Dr. 0. I.: 26 Črni križ pri Hrastovcu. Zgodovinska povest. »Morilka si, nikdo ti ne verjame, hotela si odstraniti sledove tvojega ravnanja, a slučaj je hotel, da nisi mogla skriti mrtvega deteta.« »Bog mi je priča, da sem pri tem neprizadeta.« »Ne onečaščaj božjega imena,« sikne graščakinja, »če ne priznaš, imamo pripravljeno še drugo orožje, da se doženejo tvoje hudobije.« Rekši se obrne do sodnika Trenaka ter ga pozove, da postopa po postavi. Mihael Trenak se dvigne, odpre debelo knjigo, gleda nekaj časa, kakor bi premišljeval, nato dvigne oči ter pogleda Agato s pogledom, kakor bi hotel reči: Dolžnost mi narekuje, da moram postopati zoper tebe. »Agata plemenita Nurnberger«, dvigne sodnik svoj glas, »slišali ste obtožbo, vprašam vas, nli priznate, česar se vas dolži, priznajte odkrito, ker drugače moram uporabiti hujša sredstva!: Pogledal ji je za trenutek v oči, kakor bi ji hotel rečl: Priznaj, da si prihraniš nadaljne tnuke. Agata je dvignila oči, prej upognjena, se je sedaj vzravnala po koncu, dvignila je desnico kvišku ter spregovorila z razločnim glasom: »Moja duša je mirna in nimam ničesar slabega na vesti.« »Vidite, kako se dela krotko, ta golobica,« se zaničljivo zasmeje graščakinja, »zavlačevati hoče celo postopanje, ne odlašajte vendar, gospod krvni sodnik, da se čimprej dožene resnica.« »Tedaj vi tajite,« vpraša Trenak Agato s povzdignjenim glasom. »Kar sem rekla, pri tem ostanem,« reče Agata odločno. Nastala je trenutna tišina, katero prekine Bodnik Trenak, ko ukaže krvniku, da odpre vrata do mučilnice' ter odvede Agato, da se uporabi orodje. Priče se zganejo, zdajci pristopi krvnik t dvema hlapcema ter prime Agato za ramo, da Izvrši svoj posel. V tem trermtku pa se obrne Agata, z močnim sunkom potisne krvnika od sebe ter spregovori z odločnim glasom: »Ne pripustim, da bi se me dotaknili, vem, da me hočete prisiliti do priznanja; graščakinja Herberstein, tega užitka vam no privo^eim, vi hočete mojo smrt, vem, da ni rešitve za me, zato poslušajte sedaj — priznam vse!« »Kz*vnik Haller,« zakliče sedaj Trenak ves razburjen, »odnehajte, Agata Niirnberger hoče sama vse povedati, poslušajte priče, zapisnikar naj zabeleži vse natančno.« »Agata Niirnberger,« povzdigne glas sodnik Trenak, »ali priznate, da ste se zvezali z zlodejem, da je vam dal čarovniško moč?« »Da, on je postal moj zaveznik, odrekla sem se Bogu in s svojo lastno krvjo zapisala dušo hudemu duhu, zato mi je izročil tekočino, ki jo sem dala piti Ivanu Frideriku Herberstein, da mu je zamrl čut do matere ter je ljubil samo mene.« Priče in prisedniki so se zganili, prvi so delali začudene obraze, tu in tam se je slišalo šepetanje in majanje z glavo je kazalo, da to pripovedovanje ni verjetno; prisedniki so se pomenljivo pogledali ter obrnili svoje poglede na graščakinjo, kateri je igral zloben nasmeh okoli usten. Zagovornik Pernhard se prime ves razburjen za glavo, a nato nagloma dvigne ter reče obrnjen pioti Agati: »Agata Niirnberger, pomislite, kaj govorite, to je vendar nemogoče, vi ste zmedeni.« »Tako daleč ne seže pravica zagovornika,« zglasi se graščakinja z rezkim glasom, »ne dopustim, da bi se na ta način vplivalo na obdolženko.« Nastal je med navzočimi mal nemir, a ko se je dvignila graščakinja s svojega sedeža ter srepo pogledala na vse, je postalo vse tiho. »Nadaljujte s vprašanjem, gospod sodnik,« reče glasno Margareta Herberstein, se vsede in gleda ostro na obdolženko, kateri se vidi kljub navidezni mirnosti, kako težko se bori. Oskrbnik Trenak vpre svoj pogled na Agato in vpraša: »Pa kje ste se sestali z zlodejem,« vpraša sodnik. »Na Preski gori nad Črno jamo sešle smo se vse copernice na vsako mlado soboto zvečer; zlodej je prišel v podobi zalega mladeniča z dolgimi lasmi, na glavi je imel zelen klobuk z velikim rdečim peresom, na nogah je nosil škornje z ostrogami, zavijal se je v črn plašč, ki je bil znotraj krvavordeč.