»TATKS WAR 'bonds >am>r " stamps AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MARCH 1, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Rdečega križa so na delu v bolnišnicah doma in v važnih postojankah v bližini fronte. Mnogo teh, ki so lani prispevali za Rdeči križ, so danes na fronti. Mnogo trgovcev, ki so prej prispevali za Rdeči križ, je že zaprlo vrata. Zifto je pa zdaj toliko večja dolžnost na onih, ki so še v stanu dati. Okrog 16,000 oseb se je priglasilo, da bodo pomagale zbirati prispevke v tej kampanji v okraju Cuyahoga. Majhen znak z rdečim križem na belem polju v vaši gumbnici bo znak, da ste storili svojo pa-triotično dolžnost in prispevali ; za Rdeči križ. Dajte, kolikor morete, ampak dajte! Pegasti legar v Jugoslaviji New York. (NYT) — Angleški radio je poročal včeraj o uradnih nemških zdravniških statističnih podatkih, ki razodevajo, da so se različne bolezni resno razpasle na ozemlju nemškega raj ha. Jugoslovansko ozemlje pa je napadla huda epidemija pegastega legarja. V Nemčiji je narasla dizente-rija za celo tretjino v teku enega leta. Nemčija bo zaposlila ženske kot voznice trukov New York.—Radio iz Berlina je poročal v soboto, da se morajo priglasiti za delo vse ženske, ki imajo dovoljenje voziti avtomobile. Ženske bodo odslej vozile dovozne truke in lahka vozila, ki so last železnice in pošte. Pobiranje kositrenih kant bo ta teden v Euclidu Solicitor Mr. Paul H. Torbet naznanja, da bodo ta teden zopet pobirali po Euclidu kositrene kante. Vlada nujno potrebuje kositer, ki ga dajo te škatlje, zato so gospodinje nujno prošene, da pomagajo v tej kampanji. Euclid mora nabrati deset ton takih škatelj na mesec. V zadnjih treh mesecih mesto ni doseglo predpisane kvote. V sredo bodo pobirali kante pri vseh hišah južno od Nickel Plate železnice. Tudi na severni strani proge pri hišah, ki so zahodno od 200. ceste med železnico in Newton Ave. V četrtek bodo pobirali od Newton Ave. do bulevarja, zahodno od 200. ceste in pri vseh hišah vzhodno od 200. ceste do Babbitt Rd. med Nickel Plate in bulevarjem. V petek pri vseh hišah severno od bulevarja in pri vseh hišah od Babbitt Rd. do okrajne meje, ki so med Nickel Plate in bulevarjem. Te kante morate pustiti pred hišo ob cesti. Pobralo se bo samo take kante, ki so za to pripravljene, to je stisnjene in omi-te. Po tem pobiranju boste pa kante oddajali na gotovih krajih, ki jih bodo določili air vardeni, ali jih pa naj otroci nesejo v šolo. Peta obletnica V sredo ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnim Primožem Pust v spomin 5. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Seja in večerja Vrhovni vojskovodja Jim prijazno vabi vse člane Euclid Rifle kluba, da se udeleže jutri večer važne seje v Slovenskem domu na Holmes Ave. Obenem opozarja člane in njih boljše polovice, da bo skupna večerja na pustni torek pri Kramarju na 185. cesti. Jim pravi, da bo "padel" letos pust na torek. Ker je občutno pomanjkanje mesa, bomo imeli letos kokošjo večerjo, je ukazal naš gazda. Nov grob Danes zjutraj je umrla v Glenville bolnišnici Mary Sto-kel, stanujoča na 728 E. 159. St. Pogreb ima v oskrbi Eeletov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. Koledar za racioniranje v tem tednu SLADKOR—Znamka št. 11 je veljavna do 15. marca. Z njo lahko kupite 3 funte sladkorjia. KAVA—Znamka št. 25 je veljavna do 21. marca. Z njo lahko kupite en funt kave. ČEVLJI—Znamka št. 17 je veljavna do 15. unija. Z njo l^hko kupite en par čevljev. GAZOLIN—Znamka št. 4 iz knjige "A" je veljavna do 21. marca. Vsaka znamka kupi 4 galone gazolina. KOLESA—Oni, ki imajo knjige B in C so morali dati pregledati avtna) kolesa do 28. februarja. Oni, ki imajo knjigo A, jih morajo dati pregledati do 31. marca. KURIVNO OLJE—-Znamka št. 4 je veljavna