§34. Štev.
V Ljubljani, Četrtek dne 23. julija 1914.
Leto III.
Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj? tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostavljali na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ celoletno 22 K, četrtletno 5‘50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu.
,*. Last in tisk „Uciteljske Tiskarne".
Telefon Številka 118.
Neodvisen političen dnevnik.
Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin.
Uredništvo io upravnico: Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko.
Odgovorni urednik Radi voj Korene. /.
Telefon Številka 118.
Srbija vpoklicuje rezerviste. — Temne Tiszine besede. — Preiskave pri Sokolu. — Cirozna
ksplozija v Gorici.
LISTEK.
M. ZEVAKO?
Visoka pesem ljubezni.
1 Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
»Kakor gotovo mi Bog pomagaj! in ge si mislim, da je povedal samo pol vsega, kar mu je bilo na jeziku. Zato pa hočem tudi izpolniti njegovo naročilo kar naj bolje in najtemeljiteje.«
To rekši je vstal stari klatež in poljubil Hugeto dvakrat na vsako lice; bil je prijatelj dobre mere, posebno pa v teh okolnostih, ko bi bil še kamen radodaren. Nato je sedel dvignil svojo čašo in rekel važno: »Na vaše zdravje, krasna Hugeta!« Izpil je v dušku, po pravilih galantnosti, kakršna je veljala na velikih cestah.
»Gospod,« je izpregovorila zdaj krčmarica vsa zamišljena, »nikoli ne pozabim dobre misli, ki jo je imel zame gospod vitez. Prosim vas, povejte mu to. Pa tudi jaz mu hočem nekaj sporočiti v znak zahvale ...«
»Kar povejte, dragica...«
»Povejte mu te'daj, da ga ona ljubi!« je dejala Hugeta in vzdihnila globoko.
Štajersko.
K nadomestnim državnozborskim volitvam v Mariboru.' Za bodoče nadomestne državnozborske volitve v Mariboru se nam obetajo prav zanimivi dnevi. Poročali smo že. da so se tokrat nekako »združili« vsenemci in nemSkonacfonalci. Ta združitev« sama po sebi ni prav nobena nesreča, kajti sopomoč vse-:nemcev je tako neznatna, da ie številno komaj za upoštevati, a na drugi strani postaja med vsenemci in nemškimi nacionalci v nemškem volilnem odboru strankarski boj čimdalje hujši. Danes le s težavo prikrivajo javnosti to-le »volilno razpoloženje« in najbrže bomo še pred volitvami videli, kako se javno ravsajo. Nemškonacionalcem pa so doslej tudi nemški klerikalci delali vedno brezpogojno tlako. Sedaj pa zatrju-jeju le-ti — da si bodo postavili svojega, števnega kandidata. To je, De se uresniči, gotovo zanimiv korak. Pokazalo se bo namreč, v koliko je v ostalem nemškem prebivalstvu dozorel duh opozicije proti doslej gospodujoči kliki. Nedvomno bodo vsi nemški nezadovoljneži glasovali za tega neinško-klerikalnega kandidata, ali pa bodo od volitev popolnoma izostali. Nemškonacionalni kliki torej huda prede.
+ Dež. sod. svetnik Filip Ker-mek. Dne 21. t. m. so pokopali v Mariboru dež. sod. svet. Filipa Ker-meka. K zadnjemu počitku so ga poleg uradništva spremili tudi mariborski Slovenci. Udeležba pri pogrebu je pokazala, kako vsestransko priljubljen je bil blagi pokojnik. Moški zbor »Slovanske čitalnice v Mariboru« je zapel svojemu bivšemu članu dvoje žalostink. — Sodni svetnik Filip Kermek je bila gotovo ena naj-markantnejših oseb našega sloven-
skega družabnega življenja. Splošno ni hodil v družbo, prišel pa je vedno, kadar mu je to velevala narodna dolžnost. Vsako slovensko prireditev je posetil, v ostalem pa živel tiho in sam sebi. Vzrok je bil ta, ker ga je silno bolelo preganjanje od strani Pittreicha. Sposoben in marljiv urad-ink — vendar ni prišel nikamor dalje. Videl je, kako so ga dohitevali in prehitevali dosti mlajši nemški kolegi, samo za to — ker je ostal Slovenec do smrti. Ni izključeno, da ga je ravno to tiho žalovanje konečno tudi ubilo. Prihodnje leto bi bil šel v pokoj. Ni ga dočakal. Usoda ga je preje rešila — Pittreichovega sistema. Naj v miru počiva!
Po smrti dež. sodn. svetnika Filipa Kerineka se je izpraznilo pri c. kr. okrožnem sodišču zopet mesto, na katerem je bil doslej Slovenec. Treba bo paziti, da se nam na njegovo mesto ne urine Nemca. Sicer smo pa radovedni, koga nam postavijo sedaj v kazenski senat. Čuječnost je gotovo popolnoma na mestu. Upamo, da bodo topot tudi klerikalci storili svojo častno dolžnost.
Ormož. Orožniki so prijeli posestnikovega sina Jos. Rožmana, ker je nekemu posestniku iz Pragerskega prodajal nek travnik — ki ga nima in nekemu mesarju v Ptuju je prodal dve svinji, ki so — last njegovega brata.
Celje. V okolici roje v velikem številu zelo velike muhe, ki se lotijo tudi ljudi. Muhe so očividno strupene. Minolo nedeljo je tak roj napadel dve dami-izletnici. Morale ste takoj iskati zdravniške pomoči.
Gaberie pri Celju. Minolo nedeljo je v gostilni Skoberne popivala večja družba, med njimi tudi neki Pongerl. Ta je hodil od mize do mize in ljudi močno napajal. Ko je prisedel k neki ženski, je začutila ta v svojem žepu roko. Prijela je, in bila je Pongerlnova. Pongerl je priznal po-skušeno tatvino. Pri njem so našli še denarnico s 7 K.
Šoštanj. 17. t. m. so v gostilnah Skaza in Žagar obhajali sedmino po posestnici Lahovi. Med posestnikoma Lah in Dren je prišlo do prepira. Konečno sta oba potegnila nože in drug drugega smrtnonevarno zabodla.
Šoštanj. Tesar Fr. Lenko se ga je tako napil, da se je zvrnil iz podstrešja in naslednjega dne vsled dobljenih notranjih poikodb umrl.
Maribor. (Surovina.) Ko je šel 18. t. m. posestnikov sin Fr. Korošec v spremstvu par drugih domu proti Metovi, ga je brez povoda ustrelil ISletni posestnikov sin Bregant v trebuh. Korošec najbrž ne bo ukre-val.
Sokol v Šoštanju. Za prireditev 26. julija je vse požrtvovalno na delu, in prav tako: v sokolskem delu je naša bodočnost in spas naroda in to
»Kdo ga ljubi?« je vzkliknil Par-dajan osuplo.
»Tista, ki jo ima rad.., tista krasna gospodična... Lujza... «
Stari klativitez je poskočil na svojem stolu.
»Ljubi ga,« je nadaljevala Hugeta, »to vem z gotovostjo. Videla sem ubogega fanta, kako je bil nesrečen.«
»Ah, draga Hugeta, vi ste angel v človeški podobi!...«
»1 ako nesrečen, da se nisem mogla premagati, pa sem mu rekla sama. Ponovite mu tudi vi, in kadar bo Lujza njegova žena, naj se spomni včasih, da sem mu jaz napovedala njegovo srečo.«
»Krišč nebeški! Recite rajši, da ste mu jo prinesli, dobra Hugeta! Tak tako je! Hm, potem je marsikaj drugače! Mili Bože! Dajte, da vas poljubim še enkrat!...«
Ocmokal jo je iznova. Nato je nadaljeval svoj obed z neizmernim zadovoljstvom, in Landrijevo vino je storilo kmalu, da se je že gledal v duhu iici sinovi svatbi z Lujzo.
»Vidiš,^ zlomka!« je zamrmral veselo, »bas to me spominja, da sem se hotel oglasiti v Rokovnjaščini in nabrati par krepkih fantov... Zdaj, ko smo brez skrbi, da nas ljubijo, je treba samo še poskrbeti, da pridemo živi in zdravi iz Pariza.«
Toda vsaka reč ima svoj konec, ne izvzemši dobrega kosila.
Pardajanov obed se je ravnal po občem pravilu, in ko je bila poslednja steklenica izpraznjena do
zadnje kaplje, si je opasal stari klativitez svoj meč, obračaje oči na desno in na levo, kakor da bi bil ves svet njegov, in požvižgavaje si bojno pesem: položil je roko na usnjati pas, v katerem je imel svojih tritisoč li-ver, vzetih iz Iljeve skrinje, ter poklical mojstra Landrija, ki je pritekel z računom — s slavnim Pardajano-vim računom v roki, ves žareč se veselja, lahkonog kakor srna, jadraje z rokami samo, da bi prišel hitreje. Usmev mu je šel kakor špranja bla-ženstva od ušesa do ušesa.
Dospevši do mize, je razvil svoj papir, bilo ga je za dober vatel. In kakor da bi hotel opravičiti to pretečo dolžino je pripomnil gostilničar naglo:
»Kajpak, gospod, mnogo je. In še to je samo ono, kar ste imeli posebej, saj veste, da sem se držal najinega dogovora...«
»Kar vse zapišite, dragi Landri,« je velel Pardajan.
Landri se je poklonil do tal in dejal s skromno preprostostjo, čeprav ne brez tajne skrbi:
»Potem, gospod, bi bilo pa ravno tritisoč liver.«
. Stari klativitez je sprejel udarec, ne da bi trenil z očesom, ter si začel odpenjati usnjati pas. Landrijev obraz, ki se je svetil že prej, se je razbleščal kakor solnce v plamenih blaženega razburjenja, ki mu je prevzelo srce.
»Vendar že enkrat!« je zamrmral tiho kakor dih.
»Evo ga! Evo ga!« je zagrmel zdajci besen glas.
