229 Letnik 42 (2019), št. 1 OCENE IN POR OČILA O PUBLIKA CIJ AH IN RAZS T A V AH REVIEWS AND REPOR TS ON THE PUBLICA TION AND EXHIBITIONS Publik acije || Publications Boris Golec: Vzpon in zaton Dienerspergov: Štajersko potomstvo Janeza Vajkarda Valvasorja v luči svojih genealoško-biografskih in spominskih zapisov (1278–1908) Ptuj: Zgodo vinski ar hi v Ptuj, 2017, 255 str ani Priznani zgod o vinar Boris Golec, zaposlen na Zgodo vinsk em inštitutu Milk a K osa, r edno pr eseneč a in r azv eseljuje slo v ensk o str ok o vno sk upnost t er dru go zaint er esir ano ja vnost z obja v o r ezultat o v r azisk o v anja nek olik o star ejše slo v ensk e zgodo vine. P o eni str ani njego v a dela odpir ajo no v e po - g lede ali možnosti zgodo vinskih r azisk a v , po drugi str ani pa je njego v slog pisanja tak o kv alit et en, r azumlji v , ber lji v in r azbur lji v , da lahk o njego v e knji - ge in znanstv ene prispe v k e pr ebir a pr a v v sak do, tudi tisti, ki jim sicer zgodo - vina pomeni t olik o k ot pr edlanski sneg, njiho v a br alna k ultur a pa je po v ečini omejena na kr atk očasno pr ebir anje t ek oče ber lji vih in napetih ljubezenskih in kriminalnih r omano v v času letnih počitnic na k at eri izmed št e vilnih ja - dr anskih plaž. Če bi sno v alci sr ednješolsk eg a učneg a pr edmeta Slo v enski jezik in knjiže vnost ali njego vi neposr edni izv ajalci pr of esorji pr emog li za - dostno st opnjo drznosti in kr eati vnosti, bi nadobudne dijak e na poti v od - r aslost že zda vnaj pospr emili tudi s pr ebir anjem vr hunsk o spisanih slo v en - skih znanstv enih del in ne samo pesniških, pr oznih in dr amskih stv arit e v . V t em primeru bi marsik at er o izmed Golče vih zgodo vinskih del mor alo polniti str ani slo v ens kih sr ednješol skih beril, sam a vt or pa bi slehernemu Slo v encu mor al biti r a vno t olik o znan in čislan k ot K oso v el, P a v ček, Jančar , Šalamun in drugi. Zadnja ali najno v ejša Golče v a knjig a z naslo v om Vzpon in zaton Di- enerspergov, ki jo je v letu 2017 izdal in založil Zgodo vinski ar hi v na Ptu - ju, ima v se pr a v k ar zapisane lastnosti njego vih del. Gr e sicer za r azširjeno in poso dobljeno v erzijo njego v eg a člank a z naslo v om Trpljenje »celjskega Wertherja«, tosvetne skrbi njegovega sina in uvod v zaton njunega rodu /…/, obja v ljeneg a v časopisu Zgodovina za vse leta 2011. Zgr ajena je ok oli r ok o - pisa r od binsk e kr onik e štajersk o-kr anjsk e plemišk e r odbine Dienersper g, ki sta jo v 19. st oletju (s)pisala F r anc Ksa v er bar on Diene rsper g (1773–1846) in njego v sin Ant on Alek s (1 820–1889), a vt or knjige pa jo je leta 2008 odkril v R ok opisni zbir ki Zgodo vinsk eg a ar hi v a na Ptuju. R ok opis je mogoče r az - deliti na d v a dela. Začetni zgodo vinski del kr onik e, ki zajema »mit ološk o« por eklo plemišk e r odbine in osno vne biogr af sk e podatk e o njenih članih na Kr anjsk em in Štajersk em, je, k ot pr a vi Golec, strnjen v zgoščeno pripo v ed, ki se ji pozna, da je v naj v ečji meri le ubesedit e v g la vneg a r odo vneg a debla. T a del je napisal omenjeni F r anc Ksa v er na osno vi fr agmentarno ohr anjenih originalnih do k ument o v r odbinsk eg a ar hi v a in na osno vi lastneg a f antazi - r anja in sklepanja, zat o se ne gr e čuditi k ar pr ecejšnje mu št e vilu napačnih in za v ajajočih podatk o v . Pr eostali del r ok opisa pr edsta v ljata a vt obiogr af ski pripo v edi ozir oma spomini obeh pisce v , ki so spričo r ed k osti t o vrstnih ohr a - njenih plemiških priče v anj izjemno dr agoceni in pomembni. Slednje v elja še posebej za tuk ajšnje plemstv o v 19. st oletju, ki g a slo v ensk o zgodo vinopisje še v edno nek ak o pušča ob str ani. Boris Golec je bržk one tak oj pr epoznal vr e - 230 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions dnost t e r odbinsk e kr onik e in se odločil, da jo v pričujoči knjigi v celoti obja vi, in t o ne v pr episu ozir oma