do 21. aprila in kupi 11 galon olja. , ŽIVILA—Plave znamke s črkami A, B in C, ki imajo skupno 4g točk, so veljavne od danes pa do 31. marca. DOMOVINA AMERICAN HOME RMERISKK Listina kaže 760 ubitih ame-! riških vojakov na frontah Med ubitimi je tudi 10 Clevelandčanov Ruski letalci že razbijajo nemške pozicije na Dnjepru Ruska armada brez prestanka prodira zahodno od Harkova ter zavzema vedno več naselij. V soboto so planili ruski letalci daleč naprej in bombardirali nemško letališče Zaporožje, ki leži v ovinku reke Dnjeper. Rusi so razbili na tem letališču 18 nemških bombnikov, ki so se nahajali na tleh. Ruske čete so samo 50 milj oddaljene od Zaporožja. Ruske čete so se vsule tudi v več naselij severno od Kurska. Toda Rusi poročajo, da čutijo vedno večji odpor od strani Nemcev. Nemci pošiljajo vedno večje število tankov na fronto, zlasti pa v predele ob reki Doneč. Gorko vreme na južni fronti je razmehtuitf'remljxy;- kar je v veliko oviro ruskim četam. Toda ruski generali upajo, da bo zemlja zmrznila nazaj predno bo nastopila pomlad. — ------ ■ Washington, 27. feb. - Vojni oddelek izda zdaj skoro dnevno listo ubitih in ranjenih ameriških vojakov na raznih frontah včeraj je izdal vojni oddelek listo z 760 imeni padlih vojakov ki je največje število, poročano v enem dnevu. V tem poročilu so imena 36 častnikov in 108 mož ubitih v Afriki; v Alaski en vojak; v Aziji sedem častnikov; v Evropi 27 častnikov in 49 mož; južni Pacifik 11 častnikov in 76 mož; v ju-žnozahodnem Pacifiku 38 častnikov in 407 mož. Dočim je vojni oddelek v začetku vojne poročal samo ubite, poroča zdaj tudi ranjene, zato je pa lista izgub na frontah večja, kot je bila v začetku vojne. Vojni tajnik Stimson je 18. februarja poročal, da znašajo ameriške izgube od začetka vojne do tistega dne: 3,533 ubitih, 6,502 ranjenih in 25,684 pogrešanih. V najnovejšem poročilu ubitih ameriških vojakov jih je iz države Ohio 36 in sicer štirje častniki in 32 vojakov. Pet Ohijča-nov je bilo ubitih v Afriki, eden v Alaski, pet v Aziji, dva v južnem Pacifiku in 23 v južnoza-hodnem Pacifiku. Izmed 10 Clevelandčanov ki so na listi kot ubiti so: Poročnik Harold Shroka, 4502 Cheraton Drive; Pvt. Joseph Nagy, 9610 Kennedy Ave; Corp. Donald Murphy, 4210 Walter Ave; poročnik Richmond Clark, 2230 Lamber'ton Rd; Pvt. Michael Marino, 2187 Murray Hill Rd; Pfc. Pasquale Piscopo, 2231 Edgehill Rd; Pvt. Frank Wise, 1074 E. 77. St; Pvt. Ted Rybka, 2044 Lark St; Pvt. Frank Spi-sak, 2124 Halstead St; Pfc. Albert Slasinski, 4405 Alpha Ave. Cena časopisnemu papirju se je dvignila Washington. — Ameriška in kanadska vlada sta istočasno naznanili podvig cene časopisnemu papirju in sicer $4.00 pri eni toni. Višja cena stopi v veljavo v pondeljek 1. marca. Slovenec je bil ubit v letalski nezgodi San Francisco, Cal. — Med devetnajstimi osebami, ki so iz-, gubile življenje 21. januarja pri razdejanju velikega prekomor-skega letala na poletu iz Honolu-la v San Francisco, je bil tudi naš rojak Leo A. Mahkota, star 32 let in rojen tukaj, ki je bil izvežban pilot. Njegov oče je doma iz Ljubljane, mati pa iz Krope. Delavski spori v Clevelandu Delavska tajnica Frances Perkins je izročila vladnemu posredovalnemu odboru v na-daljno akcijo delavske spore v dveh clevelandskih tovarnah, White Motor Co. in Warner & Swasey Co. Spori so radi mezde in unijske varnosti. Kri za Rdeči križ Mrs. Angela Drobnič iz 917 E. 73. St. je že tretjič darovala po en pint krvi Rdečemu križu. Apelira še na druge Slovenke, naj sledijo zg&du zavednih žena. __ Naši vojaki Mr. in Mrs. George Kozumplik iz 3600 E. 81. St. je bil premeščen iz Fort Leonard Wood, Missouri v Schenectady, N. Y. Naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem ter se jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Pfc. Peter