In še tisti hip je izdrlo troje mož, ki so bili stopili pravkar v gostilno, svoje meče ter navalilo na Pardaja-na. Gostilna se je napolnila s kričanjem. Pardajanova roka, ki se je dotikala pasu, se je spustila do rapirja in ga izdrla. Landrijev smehljaj se je izpremenil v grimaso žalosti in groze. Obzijal je, buleč z očmi in držeč v roki svoj vatel papirja.
Pardajan je brcnil v mizo, da je zaropotala po tleh z vso posodo vred.
Hugeta je bila pobegnila v kuhinjo.
Trojica besnežev je naskakovala in zadajala sunek za sunkom.
»Danes ne velja nobeno poroštvo!« se je rogal eden.
Brez pardona!« je rjul drugi.
Prvi je bil Možiron; drugi — Kelus.
Tretji, ki ni rekel ničesar, marveč je vihtil meč s hladnim gnevom, je bil Morever.
Stopili so bili v gostilno na slepo, zakaj vedeli so, da je bil pri Vede-ževalki nekdaj Pardajanov glavni stan. Iskali pa so predvsem viteza, kateremu so se imeli osvetiti sleherni za svojo telesno in duševno rano.
Ko so našli namesto sina očeta, so se domenili z naglim pogledom in ga naskočili brez pomišljanja.
Pardajan, oslabljen po ranah, ki jih je bil izkupil v Monmartiški ulici, se je samo branil, kolikor se je mogel.
je vendar naloga vredna vsake žrtve. Prosimo ponovno bratska društva za sodelovanje; prijave glede telovadcev so povoljne, udeležite se pa kolikor mogoče tudi v kroijh, da bo naš nastop imponiral nasprotnikom, in drugič, da prodre s posrečenim nastopom sokolska ideja v širše ljudske plasti, da se oglasi v dovzetni ljudski duši smisel in zanimanje za društvo, ki vzbuja s svojim delom mladost in svežost za življenje in borbe . . .
Goriško.
Nesramnost posl. Fona. V nede' ljo so imeli klerikalci med Brici svoj tabor. Tam je govoril tudi posl. Fon. Po poročilu »Slovenca«, je govoril tudi o velesrbski propagandi, pri čemer se je povspel do sledečih besedi: »Zalibog se pojavljajo danes med nami ljudje, ki dajejo povoda, da nas sumničijo. Ti ljudje se zbirajo okrog najbolj umazanega lista, kar se jih ja kdaj tiskalo na Slovenskem, okrog »Dana«. Javno in brez obzirov pribijem, da je delovanje teh ljudi za Slovence naravnost pogubonosno. Diskreditirajo nas navzgoraj, diskreditirajo nas med drugimi narodi kot nezveste ljudi.« Tako je lagal posl. Fon, voditelj goriške S. L. S. Fon se je hotel maščevati, ker sme o njem povedali že par resnic. Lep poslanec, ki na javnih shodih laže. Ako govori o umazanih listih, na) najprej pogleda svojo cunjo »Novi čas«. Po laži se vedno spozna klerikalca. To ti je mož, poštenjak! Fuji
Vlnorejska razstava v Gorici.
Na deželnem odboru se je vršilo v soboto veliko zborovanje, katerega
Troje jeklenih osti mu je ogrožalo prsi.
Vsak sunek, ki mu je bil namenjen, je prestregel, če se je dalo; če ne, se je umaknil s skokom.
Danes so se borili tiho. Trojica je bila trdno odločena ubiti očeta, dokler ne dobi tudi sina v pesti; zato so štedili z močmi, čuvali si hladnokrvnost, napadali stvarno in iskali samo prilike za smrtonosni zabod.
Pardajan se je umikal. Nesreča je hotela, da se je bila razvila bojna vrsta neprijateljev med njim, in med vrati na ulico. Rinili so ga torej po-malem proti ozadju sobe, kjer so bila vrata odprta. Prestopil je prag in se znašel v dvorani, kjer smo prisostvovali v začetku te povesti pojedini pesnikov Plijade.
Iz te dvorane se je umaknil v drugo in dospel naposled v poslednjo izbo, kjer se je vršila tistikrat čudna ceremonija kozlove daritve.
»Zdaj ga imamo,« je siknil Morever izmed stisnjenih zob.
»Ti hudič, ti!« je pomislil Parda-jan. »Ni nama pisano z vitezom, da bi umrla skupaj, kakor se vidi!«
Obupno je pogledal okrog sebe.
Zdajci pa je zagledal vrata, ki so ^ odprla kakor sama od sebe; brez obotavljanja je planil v temno zavetje, ki se mu je ponudilo: bil je mračni kabinet, odkoder so držale stopnice v Landrijeve kleti, pa tudi vrata na dolgi hodnik, ki je vodil na ulico.
so se udeležili deželni glavar, deželni odborniki, zastopniki raznih gospodarskih društev, zastopniki iz vseli vinorodnih delov Goriškega, z Dunaja ravnatelj vinorejskega avstrijskega društva, poslanci, itd. Naj-prvo je poročal deželni glavar o do-sedaj storjenem delu za kongres v Gorici, da je program kolikor mogoče obsežen, priredi sc poseben zlet vinogradnikov iz Nižjeavstrij-skega v Gorico. — Ravnatelj vin. društva z Dunaja je poročal o korakih, storjenih pri ministrstvu v tej stvari; ministrstvo je dovolilo prispevek in da razne premije za vinsko razstavo. Železnica in fino sta dovolili olajšave. Poročalo se je o delovanju odsekov. Javna posku-šnja vin bo dne 8., 9. in 10. septembra.
Imenovanje in premeščenjje. Sodnik dr. Josip Leomellis v Gorici je imenovan za okrajnega sodnika v Piranu.
Zakon je obljubil Jernej Znuo iz Kormina neki deklici, a obljube ni hotel držati. Deklica ga je tožila, da jo je pod to pretvezo zapeljal, nakar je bil Obsojen na en mesec težke ječe.
Gorica s dopade M. Kostanje-viču, kateremu pa je prepovedano fbvanje v mestu in so ga zato zaprli.
Gorica. (Aretacija.) Zaprli so Hermino Pavlin iz Čedada v Italiji, ker je pohajkovala po mestu brez vseh sredstev.
Rebro si ie zlomil mornar Jakob Marica iz Tržiča. Prepeljali so ga v goriškp bolnišnico.
Izginil je I61etni fant 'Anton Langof iz Gorice, ulica del Bosco 15. Ne ve se, ako se je ponesrečil ali je ušel.
Gorica. (Korak nazaj.) Sinoči se je vršil v hotelu »Union« vojaški koncert. Do sedaj je hotelir izdajal tudi slovenske lepake, kar naenkrat pa samo laške in nemške. Ali je goriško slovensko meščanstvo s tem zadovoljno?
Nismo v Sibiriji! Tako je odgovoril neki Čanel v Tržiču stražniku, ki ga je hotel aretirati. Obenem pa je stražnika tudi razžalil, a kljub temu oproščen. Druga instanca pa je razsodbo zavrnila in Čonel bo moral sedeti 24 ur v zaporu.
Imenovanje. G. Franc Gorkič, konceptni praktikant pri deželnem tajništvu je imenovan za koncept, asist.	,
Vinorejska zadruga v Gorici. Za ta kongres se merodajni krogi jako zanimajo. Železniški in finančni minister sta dovolila olajšave ob priliki vinske razstave. Javna poskuš-uja vin bo 8., 9. in 10. septembra. Več sporočamo.
Dr. Casapiccoia in pasji bič! V nedeljo popoldne je šel dr. Casapiccoia čez Pevmo v spremstvu dveh psov, 6d katerih eden ni imel nagobčnika, kakor je predpisano od okr. glavarstva. Nasproti je prišel psiček g. V. Komavlija. Psi so se začeli klati med seboj. G. Komavli je prihitel na cesto in hotel ločiti pse, pri čemur je zadel seveda tudi psa dr. Casapiccole. k’ se je vsled tega tako razjezil, da je udaril s pasjim bičem g. Komavlija po hrbtu. Očetu je prišel na pomoč njegov sin, katerega je g. dr. Casapiccoia z bičevim ročajem udaril po glavi, da se je onesvestil. Vse to je videlo veliko ljudi. G. Casapiccoia se bo moral zagovarjati pred sodiščem, če se ne poravna z g. Komavli!
Na soriškem izvoznem trgu je
bilo v torek 40 kvintalov jabolk po 24 K. 70 kv. hrušk po 32 K, 10 kv. breskev po 68 K, 16 kv. artičoko v po 56 K, 35 kv. češpelj po 22 K, 25 kv. reiue clande po 44 K, 36 lev. smokev po 20 K, 1 kv. orehov za 30 K, 40 kg jagod po 1 K. 25 kv. fžiola po 20 K, 30 kv. krompirja po 8 K in 8 kv. paradižnikov po 20 K.
Slovenske otroke zasmehujejo in zmerjajo v Gradežu. Taka je laška kultura in tako vzgajajo Lahi svoje otroke! Čudno, da ne zasmehujejo še našega denarja!
Že zopet je odtegnilo notranje ministrstvo poštni debit hrvaškemu listu »Zora — The Da\vn«, ki izIiRja v Aneklandu v Novi Zelandiji.
Gorica. (Umrljivost.) Pretekli teden je umrlo v mestu 11 oseb izmed katerih 2 v bolnišnici usmiljenih bratov. 4 v ženski bolnišnici in 1 v umobolnici.
Tržič. (Utonil.) Neki Gvido Chiacello, ki je šele pred kratkim prišel v mesto, da nastopi novo službo, se je šel opolnoči kopat v kanal nasproti gostilnice pri pristanišču, Ž njim je bil še nekdo drugi, ki je na žalost opazil, da je Chiacello naenkrat zginil pod vodo.
Poceni pohištvo bi si rad nabavil Franc Puls, zato je ukradel v Gorici v zalogi pohištva Pellegrini več stolov in ogledal. Izročili so ga sodišču.
Ure ie kradel že več časa Josip Amtmann, končno so ga pa le zasledili in aretirali. Tiček je navadno spal v družbi kakega »sopotnka«, kateremu je med spanjem ukradel uro. Na vesti ima celo vrsto tatvin.