v obliki izdaje vir a, pač pa v pr e v odu. S t o pot ezo je zadel v polno. P a ne zar adi začetneg a, zgodo vinsk eg a dela kr onik e, ki je pr ecej suhopar en in bi bil v origina lni nemški r azličici po v sem upor aben za tistih nek aj zgodo vinarje v , ki se ukv arjajo s tuk ajšnjim plemstv om in njiho vimi zemljiškimi posestmi, pač pa zar adi a vt obiogr af skih pripo v edi F r anca Ksa v erja in Ant ona Alek sa, ki med drugim na tr enutk e nudita zelo dr agocen vpog led v medsebojne odnose znotr aj plemiških dr užin k onec 18. in v 19. st oletju, mladost po vpr ečne - g a plemiča, njego v a hot enja in neizpolnjene sanje, zgr ešene poslo vne pod vige, r azočar anja …, skr atk a v sak danje t eme, ki še dandanes polnijo str ani št e vilnih knjižnih uspešnic, a so nam zar adi mank a t o vrstnih plemiških a vt obiogr af skih del na Slo v ensk em še v v eliki meri neznank a. K ot že omenjeno, je knjig a zgr ajena ok oli r ok opisa in t emu ustr ezno tudi strukturir ana. Začetnemu kr atk emu orisu vzpona in zat ona Dienersper go v , ori - sanemu pr ed v sem na podlagi podatk o v iz knjige Mihe Pr einf alk a z naslo v om Plemišk e r odbine na Slo v ensk em, 16. st oletje, izdane leta 2016, t er nek at erih originalnih ar hi v skih dok ument o v , sledi zelo podr obna r azpr a v a o a vt orstvu knjige, njeni usodi in fizičnih (t ehničnih) lastnostih. Pr eostala tri pog la vja pa v sebujejo pr e v od r ok opisa in Golče v o znanstv enokritično int erpr etacijo malo - dane v sak e posamezne besede. K ot že r ečeno, sta oba originalna pisca r ok opisa (ne)namerno zagr ešila k ar nek aj napak, ki pa jih je a vt or knjige s pr eg ledom št e vilnih dok ument o v v mnogo ar hi vih in k ulturnih ustano v ah doma in v tujini r azr ešil v stilu in maniri znaneg a det ekti v a Sher lock a Holmesa. F r agmentarne podatk e je na podlagi dolgoletnih izk ušenj in izvrstneg a pozna v anja zgodnjeno - v o v ešk e zgodo vine t eg a pr ost or a z upor abo dedukti vne met ode sesta vil v celot o in poleg popr a v k a napak r azr ešil še marsik at er o neznank o. Občudo v anja vr e - den je v sek ak or zelo kr edibilno spisan opis k ar akt ernih značilnosti posameznih osebnosti (v t em primeru iz r odu Dienersper go v), k ar je v slo v ensk em zgodo - vinopisju dobr odošla in pr ek opotr ebna r edk ost . V si našt eti r azlogi z v sebino r ok opisa vr ed so a vt orja »prisilili« v izdela v o sk or ajda 600 opomb, ki v sebinsk o obseg ajo k ar nek olik o manj k ot polo vico knjige. Mor da se t o k omu zdi popol - noma nepotr ebno, a ne v Golče v em primeru. Opombe v sebujejo t olik o no vih, dopolnilnih podatk o v in r azlag t er so v sebinsk o tak o kv alit etno spisane, da bi si jih želeli še v eč – pa čepr a v se še tak o čudno sliši. V elik o pozornosti je a vt or namenil tudi slik o vni opr emi knjige, v erjetno za v edajoč se dejstv a, da lahk o t e v določenih primerih po v edo v eč in bolje k ot zapisane besede. Glede na v sebino knjige je njego v a izbir a ustr ezna in na mestu. Nek aj f ot ogr afij r ok opisa, star ejših upodobit e v Dienersper go vih posesti in njiho v eg a današnjeg a izg leda, nagr ob - nik o v člano v r odbine, plemiških gr bo v , r odoslo vnih dr e v es, zemlje vida posesti, pisem in portr et o v št e vilnih člano v r odbine, ki jih danes hr ani Nar odna g alerija v Ljubljani. Knjig a Borisa Golca z naslo v om Vzpon in zaton Dienerspergov: Štajersko potomstvo Janeza Vajkarda Valvasorja v luči svojih genealoško-biografskih in spominskih zapisov (1278–1908) je izjemno kv alit etno in ber lji v o zgodo vinsk o delo, ki mor a najti s v oje mest o v čist o v saki ug ledni ja vni in zasebni knjižnici in k at er e lastnik si ne sme pri v oščiti, da bi se na njej nabir al pr ah. Besedno zv ezo zgodo vinsk o delo je v t em primeru tr eba r azumeti v obeh pomenih, t or ej tak o k ot delo, ki se nanaša na zgodo vino, in tudi delo, ki ima v elik in tr ajen pomen. Dejan Zadr a v ec