G. Kozumplik, Searchlight M nt. Dept., Schenectady, Q. M. Depot, Schenectady, N. Y. Na Wesetern Reserve univerzi je med vseučiliščniki, ki študirajo medicino, dobilo 27 dijakov, ki so se trenirali za častnike, častniški čin in sicer so bili promovirani v poročnike prvega reda v zdravniškem koru ameriške armade. Med temi je tudi Slovenec Albin Francis Urankar. Čestitamo! Ml M M Pfc. Peter Kozumplik, sin Nove cene svinjini Urad za kontrolo cen bo v pe-,tek naznanil nove cene svinjini. Dežela bo razdeljena v velike okraje in vsak teh okrajev bo imel samo eno ceno svinjini. Kot je zdaj, ima skoro vsaka mesnica svoje cene. Nove cene bodo stopile v veljavo 1. aprila. Potem bodo pa sledile cene govedini in drugemu mesu. To bo pomagalo v toliko, da bodo imele vse mesnice v enem okraju enako zalogo mesa. "Pomotoma zaprto" Na neki gostilni, St. Clair in 125. cesta, je napis z velikimi črkami: "Pomotoma zaprto!" Kdor pa stopi bližje, vidi spodaj zapisano z majhnimi črkami: "Pomota je bila naša." Gostilna je izgubila namreč licenco za 40 dni radi kršitve državnih postav. ke, 2" Tak0 4 115 natančnega * do iZ ]e bil° Pa S>^00'°00 teh gensko IJO Karik- ubita lM >joŽ naabmus. stara S^Sk Je vozil E XS ! avt0> ki je I %ki*itV avt0 »i mati dveh vo. lliaK/ AfriU „ j i izrisi/ 1 so do" >o/8ko orožje H," ^ancoske če-hZ To 0J*?. ameriške- *l^Cnajbo^ V^hiw' Jlm Je bilo ZJa »n druerih --- p°družnica Rde-So, da ne danes z veliko S;,0?»b-e,e kolikor 7 hJ prost°voljnih % Coče delovanje. l^Mu CT !!amen nabrati ^ ' ur 'l8J'000, dočim L>'ati Rdečega križa >00 P0 vsej deželi 1 bij;' . '-lasti v more vr-So eHubno delo sa-V* ^spevkov dobrih i f^ovo i"!00'000 oseb : ^o J K ° sv°j čas, L b°jni fronti in Tl?0je ' iudi na /^Sg&Clanice Rtv Jz PHčne danes s kampanjo, da nabere v andu $1,780,000, v deželi pa 125 milijonov tudi sodelovala pri napadu na ameriške pozicije v prelazu Kas-serine. Tudi ni znano, kje se nahaja točasno 15. pancerska divizija. Neuradno se sodi, da so Nemci izgubili v tej ofenzivi 76 tankov. Amerikanci so imeli težke izgube v tankih. Največ radi tega, ker so morali vzdrževati 125 milj dolgo fronto in niso imeli dovolj orožja, da bi tako dolgo fronto posejali na gosto s tanki in topovi. Sorazmerno so pa imeli Amerikanci v moštvu malo izgub. Zaveznikom pada v roke vedno več osiških vojakov. V enem samem večeru so jih zajeli 400. število ujetih, zlasti Italijanov, raste z vsakim dnem. 'einci se neprestano umičejo v Tuniziji Preiskava v državnih prodajalnah žganja je zdaj zaključena w. P. Harris, nadzornik za državne prodajalne žganja v okraju Cuyahoga, je v soboto končal s preiskavo v 32 prodajalnah in našel v štirih neredno-sti večjega pomena, v sedmih manjše prestopke, dočim se vrši v ostalih poslovanje pravilno. Harris bo rezultat preiskave predložil državnemu direktorju Fisherju, ki bo storil potrebne korake, da se v bodoče prepreči enake prestopke. V glavnem so se poslovodje ali uslužbenci v nekaterih prodajalnah pregrešili s tem, da so prodajali posameznim osebam večjo količino žganja, kot bi smeli. V prodajalni na 16375 Euclid Ave. je našel Harris 26 pobotnic za žganje, ki so bile vse izpolnjene od ene osebe, dasi je vsaka po* botnica nosila drugo ime odjemalca. Vse so bile izdane na isti dan. V neki drugi prodajalni je uslužbenec sam izpolnil 10 pobotnic za svoje prijatelje in jim dal žganje. V prodajalni na 6129 St. Clair Ave. ni preiskava pro-našla nobenih nerednosti. Trije fantje ubiti v avtni nezgodi v bližini Conneaut, Ohio Na cesti št. 7 v bližini Con-\ neaut, O., so se smrtno pone-j srečili trije fantje, ko je njih avto zadrsal na ledenih tleh in treščil ob drevo ob ,cesti. Imena ubitih so: Stanlej^ Czajka iz 1143 Holmden Ave., Edward Popek iz 2949 Scr^nton Rd. in William Kisil iz Pierpont, O. Czajka