Pet dni bo sedel Lucijan Krajt iz Ločnika, ker so mu dokazali več tatvin.
Uspeh hišnih preiskav v Gorici.
Znano jevda so preiskovali tudi v goriški »Čitalnici«, kjer se shajajo starejši gospodje, večinoma bivši uradniki, o katerih udanosti vendar ne more nihče dvomiti. Kaj takega bi moral pol. komisar pač vedeti. Zato je imela ravno v »Čitalnici« preiskava poseben uspeh. Takoj v prvem predalu, ki so ga odprli, so namreč našli cesarsko zastavo, v drugem pa črno žalno zastavo, ki je visela zadnji čas iz hiše. Drugega seveda niso našli.
Čudno pisavo so našli pri preiskavi v nekem društvu. Vsi so mislili, da ie gotovo ruska cirilica, ali kaka velesrbska izdaja. Ko so stvar pokazali Casapiccoli, je vzkliknil:	»Saj
to je zvezek z grškimi nalogami.
Dnevno.
Nekaj za občudovalce dunajskih listov. Pri nas je že od nekdaj tako: Kar je slovensko in slovansko, ni za nič — dobro je samo ono, kar je nemško, posebno dunajsko. Dunajski listi imajo na Slovenskem menda več naročnikov kot slovenski in med Slovenci imajo dunajski židovski listi več občudovalcev kot med samimi Nemci. Za suho zlato se jemlje pri nas vse, kar pišejo dunajski listi, ker v teh listih je vse »resno«, »globoko«, »umno« itd. — slovenski listi so pa seveda za nič. Posebno »Neue Freie Presse« je mnogim našim in-teligentom pravi evangelij in vendar piše ravno ta list take gorostasne neumnosti, da se mora razumen človek čuditi, kako morejo biti uredniki tega velikega lista tako otročje naivni. »Neue Freie Presse« razmo-
triva že dolgo v uvodnikih razmerje med Avstro-Ogrsko in Srbijo in dokazuje, da je Srbija popolnoma o-samljena, da ne bo imela v Evropi v slučaju resnega konflikta nobene zaslombe in da bo morala izpolniti vse dunajske zahteve, ali se pa dati uničiti. Tako-le dokazuje ta svetovni list svojo trditev: »Francozi ne bodo tvegali vojne zaradi velikosrbskih aspiracij, ki so jim popolnoma tule.« Kak neumni dunajski meščan bo temu pritrdil, saj je to res nekaj čisto naravnega, ampak razumen človek poreče, da je sicer jasno, da Francija ne bi tvegala vojne zaradi velikosrbskih aspiracij, ali iz kakih sentimentalnih simpatij do Srbije, pač pa bi tvegala vojno zaradi nekih starih računov z Nemčijo in ako bi se ji zdel sedanji moment ugoden, ga izrabi za to. Stvar je čisto enostavna: Ako smatra Francija moment za u-goden. bo svetovala Srbiji, da sc ne upogne, ako se Ji pa zdi, da pravi čas še ni prišel, ji bo svetovala, da naj bo odjenljiva do skrajnosti. Seveda, ako bi na Dunaju navzlic od-jenljivosti od strani srbske vlade vendar hoteli vojno, Francija Srbije ne bo zapustila — v lastnem interesu, ker ako bi Srbija ostala osamljena in bi bila premagana, bi bili ojačeni sovražniki Francije, Enako je z Rusijo in naravnost smešno je, ko se »Neue Freie Presse« sklicuje na zdravice med carjem in predsednikom francoske republike, češ, car in Poincarč sta naglasila miroljubne tendence rusko-francoske zveze — dokaz, da je Srbija osamljena! Ne-zmisel! Saj vendar še nimamo vojne in vsakemu političnemu otroku mora biti znano, da vladarji in ministri toliko časa govorijo o miru, dokler ni vojna — že napovedana! Tako otročje-naivno piše ne morda kak slovenski list, temveč svetovni list — »Neue Freie Presse«. Ne rečemo, da pride do vojne, nasprotno, zdi se nam, da se vse lepo mirno poravna, ampak, ako do vojne pride, naj nihče ne misli, da bo ona lokalizirana! S tem naj sc tolaži »Neue Freie Presse« in njeni občudovatelji, razumni ljudje dobro vedo, da provocira vsak oborožen konflikt med Avstro-Ogrsko in Srbijo —--evropsko vojno. Upajmo, da se vsa nasprotja poravnajo mirnim potom.
Se to! Listi poročajo, da so velike francoske banke odpovedale avstro-ogrskim bankam kapltale, ki so jim jih stavile na razpolago in v Kotovem času bodo vsi ti kapitali povlečeni nazal, v Francijo. Kratko poročilo, pa sila važno. Denarna kriza v monarhiji je že zelo občutljiva, v veliki meri za to, ker velike francoske banke — iz političnih ozirov, seveda nočejo več pasirati svojih velikih kapitalov v avstro-ogrski monarhiji in sedaj, naj francoske banke odpovedo še one francoske kapitale, ki se nahajajo v monarh, še iz prejšnjih časov. Potem nastanejo pri nas take gospodarske razmere, da bodo polomi sledili eden .drugemu in sodišča se bodo pečala samo z ekseku-■ cijami. In vse to — zaradi nespametne zunanje politike. Res, skrajni čas bi že bil, da krene zunanja politika avstro-ogrske monarhije na druga pota, ker sedanja so zelo, zelo nevarna. Spremeniti bi se pa morala, seveda, tudi notranja politika, ker država nezadovoljnih narodov sploh ne more voditi uspešne zunanje politike niti v tej, niti v oni smeri. Vladanje s pomočjo absolutizma in policije se še nikdar in nikjer
Mojster Landri je vzdihnil in zamrmral: »Bog ni hotel, da'bi bilo danes!« Nato je sedel k mizi, ukazal, naj mu prineso črnilo in pero, ter obogatil slavni račun s sledečim dodatkom:
»Nadalje: Popolno, fino kosilo z vsem, kar spada zraven: dva tolarja in pet soldov. Nadalje: steklenica starega božansijca: tri tolarje. Nadalje: dve steklenici somurca: dva tolarja. Nadalje: pobita posoda: dvajset liver. Nadalje: klobasa, ki jo je ukral pes gospoda de Pardajana.: petnajst soldov in štiri denarje.«
»Daj, da spravim račun,« je rekla Hugeta, ki je gledala možu preko rame.
Landri ji je izročil papir ter se vrnil v kuhinjo, kriveč se pod bremenom globoke žalosti.
A Hugeta je pripisala pod vsoto: »Prejela od gospoda de Pardajana dva poljuba, enega zanj, enega za gospoda viteza, njegovega sina, vredna po petnajststo liver.«
In položila je račun v omaro, ki je stala v njeni spalnici, ter ga zaklenila.
Okrog šestih zvečer se je vrnil stari Pardajan v Monmoransiški dvorec, ne da bi ga bilo dohitelo še kako nadalnje neljubo srečanje. Ostal je bil dolgo časa v Rokovnja-ščini ter se razgovarjal skrivnostno z nekolikimi sumljivimi postavami, ki jih je mrgolelo po tistem kraju. Pardaiau ni preziral nobenega obče-
nl obneslo In 6e neo bnese niti pri nas. Morda pridejo s časom tudi na Dunaju do tega prepričanja in ako bodo temu prepričanju primerno uravnali svojo politiko, ne bo več toliko veleizdajalcev v državi, da se že po celi Evropi norčujejo in posmehujejo, češ, kaka pa je to država, v kateri so vse ječe prenapolnjene s samimi veleizdajniki. Povsod namreč jemljejo te številne aretacije, ki jih je posebno sedaj toliko, da so že vsi zapori prenapolnjeni, čisto resno in si mislijo, da v Avstriji sploh ni več lojalnih državljanov. Nič čudnega ne bi bilo, ako bi to vplivalo tudi na zgoraj omenjeno vest o sklepu francoskih bank, da odpovedo svoje kapitale, plasirane v Avstro-Ogrski. Finančniki so trezni ljudje in nad vse hladni računarji, ki pazno zasledujejo politične dogodke in francoskim finančnikom ni ostalo nezapaženo to zapiranje »veleizdajnikov« v monarhiji kar v masah. Ne, taka politika ni niti dobra. niti pametna.
Pred svojim pragom naj bi pometala slovenska katoliška duhovščina in se ne zadirala v nekatoliško duhovščino. Nekdo — gotovo duhovnik — pravi v »Slovencu«, da bi bila razžalitev za slovensko katoliško duhovščino, ako bi se jo primerjalo srbski pravoslavni, ki se baje peča samo s politično gonjo, medtem ko se slovenska katoliška duhovščina posveča edino verskemu in cerkvenemu delu! Kolikor trditev, toliko laži. Kje na svetu pa je dobiti bolj fanatičnih političnih agitatorjev kot So slovenski katoliški duhovniki? Pa kdo bo o tem govoril in pisal, ko le vse to že vsakemu otroku znano! Nas srbska pravoslavna duhovščina čisto nič ne briga, ampak eno hočemo konstatirati pri tej priliki: da je ta duhovščina zelo, zelo narodna, kar naša ni in da Srbi nimajo niti enega škofa, ki bi se posluževal pastirskih listov za politično agitacijo, kakor to delajo »naši« škofi in končno. da srbska duhovščina ni organizirana v, posebni politični stranki v svrho, da zasigura sebi nekak poseben, privilegiran položaj, kakor to dela naša duhovščina, temveč se zadovoljuje s položajem, ki mu ga daje ljudstvo samo. Potem takem bi se srbska pravoslavna duhovščina lahko čutila užaljeno, ako bi jo kdo primerjal slovenski katoliški duhov-hovščini, ki živi samo od političnega hujskanja.
»Slovenec« iamra, da so bili na Dunaju srbski poslanci vedno skupaj s slovenskimi liberalci. To je vendar naravno — ker so bili narodni in napredni in niso hoteli služiti klerikalni protinarodni Šusteršičevi politiki.