« »Pa kako sle mišle na to mesto, kjer se ven- dar križajo pota ter hodijo Ijudje tam mimo,« vpraša sodnik resno. »Vzela sem burkle, s katerimi je dekla poBtavljala piskre v peč, jih namazala z mazilom, napravljenim iz mesa umrlih nekrščenih otrok In pomešanim z beljakom jajca črne kure, ki ga ni mogla zvaliti. Burkle so dobile perje in dvignila sem se skoz okno ter zletela črez gozdove in bila v trenutku na vrhu hriba.« »Vidite,« vzklikne graščakinja glasno, da se pbrnejo oči vseh nanjo, »to je najlepši dokaz, da Je svoje dete zaradi tega umorila, da bi iz tega ftapravila mazilo, da bi mogla pobegniti. To me le bolj potrjuje v mojem sklepu, da vzdržujem Dbtožbo zaradi nameravanega detomora.« Agata jo pogleda prezirljivo, a nič ne reče na to obdolžitev. »Pa kaj ste počenjali na Preski gori,« izpraluje dalje Trenak, ki je postajal vedno bolj nemiren. »Zlodej je imel več mladih spremljevalcev, ki so piskali na piščalke ter udarjali na boben, On sam pa je plesal z nami, da nismo čutile tal. Ko smo pa že bile vse utrujene, smo se vsedle po trati ter Dile vino, ki smo ea cričarale iz hrastov- ških kleti; pripeljali so ga črni kozli na žarečem vozu po zraku na hrib.« »Neverjetno, to ni mogoče, Agati Niirnberger se je omračila pamet,« zakliče Maks Pernhard, »ne mučite nje, njej se je zmešalo, saj ne ve, kaj govori.« »Ni res«, ugovarja graščakinja, »popolnoma se zaveda tega, kar govori.« Zopet povzame besedo Trenak ter vpraša Agato: »Če ste v zvezi z zlodejem, dal je vam tudi znamenje?« »Tega ne vem,« reče Agata mirno. Tedaj se dvigne graščakinja ter jezno veli: »Krvnik, preiščite jo natančno, razgalite ji prsa, gotovo ima takšno znamenje.« Krvnik Haller pristopi, da bi izvršil povelje, že hoče odpreti Agati obleko na prsih. Ko se ona temu brani, on naenkrat vzklikne: »Ni treba, tukaj je že znamenje, poglejte no,« ter pokaže črno piko zadaj za levim ušesom na tilniku. Sodnik, graščakinja in vsi drugi prisotni pristopijo ter se prepričajo o istinitosti krvnikove ugotovitve. »Nič ii ne t>omae:a taienie.« pravi grašca- kinja zaničljivo, »tukaj je jasen dokaz, da ji je dal zlodej znamenje, ko se je njemu zapisala.« Agata je hotela še ugovarjati, češ, da ima to že od rojstva, a ko jo je graščakinja strupeno pogledala, je molčala, Sodnik Trenak se je vrnil na svoj sedež, se pogladil po čelu ter nekaj časa premišljeval. Graščakinjo je to razkačilo, zato vstane in razburjena reče: > Naj se pospeši zasliševanje, kaj je z detomorom, ali mogoče to tudi taji, vprašajte vendar, gospod sodnik!« »Agata Nurnberger,« reče Trenak z zategnjenim glasom, »slišali ste vprašanje, odgovorite!« »Težkega zločina me dolžite, povedala sem že, da kaj takega nisem zmožna.« »Agata Nurnberger, govorite jasno, ker graščakinja kot obtožiteljica tako zahteva.« Zdajci vstane zagovornik Pernhard, dvigne roke proti graščakinji ter pravi: »Mogočna gospa, vidite tukaj obdolženko, ali morete reči, da je to nežno bitje zmožno storiti takšen zločin?« »Maks Pcrnhard, vi ste moj podložnik in fršk; sodrr:k. ne osrr-olite se. mi' delati očitke. Vzdržujem svojo obtožbo, ta ženska ni samo čarovnica, ampak tudi detomorilka, smrt si je zaslužila.« »Agata Niirnberger, slišali ste obtožbo,« reče sodnik Trenak z nemirnim glasom, »odgovorite na to.« »Agata,« vzklikne Pernhard, »bodite stanovitna, če ste nedolžni, ne priznajte!« »Maks Pernhard, te pravice nimate,« sikne jezno graščakinja, »kriva je, saj je dokazov dovolj. Je drugo priznala, je storila tudi to; če pa ne prizna, je pripravljena še trlica.« Agata prebledi, prime se za glavo, bridko zaihti in tresoč se na celem telesu vzdihne: »Da, morilka sem, ker tako hoče imeti graščakinja, mora biti tako, saj vem, da sem že sojena.« Nemir nastane v dvorani, sodnik zamahne z roko, ki težko pade na mizo, in prsa se mu dvigajo od notranje razburjenosti, katero komaj pjfikriva. »Ste slišali,« reče grašcakinja, ter zmagoslavno poj?leda po navzočih, »vse je priznala, evo. srosnod sodnik. stvar je zrela za sodbo.«