Zelo se boje klerikalci, da bi jim slovensko ljudstvo ne ušlo iz njih trde pesti. Zato sedaj strašijo s — srbskimi popi. Ta strah je naravnost smešen. »Slovenec« piše: »Naivnost je misliti, da je srbski pop nekaj podobnega kakor naš duhovnik. Taka primera je razžaljiva za naše vrlo katoliško svečenlštvo. Kajti med tem ko široko in globoko naobraženi katoliški duhovnik dela v prvi vrsti za versko življenje naroda in ga uči ljubezen do Boga in do bližnjega — živi srbski pop, komaj za silo izobražen, samo kot političen agitator in hujska ljudstvo v divje sovraštvo zoper vse, kar je katoliško.« Mi ki katoliške »pope« dobro poznamo — vemo, da je ravno narobe res. Obrnite »Slovenčeve« strani in dobite čisto resnico.
vanja... ne z maršali, ne z rokovnjači.
Smehljaje se v brk, je zamrmral naposled:
»Poglejmo zdaj, kako je uspelo srečanje, ki sem ga pripravil tako spretno!«
Kakino srečanje mu je bilo v mislih?
Spominjamo se, da je stari kla-tivitez najprej zapustil svojega sina, rekoč mu, da pojde v RokovnjaŠčino nato pa se je vrnil po Pipoja. češ, da jo misli mahniti k Vedeževalki.
Toda kakor hitro je zaprl oče Pardajan vrata vitezove sobe za seboj, je začel bloditi po dvorcu, godrnjaje in momljaje vse mogoče krepke besede, dokler se nista srečala z Lujzo.
»Iskal sem vas«, je dejal stari klatež s hitro naglico, ki priča vedno o važni skrbi. »Hotel sem se posloviti od vas«.
»Posloviti se hočete!« je vzkliknila ljubka deklica in prebledela nehote.
»Da, odpravljava se.«
Razložil ji je prav gostobesedno, da se mu vidi sin kakor bolan za neozdravljivo boleznijo; med tem razlaganjem pa ni prenehal korakati proti vitezovi sobi.
Lujza je stopala mašinalno z njim. vsa razburjena od vesti o naglem odhodu; neznana tesnoba ji je stiskala srce.
Pardajan ie rahlo odprl vrata.
Ta pa zna! »Slovenec« pravi, da bodo krivi svetovne vojne, ako pride do ne, samo Srbi. S teini-le ginljivimi besedami končuje »Slovenec« svoj tozadevni članek: »Da bi moralo priti do vojske samo zaradi srbske domišljavosti, da bi samo zato naše žene postale vdove, naši otroci sirote — to nas navdaja z opravičenim, globokim srdom zoper zločinsko velesrbstvo in vse tiste, ki mu dajejo potuho«. »Slovenec« je v svojem sovraštvu pregoreč in mi bi si res želeli, da bi bili klerikalci tako goreči kot so v sovraštvu do Srbov, v boju za pravice slovenskega naroda. Ampak tega ne bomo dočakali, ker klerikalci nimajo niti do volje niti smisla za boj za pravice slovenskega' naroda in zato se nam tako slabo godi, kot nobenemu drugemu narodu v Avstriji. Kmalu bomo doživeli, da proglasi »Slovenec« odkrito vsakega Slovenca, ki bo zahteval narodne pravice, za veleizdajalca. Saj indirektno »Slovenec« to že dela s tem, da denuncira vse naprednjake kot veleizdajalce, za narodne pravice se pa na Slovenskem potegujejo takointako samo naprednjaki. Najbrže so dobili klerikalci tako na^ ročilo z Dunaja, da podpirajo -vlado, in Nemce proti slovenskim narodnjakom s tem, da jih označujejo za veleizdajalce in s tem opravičijo vse persekucije. O, klerikalci so vsega zmožni. Saj vidimo: čem večja je moč konfidentske stranke, tem bolj je slov. narod zatiran, ker konfidenti se še nikdar in nikjer niso potegovali za narodne pravice, oni delajo vedno samo ono, kar jim naroči oni, ki jih — plača. Naj se konfidenti nikar ne Čutijo užaljene. Zastoni nobena stranka na svetu ne bo delala tega. kar sedaj delajo naši klerikalci (konfidenti), to se dela samo za denar!
Na vojsko hujskajo! »Militžiri-sche Rundschau« št. 167 v daljšem članku »pojasnjuje« potrebo vojske s Srbijo. Koncem tega članka je či-tati sledeči poziv v prav vojaškem štilu: »V tretjič pričakuje vojaštvo klica na boj. Ono si ga žeii z vsemi nitkami srca. Kot zadnje izhodišče. Kot železno potrebo. Kot rezultat zgodovinskega zamozatajevanja. — Vi državniki pri Vaših zelenih mizah! Vi možje besed in peresa, v katerih rokah leži sedaj usoda države! VI uradniki z zlatimi ovratniki, po poklicu posredovalci in mešetaril! Ura dejanja ie prišla! Ganite se in bodite enkrat neizprosni! Vse je kot igra! Od vas pričakujemo velike odločnosti in sklepa. Ne varajte v tretjič našega upravičenega (!) upa. Kajti to upanje ni samo naše. To je zadnje upanje cele države. Ona rabi jeklene (?) kopeli . .	—
Nekaj ljudi nima nič dela in bi radi imeli vojno — davkoplačevalci naj pa v slučaju iste lepo poginejo lakote!
Nemci v rajhu so že prišli do spoznanja. V zadnjem času je čutiti v nemškem javnem mnenju velik preobrat. Večina časopisov je začelo ostro obsojati prusko barbarsko pro-tipoljsko politiko. S svojimi barbarskimi zakoni o razlastitvi Poljakov niso Prusi drugega dosegli kot to, da so začeli Poljaki obračati svoje oči na Rusijo, v kateri vidijo svojega rešenlka. To je bil edin uspeh proti-poljske ix)litike. Nemci v rajhu so že prišli do razuma, med tem ko so Nemci v Avstriji začeli ravno nekaj drugega. Povsod priporočajo, da se naj Srbe v Avstro-Ogrski razlasti, vzame se naj jim zemlja, na katero naj se naseli Švabe in Mažare.
iMffilTigjrilii" " MBBBSi i HH &B8BSBBS
In Lujza je slišala vitezov razgovor s Pipojem.
Stari klatež je nato poklical psa in odšel, pustivši vrata odprta, pred njimi pa Lujzo, vso zmedeno in osuplo . . . Kaj se je godilo v njej to luinuto? Kateremu nagibu se je vdala? Vstopila je, dvignila nedolžne oči k vitezu, ki se ni vedel kam dejati od začudenja, ter vprašala v silni zadregi:
»Odpravljate se? ... Zakaj pa?«
Vitezova zadrega je bila gotovo še hujša in trepet njegovega srca še neznosnejši od njenega, ko je odgovoril:
»Kdo vam je povedal, da se odpravljam, gospodična?«
»Najprej vaš oče, potem pa vi sami.«
»Jaz?»
»Vi sami. Rekli ste, da hočete oditi . . .. Oprostite, gospod; slišala sem. dasi nisem hotela prisluškovati . . . Rekli ste, da odidete in se ne vrnete nikoli več ... in da vas pes ne more spremiti tja. kamor ste namenjeni ... in da odhajate zato, ker vam je hudo . . . ker ste se naveličali ... Oh, gospod, kako je ime deželi, odkoder vam ni povratka? . . •«
»Gospodična . . .«
»In kamor ne morete vzeti s seboj ubogega Pipoja?«
»Za božjo vollo!«	^
(DaHe.H -
Trojica napadalcev je hotela planiti za Pardajanom, toda vrata so se jim zaprla pred nosom; začeli so rjuti najsočnejše psovke tiste dobe in razbijati po vratih z ročniki svojih mečev.
Vrat pa ni bil zaptl stari Pardajan; zaprla jih je Hugeta! . . .
Ko je videla, kako se obrača boj, je tekla naglo na ulico in odondot na hodnik, pa je odprla Pardajanu vrata kabineta in jih zaklenila za njim.
»Vi!« je vzkliknil Pardajan, ko Je spoznal Hugeto.
»Bežite!« je dejala lepa krčmarica ter pokazala z roko na hodnik.
»Ne, dokler se vam ne zahvalim,« je rekel stari klativitez; spravil je rapir, prijel Hugeto okrog pasu in jo poljubil na obe lici, dočim so tulili gizdalini na drugi strani vrat.
»Eden je zame, eden pa za viteza!« ie rekel Pardajan.
Nato je planil po hodniku; v naslednjem trenotku je tekel že po ulici Sen-Deni.
»O, ne! Danes nam ne uideš!« sta kričala Možiron in Kelus. dočim Je iskal Morever kladivo, da bi strl ključavnico.
V dvorani za pojedine je zadel ob Hugeto.
»Dajte kladivo!« je ukazal Morever.
»Počemu?« je rekla Hugeta. »Saj vam odklenem s ključem.«
»Ne bo vam zasloni, vrla žena.«
Vrata so se odprla; morilci so zagledali hodnik in spoznali, da jim je stari lisjak odnesel pete.
»Brlog Je imel dvojen izhod,« je dejal Morever.
Vsi trije so jo ubrali za beguncem. Toda prepozno! Pardajan je bil že daleč, tekel je proti Rokovnjašči-ni. ne iskat zavetja, marveč zato, ker je hotel najti spremljevalce, s katerimi je hotel zasigurati maršalu varen odhod.
Na ulici ga je dohitel Pipo, ki je držal, zvest svojim starim navadam, v gobcu klobaso, ukradeno pri Vedeževalki med zmešnjavo, ki jo je bila povzročila borba.
Po odhodu gizdalinov se je vrnila Hugeta v kuhinjo; Landri je sedel tam. rdeč kakor kuhan rak. in ječal od jeze.
»Ah!« je vekal. «Sam Bog daj, da ne pride gospodu de Pardajanu nikoli več na um, plačati mi svoj dolg!«
»Zakaj ne?« se je nasmehnila Hugeta. »Naj plača, saj nisva dovolj bogata, da bi mogla utrpeti takšno izgubo,« je dodala in potipala na vatel papirja, ki ga je držal Landri še vedno v roki.
»Uh!« je dejal gostilničar. »Kadar mi pride plačevat, vselej je boj in pobijanje posode v moji ubogi gostilni!«
»Če ni hujšega! Zraven pripiši, pa bo! . . .«
»Prav imaš. ženkaU
Raje s Turkom kot s Srbom. Daleč je prišel klerikalni hrvatski živelj v Bosni. List katoliškega škofa Stadlerja naziva Turke »brate« in jih kliče na skupno maščevalno delo proti Srbom. Katoliški kristjani se družijo s Turki proti srbskim kristjanom. Pfuj, takšnim katoličanom!
Rabelj gre. Kakor poroča »Če-skv Dennik« iz Karlovih var, je rabelj. kvintesenca kulture 20 stoletja, poklican na Dunaj, da odide v Sarajevo. Z njim pojdeta dva pomagača.
»Podporno društvo za dijake na realki v Idriji« je po g. prof. dr. Novaku, Baeblerju in Bajželjnu nakazalo bolnemu dijaku 200 K za enomesečno lečenje v Gradežu. Isto podporno društvo preskrbuje dijakom potrebne učne knjige, revnim dijakom daje tudi hrano, obleko in obuvala. Idrijčani, podpirajte to društvo, ki je toliko požrtvovalno, da skrbi tudi za zdravje dijakov!
Tridesetletnica Del. bralnega društva v Idriji. Poleg sobotne gledališke predstave, ki jo priredi v rudniškem gledišču idrijsko Dramatično društvo in poleg nedeljskega dopoldanskega spominskega sestanka obeta popoldanski ljudski koncert izreden užitek. Društveni pevski zbor se vestno pripravlja za svoje nastope. Odveč bi bilo navajati posamezne točke obširnega sporeda. Zastopani so skladatelji Adamič, dr. Schwab, O. Dev, Dr. B. Ipavic, V. Mirk in J. Pavčič s krasnimi moškimi in mešanimi zbori. Priznani oktet »Lj. Zvona« iz Ljubljane zapoje par novejših, modernih skladb, godbeni klub »Lira« svira slovanske komade. — Po koncertu bo ljudska ceselica v pravem pomenu besede. Idrijčani, v nedeljo popoldne vsi k Zagodu!
Slavnost praznovanja tridesetletnice prostovoljnega gasilnega društva v Bizoviku se vrši v nedeljo 26. t. m. v prostorih gospe Marije Čerin v Bizoviku. Spored: 1. Sprejem došlili društev od 3. do 4. ure popoldne. 2. Petje. 3. Godba. 4. Sre-čolov. 5. Šaljiva pošta. Začetek ob
3.	uri popoldne. Vstopnina 20 vin. Častiti delujoči in podporni člani so vstopnine prosti. Ker je čisti dobiček namenjen za gasilne naprave, se preplačila hvaležno sprejemajo. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Red »nezadostno« v verouku.
Dne 11. julija je upravno sodišče razglasilo zanimivo razsodbo. Sin Jožefa Budka v Novi Paki je dobil koncem lanskega šolskega leta v .verouku red nezadostno. Vsled tega je katehet predlagal pri učiteljski konferenci, naj ista sklene, da mora ponavljati II. razred meščanske šole. Konferenca pa je sklenila, da je Budka sposoben za 3. razred. Katehet se je pritožil na okr. šolski svet, ki ie sklep konference razveljavil in zaukazal, da mora deček ponavljati razred. Deželni šolski svet in nauč-no ministrstvo sta potrdila sklep okrajnega šolskega sveta. Zoper to je šla pritožba na upravno sodišče, v kateri se je posebno naglašalo, da je učiteljska konferenca v svojih sklepih avtonomna. Upravno sodišče je sklep šolskih oblastev kot neposta-ven razveljavilo ter posebno poudarja v razlogih, da je učenec z inti-maciio sklepa učiteljske konference zadobil subjektivno pravico za vstop ,v višji razred. Šolske in nadzorovalne oblasti niso bile v stanu navesti nobenih postavnih določb, na katere bi se sklicevale pri svojem sklepu. — Koliko mladih ljudi je pa pri nas moralo ponavljati razred zaradi reda »nezadostno« v verouku. Upamo, da bode sedaj v tem oziru tudi pri nas boljše.
Nehote ie poškodoval lastnega otroka. Kočar Janez Sitar na Pero-.vein pri Kamniku Je ravnal nažaga-ne deske in jih spuščal po kupu. Pri tem je pa težko poškodoval na glavi svojo petletno hčerko, ki se je za kupom igrala.
x. . p«-otl materi In sestri. Na Jezici stanujoč čevljar se je pretekli petek sprl s svojo sestro in ji dal tako močne zaušnice, da ji je izbil uhane. Nato jo je vrgel na tla in jo davil tako dolgo, dokler ni prišla mati. Surovina se je pa spravil še na mater in tudi njo začel stiskati in premetavati.
— Surova sina. Sina Matije Jereb sta se spravila tako surovo nad očeta zaradi opominjevann. da je moral priti stražnik nad ni.
Nesreča pri vožnji. 20letnemu Gromovemu fantu iz Hraš pri Lescah se je 20 t. in. splašil konj, prevrnil voz in fant je tako nesrečno padel, da je dobil težke poškodbe na glavi. Obležal je v nezavesti in bo težko okreval.
Ljubljana.
— Oni, ki žele, da se Jim poš-fle »Sokolsko diplomo« na deželo.
naj pošljejo poleg 2Kle 30 vinarjev za karton in pošto.
— Oni, ki žele Imeti »Sokolsko diplomo« na svoje ime, naj to čim
preje sporoče v »Zvezno pisarno«
v Ljubljani, da se jim dajo vtisniti imena. Diplomo dobe takoj, ko pošljejo svoto.
— Zanimivo. Če je drugod kdaj kakšen list konfisciran, to je upravičenega pridušanja. Celo s pritožbami na sodnijo groze — vse to zaradi tega, ker niso vajeni krivic. Nam pri »Dnevu« pa niti na misel ne pride, da bi šli zaradi konfiskacij našega lista na sodnijo. Čemu? Je čisto odveč! Sodniki so namreč — neodvisni. In zaradi konfiskacij la-mentirati: smo že navajeni juridič-nih nemožnostj tako, da nas niti ne razburjajo. Tudi včerajšnja konfiskacija nas ne razburja. Svarili smo ljudi, da naj ne žežnajo tega, česar niti sami ne verujejo in naj se varujejo pred konfidentkami in špijon-kami ženskega spola. In zato nas je seveda državno pravdništvo zaseglo. Zakaj? Čisto enostavno zato, ker ne gre. da bi se divjačina splašila preje, dokler ne pridejo lovski psi. — Seveda smo bili konfisciran! 6 ur po izidu. Čemu bi se pa cenzor na policiji ali na državnem pravd-ništvu ne naspal preje, predno prečita »Dan«. Saj. čim pozneje ga konfiscira, tem več $kode se mu naredi in s tem se pripomore k udušit-
vi gadje zalege.
— Sovraštvo še — po smrti!
Kranjski rimsko-katoliški popi Mahničevega in Jegličevega kalibra ne poznajo ne takta pa tudi ne krščanske ljubezni niti do svojega stanovskega sobrata, če ni trobil v življenju — v njih rog! V torek popoldan je bil umrlega vpokoj. župnika Škrjanca pogreb, pa se ga razim župnika gospoda Berceta ni udeležil niti eden ljubljanskih duhovnov! Tako sovražijo ti »Kristusovi« hlapci duhovna, ki je vestno živel in o-pravljal svojo službo, ki pa ni plesal po Jegličevih notah — celo po smrti, kako pa šele — nas druge! Ampak blagopokojni g. župnik Škerjanec je zapustil svoje premoženje narodni družbi sv. Cirila In Metoda in ne — škofovim zavodom, to je pa tista druga rubrika, ki je rodila tisto farsko sovraštvo proti niemii.
— Opazovalec. — (Op. uredil.! Poleg župnika Berceta smo opazili v sprevodu še enega nar. duhovnika.)
— »Slovenec« popisuje, kako bi bilo, če bi nad nami dobili moč srbski pravoslavni popi. Pravi, da bi bilo za las tako, kakor je sedaj na Kranjskem pod vlado katoliških duhovnov. Začela bi se turška persekucija — pravi — torej kakor sedaj in sploh zajema vse črne barve »Slovenec« iz sedanje klerikalne strahovlade.
— Brezvestno izkoriščanje strank. Nekateri hišni gospodarji nimajo nikoli zadosti. Poleg 15 %, ki jim jih davčna oblast odpiše vsako leto pri doh. davku za razne »hišne poprave«. so si izmislili nekateri teh »gospodarjev« in »gospodinj« ali »posestnic« še novo vinto za odiranje. Začeli so lansko leto kar naenkrat zahtevati od strank, ki so si najele in zaarale stanovanja, da polože ta-kozvani »Putzgeld«, in to od 30 do 50 K. Za ta denar — tako farbajo ljudi — obljubujejo strankam, da jim bodo pri vstopu vse »popraviti« in »osnažiti« dali. V resnici pa ne store ti gospodarji v stanovanjih leta in leta nič in tudi ne popravijo in ne preslikajo nič, in tako dobe stranke, ko pridejo v stanovanje, vse umazano in polomljeno, dasi-ravno so plačale za snaženje po 30 do 40 K. Ali ni to brezvestno odiranje strank in goljufanje davčne oblasti?! Proti takim gospodarjem naj ljudje radikalno nastopijo. Od vseh strani se Ljubljančane odira, pa merodajni krogi nič ne store proti tej infamni samovolji.
Pripetil se je slučaj, da se je toliko spozabil g. občinski svetnik, da se je podal k nekemu obrtniku na deželo ter agitiral za popolnoma tujo tvrdko, da bi izpodrinil domačo tvrdko. Pregovor pravi — da čez sedem let vse prav pride — in tudi ta slučaj se bode svoječasno maščeval.
— Glede dijaških organizacij se
nam zdi zelo umestno, kar piše »Slidslav. Rundschau«, ki dokazuje, da so bila na srednjih šolah od nekdaj dijaška društva, po vseh mestih m deželah. Desetletja se ni nihče spodtikal nad tem — zdaj pa je
naenkrat vsak veleizdajalec če je
le v kakem slovenskem dijaškem društvu. Seveda gotovi gospodje bi
radi pokazali veliko nevarnost ________
obravnava pa bo menda pokazala
— resnico.
— Kanalizacijska dela na Karlovški cesti trpijo že neznano dolgo.
Dela se že tri mesece in, če bode vposlenih tako malo delavcev kakor dosedaj, tudi ne bo še tako hitro končano. Kako ogromno škodo tr-
pimo ta Čas na cfestl, ki Je vsakemu prometu zapfta, trgovci, gostilničarji In razni obrtniki, nihče ne pomisli. Prosimo torej, da bi se vsaj na zgotovljenem delu odstranil tir in vzravnala cesta, da bodo mogli vsa! tam voziti vozovi.
—■ Šentjakobski semeni priredi kot vsako leto ob priliki Žegnanja v šentjakobski fari v nedeljo dne 26. julija gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj na prostornem senčnatem vrtu pri Plankarju na Dolenjski cesti. Začetek ob pol 4. popoldne, vstopnina 40 vin., otroci do 10. leta prosti. Ker je sprehod čez Golovec in tudi po Dolenjski cesti do Plankarja skozinskoz po senci in ker je veselica prirejena v prid društveni javni ljudski knjižnici, piičakovatl je kot vedno najobilnejše udeležbe. Na semnju je sestanek vseh An, ki praznujejo ta dan svoj god.
— Gost, da nas bog varu}. V pondeljek ob 1. uri ponoči je prišel v neko tukajšnjo kavarno neki potnik in trije podčastniki. Nekaj časa so pili, ker je bila ura že pozna, je plačilni natakar zahteval tudi plačilo. Tujec je potegnil denarnico, plačati se je pa obotavljal, najbrže ni imel dovolj. Ko ga je natakar še enkrat pozval, naj plača, je potegnil tujec revolver in ga nastavil na njegova prsa rekoč, da mora iti ž njim iskat na stranišče izgubljen denar. Na to je pa prišel policaj in komedije je bilo konec.
— Vojaški koncert v petek 24. na specijalnem večeru v kinematografu »ideal«. Predvaja se krasna legenda iz Uralskih hribov »Niška«. — Ta orjaška slika, umetniško prekrasna, vpliva fenomenalno na u-metniško občutujočega gledalca. — V soboto sijajna veseloigra v treh delili »Orožnik brez hlač« in družabna drama »Otroško srce«.
— Loterijske številke:	Gradec: 21, 10. 37. 77, 71. — Brno: 62, 39, 73, 4, 48.
Trst.
Kdo širi vsenemško idejo v Trstu? Iskali smo ga, in smo ga slednjič tudi našli. To je neki dr. Rabelj, sin svojega krvavega imena. Ta Rabelj je baje zagrizeni Volksratovec in hodi skoraj neprestano po Dunaju, kjer ga Š.vabarija spoštuje kot zastopnika tržaške švabarije. Seveda ima za to mož tudi veliko zaslombo v vseh krogih. Rabelj ima pri nameščanju švabskih uradnikov največ zaslug, in je vsa impOrtacija švabarije v Trst povečini njegovo delo. Madam tega zagrizenega Švaba se vozi v Trstu v najelegantnejših ekvi-pažah in je radi moža povsod zelo vpoštevana. Rabelj živi več od »priložnosti« kakor od svoje službe. No, in temu Rablju obljubljamo, da se bomo sedaj, ko smo ga izsledili, z njegovo osebo precej pečali. Torej na svidenje!
Tržaška švabarija širi po mestu vesti, da so krožile v nekem razredu goriške gimnazije dva dni pred sarajevskim atentatom pole z mrtvaško glavo. To je baje znak, da je vse jugoslovansko dijaštvo že vnaprej vedelo za zločin. Zdaj pa naj se Ca-sapiccola loti preiskovanja avtentičnosti teh vesti. Toda ni potreba, da gre po ustmene ukaze k S. L. S. v Ljubljano!
Narodno-soclalna mladinska organizacija ima danes zvečer ob pol devetih v dvorani N. D. O. važen sestanek, katerega dnevni red je: Sodelovanje naših članov pri narodnih prireditvah. Ker je sestanek jako važen, prosimo mnogoštevilne udeležbe. — Narodno-socijalna mladinska organizacija javlja, da se udeleži v nedeljo 26. t. m. slavnosti Narodne delavske organizacije, zato vabi vse člane, da se zberejo v nedeljo do pol 3 popoldne v dvorani N. D. O., odkoder odkorakamo skupno na slavnost k sv. Ivanu.
Narodna delavska organizacija priredi v nedeljo, 26. julija t. 1. vrtno veselico v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Začetek ob 4. popoldne. Na sporedu: godba, petje, ples, šaljiva pošta itd. Sv. Ivan ie za nas zelo važna postojanka. Ker pa je močno ogrožen, je velikega pomena, da se ustanovi pri Sv. Ivanu podružnica N. D. O. Ustanovitev podružnice bomo šli tržaški slovenski delavci počastiti s tem, da priredimo v nedeljo veselico pri Sv. Ivanu, da torej naše nove sobojevnike obiščemo in navdušimo za narodno in socialno borbo. Ker je to po prvem maju prva veselica, ki jo priredi naša organi-
zaoija In ker je njen čisti dobiček namenjen v podporni fond, se nadejamo da bo njen obisk velik, tako iz Trsta, kakor iz okolice. V nedeljo, vsi k Sv. Ivanu I Deželni odbor N. D. O. v Trstu.	•*»
Narodno-soclalna mladinska organizacija Je nabrala za C. M. D. 39 K 56 vin., in sicer Je nabral na polo brat M. Kravos 36 kron v protest proti barbarskim napadom na slovenske cvetličarke, brat Jemc je pa nabral med člani na izletu v Gospodarskem društvu na Proseku 3 K 56 vin. v protest laških »kavaljerev della morte«. Denar je izročen ženski podružnici C. M. D v Trstu.
Policija Izganja nesramne tujce, ki nadlegujejo po cesti in s svojo predrznostjo celo v lokalih ljudi s prošnjami za podporo. Na vprašanje kam in kako ter na zahtevo pojasnila o stanu, pa indlvidiji obmolknejo. »Ein Kiinstler« spravi potepuh Iz sebe po pomišljanju, za kaj naj bi se legitimiral. In tl prosjaki za podpore so, če že ne izključno, pa vsaj po devet-desetinskl množini Švabi, ki so se priklatili iz rajha. Nobeno sredstvo ni tem ljudem dovolj nesramno, da izpulijo iz človeka denar. In policija je pričela take ljudi izganjati. To je pohvale vredno delo. Švaba ima noge in roke in naj se po izgonu poprime dela In naj se ustanovi v rajhu. Najnesramnejšo maniro pa kaže to, da hodijo taki individiji le največ po naših lokalih okoli naših ljudi. Policija je v torek izgnala 17 vagabun-dov-prosjakov.
Izborno dresuro konj, čeber, kamel, morskega konja, levov, tigrov in morskih psov, borbo z medvedom, rusko trojko, raznovrstne vaje v akrobatiki, nastop Kitajcev, komične prizore clownov in vratolomno telovadbo — vse to nam poleg drugih napetih zanimivih točk nudi obisk cirkusa Charles. Vsako večerno predstavo zaključi pantomina »Maščevanje«, v kateri lahko opazujemo življenje Indijancev in Mehikancev, njih pestre noše in različnost šeg. In odobravanje in občudovanje vzbuja vzorni red, s katerim se drugi cirkusi ne morejo ponašati. Prav vsled vedne natančnosti imajo vsi nastopi v Charlesovem podjetju popolen uspeh.
Ranitelj Lubin, o katerem smo pisali včeraj, da je umoril v Starem mestu enega Turka, dve drugi osebi pa težko ranil, noče svoje krivde direktno priznati. Poleg Lubina je bila zaslišana tudi Benedettijeva, a zašla je, kakor Lubin, večkrat v velika protislovja. Lubina so pokazali tudi težko ranjenemu in v bolnišnici se nahajajočemu Ahmedu Moreahimu, ki je potrdil, da je ranitelj Lubin in nihče drugi. Zasliševanja nadaljujejo.
Inženir Ulivi jo je s svojo zaročenko potegnil iz Trsta v torek. V Trstu ga je iskala policija zaradi napačnega imena, s katerim se je vpisal v listo tujcev nekega tukajšnjega hotela. Toda Ulivi jo je pred policijskim nosom popihal v Carigrad.
EKSHUMINACIJA V BAZOVICI.
Trst. 22. Juljia.
Na zahtevo divizijskega sodišča v Trstu se je izvršila v torek na bazoviškem pokopališču ekshu-minacija pokojne Josipine Smerdu, ki je umrla pred enim mesecem. Pojavile so se namreč vesti, da pokojna Smerdu ni umrla naravne smrti, temveč da se 1p zastrupila vsled
abortacije (splavljenja).
Divizijsko sodišče v Trstu Je na podlagi razširjenih vesti zahtevalo natančno obdukcijo trupla.
Zločina nagovarjanja k temu dejanju je obdolžen neki narednik
4.	bosanskega pešpolka Josip Mark, ki se sedaj nahaja v garnizijskih zaporih. Proti Marku je uvedena natančna preiskava, ki ima dognati v koliko je Mark k zločinu pripomogel.
SAMOMOR NA POKOPALIŠČU.
Trst, 22. juljia.
Na pokopališču pri sv. Ani se je v torek proti večeru na neki gomili zastrupila 451etna Ema Schaffer s fenikalno kislino. Na gomili ležeče truplo je opazil neki stražnik, ki je imel tisti čas v bližini službo.
Redar Je naglo telefoniral na zdravniško postajo, odkoder je čez malo časa prispel zdravnik v avtomobilu. Ko je nesrečno samomorilko preiskal, je ugotovil, da je vsaka pomoč zaman. Vseeno pa Ji je izpral želodec in jo velel prepeljati v bolnišnico.
Tam so ji skušali pomagati in so Jo hoteli rešiti z injekcijami. NI šlo. Okolu polnoči je ženska izdihnila. Ženo je spoznala v bolnišnici samo-morilkina mati. Pri SchSfferjevi so našli več pisem, ki so bila naslovljena na različne osebe. Tudi se je samomorilka spomnila pred smrtjo Lege Nazionale s sedmimi kronami.
FMAJST HALI8,
diplomiran, krojač. Trst. - Ulica Tor S. Plero 4 - Trst
Podružnica: Nabrežina 99.
Jestvine, koloniJalno blago.
FR. MILLONIG - TRST
Plazza Caserma 5., blizu Narodnega doma.
Razpošiljanje po pošti.
SKOK S III. NADSTROPJA. i\ V -	Trst,	22. juljia.
Okolu poldneva je bila danes zjutraj poklicana v ulico della Bora št. 7 zdravniška postaja »Igea«. V, omenjeni hiši Je stanovala 531etna Angela Weidenbach, ki je skočila s tretjega nadstropja na cesto. Ko so bližnji ljudje opazili čin nesrečnice, so brzo telefonirali na »Igeo«, odkoder je kmalu nato prispel zdrav* nik.
Weidenbachova se je pri padcu oziroma skoku tako poškodovala, da so lo morali na mestu obvezati le za silo, nakar so jo odpeljali v bolnišnico. Prizadejala si je težko-nevarne poškodbe na glavi jn na več mestih trupla.
V bolnišnici so jo, videvši, da bi bil vsak poskus pomoči odveč, sprejeli v II. oddelek, kjer pa je samomorilka kmalu nato izdihnila. Kot vzrok samomora se navaja sitost življenja.
Umori v Bergamo.
Predvčerajšnjim smo popisali, kako so se vršili umori v kraju Bergamo in katerih glavni junak je bil Pianetti.
Vzrok.
Pianetti sam je smatral umorjene in še nekatere druge osebe za povzročitelje svoje nesreče.
Nekaj na celi stvari bo.
Občinskega slugo je sovražil, ker mu je ta priredil mačjo godbo za časa njegovega odhoda iz Camerata. Župnika pa zato, ker je to odobraval in pa zato, ker je župnik silno po ceni kupil od njegovega brata vrtič za zelenjavo.
V splošnem so bili pa vzroki silno majhni, toda vsled premišljevanja postajali so vedno večji, tako da so naposled zasedle te misli celo Pia-nettijevo osebnost in izzvali na njem takšen pritisk, da se mu ni mogel več ustavljati, dasiravno je vedel, kaj dela.
Na svoj čin se je najbrže dolgo pripravljal, oziroma dolgo je nanj mislil in dolgo se mu obotavljal. Žena pripoveduje, da kadar je bil nekoliko vinjen, je vselej govoril in se obnašal, kakor bi imel nasprotnike pred seboj. Celo na prste jih je štel. Nekega dne je potegnila žena iz njegovega žepa listič, na katerem, kakor se sedaj spominja, so bila napisana imena nekaterih sedaj ustreljenih.
Beg hi lov.
Takoj, ko se je raznesla strašna vest o umorih, so se podali lovci za Pianettijem, ki je zbežal na gore. Pri tej priliki je prišlo do zelo žalostnega prizora. V vlak, v katerem so sedeli lovci, ki so se peljali na lice mesta, je stopil najstarejši sin Pianetti-Jev. Služi v tujem mestu in se je vrnil domov, da mater tolaži. Takoj je vedel, kam so lovci namenjeni in začel je krčevito plakati.
Prvo sled in poročilo o Pianet-tiju je prinesel neki oglar z gora, ki je povedal, da je prišel Pianetti k njemu, prosil ga za polento ali kaj gorkega in mu tudi povedal, kaj je storil. Povedal mu pa ni, da je ubil 7 oseb, temveč samo o zdravniku in občinskem tajniku mu je povedal. — Drugo vest Je prinesla neka ženska, ki je pravila, da Jo je Pianetti ustavil v gorah in jo prosil, da mu prinese vode, živeža in liste, v katerih se o njegovih delih govori. Babše si je storijo najbrže izmislilo, ali zelo slabo, ker ni verjetno, da bi kdo lačen in žejen, preganjan, utrujen mislil na časopise. Je že verjetnejša vest nekega znanca od preje omenjenega oglarja. Temu znancu Je Pianetti dal pismo za rodbino in mu je jokaje pripovedoval o svojem nesrečnem činu. Bil je baje že zelo v slabem stanju.
To so prve vesti z gora.
Na gorah.
Na gorah, kamor je zbežal Pianetti stanuje pastir Carrar. Ta je drugo jutro po krvavih dogodkih stal pred svojo kočo. Naenkrat se privali proti njemu kamenje: proti koči je prihajal Pianetti. Raztrgan, prepadel, z do krvi odrtimi rokami. V kočo ni maral stopiti, dasiravno ga je Carrara pozval.
»Poznaš me — je zaklical Pianetti — daj mi jesti, sem pri koncu.«
Potrebujem eno vrečo, nekoliko drv, da sl bom napravil zvečer ogenj. Zasledujejo me; če me izvo«
hafo ne bom mogel bežati. Toda svojo kožo jim bom drago prodal. Dve noči že ne spim. Plezam s skale na skalo; poglej roke!« In pokazal ie krvave roke.
— Pričakoval sem za danes vesti od familije; ali ni jih bilo. Bojim se, da je ženo kap zadela. Kedaj pojdeš v San Giovani?
— Jutri.
— Prinesi mi poročil. Pričakoval te bom. Sedaj se pa grem skrit v skalovje.
Carrari je sicer šel v dolino, toda vrniti se ni upal, ker je cel pogovor povedal lovcem.
— Kaj, ali se ne bo Pianettiju čudno zdelo, da ne pridete nazaj?
— Ne bo se mu čudno zdelo. On ve, da ga rad pijem in bo mislil, da sem se ga tudi danes navlekel.
t	Prvi	boj|.
Toda pastir Carrara se je moral podati z oddelkom lovcev na gore.
Ni bila prijetna pot, 2000 m visoko, v burji in dežju. Policisti in Carrara jo mahajo po strmi poti. Ca-rari ni prijetno. Na eni strani mu groze policaji, da je dal Pianettiju jesti in drva — na drugi strani zopet Pianetti s svojim maščevanjem, ker ni prišel pravi čas na sestanek.
Toda nič ne pomaga. Moraš.
Noč so prebili v koči Carrare In drugo jutro so se lovci razdelili na dva oddelka, ki sta hotela zajeti Pianettija v skalovju.
Carrara je po duševnih mukali in stralm ravno nekoliko zadremal, kar ga zbudi sin s klicom:
»Zunaj vas hoče neki mož.«
»Pianetti bo, sakra«, si misli Carrara, ali kljub temu se poda pred kočo. Na skrivaj da Pianettiju znamenje, da naj beži; toda Pianetti, kakor bi ne razumel.
»Kakšne vesti mi prinašaš? Kaj pravi žena?«
Carrara je začel pripovedovati, da je vse po policajih zastraženo, da ni mogel govoriti. Povedal mu je tudi, da so mu policaji že za petami in da pridejo tudi vojaki in psi.
Pianetti je bil silno potrt, ker ni dobil od žene nikakih vesti.
* Zadnja se bliža« — je dejal — »toda, ko bo ostala le ena patrona še, se ustrelim.«
Snedel je nekaj malega in takoj odšel v skalovje. Tam je bil studenec. Nagnil se je, da- bi pil. V tem so ga zapazili policaji v daljavi kakih 600 111. Hitro proti njemu. Pianetti jih je zapazil. Z vso silo se je zavihtel za neko skalo in začel streljati. Policaji so odgovarjali. Pianetti je naenkrat omahnil in izginil. Ko so prišli zasledovalci na mesto, ga že ni bilo nikjer.
Toda krog se okolo Pianettija vedno bolj zožuje.
Premeten slepar.
Pred tremi dnevi so prijeli na Dunaju nekega »dr.« Milana Bugar-skega, ki se je izdajal za zdravnika in je na ta način neki vdovi izvabil 80.000 K. Ta'dama je bila vdova po nekem veleindustrija!. Leta 1912. se je seznanila z dr. Bugarskim, ki se je izdajal za zdravstvenega svetnika in je živel zelo nobel. Vdova mu je izročila vse svoje premoženje, s katerim je po svoje razpolagal. Večkrat je odpotoval, ker je rekel, da se njegovi ženitvi delajo zapreke, ki jih mora premagati. Na ta način je spravil vdovo ob ves denar, tako, da je morala iskati pomoči pri sorodnikih. Tem se je zdela stvar sumljiva in so Bugarskega ovadili. Izkazalo se je, da Bugarski ni zdravnik — ampak slepar. Ime je pravo. Doma je iz Pančeva. Star je 44 let. Že pred leti je neko vdovo na Dunaju spravil ob vse njeno premoženje 137.000 K. Nesrečna ženska se je zastrupila. Poroča se, da je Bugarski napravil Več takih sleparij. Sedaj bodo ptičku v zaporu temeljito preiskali obisti.
Žena zaklala moža.
V Pokovcih v Slavoniji se je zgodila te dni žalostna družinska tragedija. Posestnik Jožo Bistič je bil zna n pijanec, ki je zanemarjal svoje gospodarstvo, tako da je bilo na robu propada. Imel je šele 23 let, toda žganje ga je uničevalo. Svojo ženo Mando je večkrat pretepal. Dne 13. t. m. je dogradil hlev. Za likof so seveda pili žganje in Jožo se je napil, tako da je svojo ženo štirikrat pretepel ta dan. 2e štiri leta je trajal
ta družinski pekel. Manda je že hotela moža zapustiti, pa jo je svakinja zadržala, češ da se bo mož poboljšal. Toda mož se ni poboljšal — ampak je pil in pretepal svojo ženo. Zato je ona sklenila, da napravi ko nec trpljenju.
Ko je bilo onega dne delo končano, je Jožo pil do 3. čez polnoč. Zena Manda je ležala bolna od pretepanja. Mati in svakinja sta zgodaj vstali — tako da je bila Manda okoli 4. zjutraj sama v sobi. Vzela je kuhinjski nož in se približala postelji svojega spečega moža.
Zasadila mu je nož v levo stran prst — nato ga je izdrla in mu ga porinila še v trebuh. Bistič je planil iz postelje, pa se je kmalu zgrudil in na 'mestu umrl. Manda je mirno počakala doma, da so prišli orožniki. Rekla je, da se je ponoči njen mož prebudil in je hotel planiti nanjo. Pri tem je stopil z nogo v zibko, kjer je spalo dete. Ker se je zbala, da bo zadušil otroka, je vzela nož in ie zabodla moža. — Orožniki so jo odpeljali v sodišče v Brod. Manda je slabotna ženska, stara 22 let, ki pa jo je trpljenje skoraj uničilo. Pride pred sodišče, kjer se bo zaključila grozna tragedija,
\m
II.
AVSTRIJSKO - SRBSKA KRIZA.
Dunai, 22. julija. Šef generalnega štaba ie prekinil dopust in se vrnil na Duna} v pisarno vojnega ministrstva.
Reka, 22. julija. 30 tu se nahajajočih srbskih državljanov-rezervistov je bilo telegrafično pozvanih, da naj se vrnejo v domovino.
PREISKAVE.
Osijek, 22. julija. Tukajšnji omla-dinskl klub je bil razpuščen. Pri Sokolu so bile hišne preiskave in ravno tako pri posameznih članih Sokola. Istotako so se vršile hišne preiskave pri Sokolu v Karlovcih.
V OBRAMBO HRV.-SRBSKE KOALICIJE.
Budimpešta, 22. julija. Ob velikih kravalih ie govoril v današnji seji zbornice poslanec hrv.-srbske koalicije baron RajaCiC. Dejal je, da je Kalayev režim v Bosni vzbudil percejšnjo nezadovoljnost (ta režim je silno po volji pravicoljubnim klerikalcem). Privrženost Srbov k dU nastiji in monarhiji je zahvaliti delovanju ministrov Buriana in Bilinske-ga. Največja srbska stranka, narodna stranka, je zavzela postavno in mo-narhičrio stališče. Ne sme se bosanskih razmer presojati na podlagi atentata. Povdarjal je tudi, da ne gre vseh mladinskih društev smatrati za sumljiva. Tudi »Narodna Obrana« je kulturno društvo.
TISZA ZOPET GOVORIL.
Budimpešta, 22. julija. Pred koncem seje je povzel besedo grof Tisza. Izvajal je, da smo pred svetovnimi dogodki. Kakor preje dvakrat, tako tudi sedaj ne more k stvari ničesar podrobnejšega poročati. (Ljudstvo namreč ne sme ničesar vedeti. Ljudstvo sme samo to vedeti, da sl — ljudstvo želi vojne. To namreč lahko čita vsaki dan in se čudi.) Poročati pa zaradi tega ne more, ker ni v interesu dežele v tem trenutku razvijati takšna vprašanja; upa pa, da bo o tej zadevi kmalu mogoča izmenjava misli. To je povedal zato, da interpelanti presodijo, če ni boljše interpelacije sploh umakniti.
ALBANSKE ZADEVE.
Drač, 22. julija. Vstaši so odklonili vsako pogajanje v Draču ali na kakšni vojni ladji. Zato se bodo pogajanja za enkrat vodila pismeno.
KNEZ DOBI POSOJILO.
Drač, 22. julija. Kakor se sliši, bosta Avstrija in Italija knezu zopet dovolili predujem na posojilo.
PROSTOVOLJCI.
Drač. 22. julija. Danes je dospelo semkaj v bednem stanju 200 rumunskih prostovoljcev. So čisto izstradani in bi šli radi nazaj. Do-sedaj je v Draču 2300 prostovoljcev, vsi navdušeni — za povratek v domovino.
SRBSKI POSLANIK V CARIGRADU.
Belgrad, 22. julija. Srbski poslanik v Carigradu Nenadovič, se je vrnil na svoje mesto.
GROZNE DIMENZIJE RUSKEGA ŠTRAJKA.
Petrograd, 22. julija. Položaj zaradi štrajka postaja vedno kritične} šl. Prihaja do vedno novih spopadov, pri katerih je mnogo oseb ranjenih. Število stavkajočih raste. Danes so stavkajoči ustavili vlak, prisilili vlakovodjo, da je zapustil svoje mesto, tudi potniki so morali izstopiti. Nato so podrli telegrafske droge in zabarikadirali železnlčno progo. Finski vlaki vozijo le z vojaško eskorto. V Moskvi je prišlo do velikih spopadov s policijo. V Rigi štrajka 40.000 delavcev. Tudi v Tifiisu so delavci cestnih železnic prenehali z deloni.
NEURJE V BOLGARIJI.
Soiija, 22. julija. V krajih Jam-boli, Lom in v bližini je napravila povodenj velikansko škodo, ki dosega višino deset milijonov frankov. Do sedaj so 100 trupel potegnili iz valov, toda število mrtvih je mnogo večje.
GROZNA EKSPLOZIJA V GORICI.
Gorica, 22. julija. Danes ob 7. zvečer je nastala silna eksplozija v tovarni raket. V delavnici je nenadoma nastal ogenj, pri čemer je prišlo do eksplozije. Učinek Se bil strašen. Poslopje je v pravem pomenu besede eksplodiralo. Trije so bili na mestu mrtvi, in sicer gospodar, žena in en delavec. Eksplodiral Je stroi za rakete. Drugi delavci so k sreči ostali živi. Ubite osebe so bile vsled ognja ožgane. Nesreča se je pripetila po nesrečnem slučaju najbrže vsled neprevidnosti pri ognju. Eksplozija je bila tako močna, da so bližnje hiše poškodovane. Na licu mesta se ie zbrala velikanska množica ljudstva, ki je prihitela iz vsega mesta. Prišli so seveda tudi gasilci in vojaki. Ogenj k sreči ni izbruhnil. Vsled eksplozije so vsi notranji stroji uničeni. Škoda ie velikanska. Natančnejše poročilo sledi.
Mali oglasi.
Beseda 8 vinarjev. Najmanjši znesek 60 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malib oglasih ni nIC popusta In se plaCuJeJo vnaprej; zunanji InserenlJ v znamkah. Zaključek malib oglasov ob 6. uri zvečer.
Svetujemo Vam, da kupite modne srajce bele in barvaste, turi-stovske, mehke ovratnike, kravate itd. pri Engelbert Skušek v Ljubljani, Dunajska cesta 7, ker je zares najcenejši.
Proda se nekaj pohištva. Poljan-ski nasip 10, pritličje levo. 729—3
Kupi se rabljen šivalni stroj. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Dneva«.	793-3
Tehnik išče inštrukcije realca ali mesto domačega učitelja. Ponudba na upravništvo lista. »Tehnik 3«.
Proda se za nizko ceno kuhinjska omarica, Čopova cesta 19/111, levo.
lejo sb zastopniki SSWSLCfSbS
nikov, uradnikov itd. za razpošiljalnico sukna za gospode in dame. Vpeljani imajo prednost. Ncvpeljanl, ki imajo mnogo znancev, se vpeljejo. — Ponudbe pod »Tuchfabrik 4313“ na HAASENSTE1N & VOGLER, Praga II., Češko.
Kovačija
v prometnem kraju se sprejme v najem. Ponudbe je pošiljati pod „Kovačija“ poštno lež. Kamnik.
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna“
Dorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar Gorjup.
Velika ekaportna zaioga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd.
Jz ‘m IBsitjel
Gorica, Stolna ulica Štev. 3—4.
Prodaja na obroke.	Ceniki	franko.
i SANATORIUM-EMONA)
J ZA-NOTRANJE'IN"KIRURGlC^ -BOLEZNI.
•PORODNIŠNICA.
/ LtJUBLtJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 \ ' mp-ZDfWNK:pRmraj-DR'FR.DERGANC '
Za nakup oljnatih in suhih barv, Idkov, Arnežev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv
Premeri & Jančar
Dunajska cesta Stcv. 20. lifubljaiia Kolodvorska ulica štev. 18. jFristme emajlne Tcaive, IsiarTccliziej, mavec itd«
ILTa, dieTMa/s Im. AeTsel©^	3lTa diobno im. d-eToeic.
Zaradi pozne sezlle.
Prodajam vse v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi različen nakit po globoko znižanih cenah.
HINKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg Stev. 21.
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ----------- tvrdke	R.	MJKLAUC ------------
S£ ,,1’ri Škofu" 38
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
s DFceeTceii ©d-delels: -v prvem nadstror^v«- s Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
j£E
Vv-'*-
dobljeno na
Gorčevem kolesu!
A. Goreč, specijelna trgovina s kolesi in deli Ljubljana, Marije Terezije c. 14.
Čudovito znižane cene!
m
m
■
n
■
Pristni panama Girardi slamniki
lister obleke v modnih barvah bele in sive sako za friserje samo letne plašče za dame
poprej K 10’—, 15'—, sedaj K 5'—
3*______ 4-_______________ i*_
, 20—, 24-—, » 20'-, 24--,
8 — 3'— 6-
■
■
m
m
m
■
n
H
m
■I
Modne obleke za gospode.
Najnovejše v damski konfekciji. Kimono plašči, bluze, eponge kustumi in etamni obleke po znatno reduciranih cenah! Zaloga g se mora po možnosti do konca avgusta raz- g prodati, ker rabimo prostor za jesensko in & zimsko konfekcijo, katero dobimo v ogromni ■ izbiri.
Ogleite si 18 izložbenih oken. ■
■ Angleško skladišče oblek ■
0. Miniti, Ljubljana. Hi fig stev. Si Mn šle«. 132.■
Sukno, volneno blago,.vse vrste pe-rilno blago, šifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo moško
Oglejte si zalogo, L KOSTEVC Ljubljana
perilo se dobi po najnižjih cenah rwatt4‘CkXTa	iT7AfAA
v manufakt. modni trgovini £dlUCVd|lC VZUILG
Sv. Petra c. št. 4.