in Popek sta šla v soboto obiskat Williama Kisila v Pierpont, O. Oba, Czajka in Popek sta pohajala v Lincoln višjo šolo. Popek (ne vemo, če je Slovenec, toda ime znači, da je), zapušča starše Mr. in Mrs. Louis Popek ter brata Louisa 15 let in Stanleya 1 leto. Ubiti Edward je bil star 17 let. Njegov oče dela v Otis Steel Co. Kot je izjavil mj-liški oglednik iz Ashtabula, so bili vsi trije mladeniči na mestu ubiti. Tajna policija preiskuje vzroke navala na trgovine z oblekami Urad za kontrolo cen je naprosil tajno policijo, naj preišče vzroke velikega navala na trgovine z oblekami Vidnja čase; Morda je na delu peta kolona, ki je nahujskala narod k nakupovanju oblek, da povzroči paniko. V mnogih mestih so ljudje s tako vnemo kupovali obleke zadnje dni, da je zmanjkalo zaloge. Zlasti se poroča o nenavadno velikem kupovanju oblek v San Franciscu, Dallas, Clevelandu, Detroitu, New Yorku in Wash-ingtonu. Tajna policija je preiskala zadevo v več mestih in poroča, da ni našla kake aktivnosti pete kolone. Samci hite po sladkorne karte, da dobe čevlje Včeraj je bil velik naval na odbore za racioniranje. Prišli so samci, ki so prej mislili, da ne potrebujejo sladkornih kart, ker stanujejo po hotelih in drugod ter hodijo na hrano v javne jedilnice. Zdaj pa, ko vidijo, da brez te karte ne morejo dobiti vojno karto št. 2 in brez te ne čevljev, hitijo po sladkorne karte. Seja in asesment Nocoj ob osmih bo seja društva sv. Marije Magd., št. 162 KSKJ v prostorih stare šole sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od šestih naprej._ Nemški poslanik v Vatikanu je nenadno odšel domov Bern, Švica.—Da se v Vatikanu plete nekaj izrednega, dokazuje dejstvo, da je nemški poslanik v Vatikanu naglo in nenadno odpotoval domov in da je bil prihod novega italijan-skeskega poslanika za Vatikan odložen do pondeljka. Diplomatski krogi spravljajo to v zvezo z važnimi dogovori, ki se vrše baje v Vatikanu, odkar je dospel tje newyorški nadškof Spellman. MESTO, KJER NI NIKDAR SLANE Na vsem ozemlju Zed. držav je samo mesto Key West, Florida, kjer ne zapade nikdar slana. "Je pa davi slanca padla" — bi torej tam ne imela pomena. --o- Za rezvedrilo vojakom Za Cathedral kantino, kjer dobe vojaki pošteno razvedrilo in prigrizek, so darovali v našem uradu po $2.00 sledeči: Frank Centa, 917 E. 73. St., Joe Drobnič, 917 E. 73. St., ter Mr. in Mrs. Anton Hosta iz 13224 Carrington Ave., West Park. Prav lepa hvala. Ameriški in angleški bombniki rušijo nemške tovarne za podmornice I London. — Ameriške zračne trdnjave so v soboto izvedle silen napad na pristanišče Brest na francoski obali. V istem času so pa angleški bombniki napadli Dunkirk v Belgiji. Vsi ameriški bombniki so se vrnili iz napada domov. Ta napad je sledil onemu na nemško industrijsko mesto Kolin. Val za valom je letel nad Ro-kavskim prelivom na Brest. Ta in drugi napadi imajo namen, da uničijo nemške izdelovalnice podmornic ter pripravijo obrežje za invazijo na evropsko obrežje. Dan prej so ameriške zračne trdnjave napravile ogromno škodo v Wilhelmshavenu v severni Nemčiji. Tudi tukaj imajo Nemci velike izdelovalnice podmornic. Tudi v Kolinu izdelujejo izdelujejo razne važne dele za podmornice. Ker sta pristanišči Lorient in St. Nazaire radi neprestanih bombnih napadov skoro uničeni, uporabljajo Nemci zdaj v večji meri Brest. Zato posvečajo zavezniki zdaj svoje napade temu francoskemu pristanišču. J in *evje je prišlo na pomoč Nemcem, da se !i hitreje umikati. Amerikance ovirajo ' vo" r* zas^e^ovanju nacijev. Število osiških . • Juh ujetnikov stalno narašča. *verna A, ..-- ts i' 'siška a. nka- — Pod kritjem silne plohe v južni Tuniziji m6' 'tfetizj mat*a nePrestano umiče proti liniji, ki jo je držala ^ he pailCeVo februarja. Pri umikajočih osiških četah so tudi )if' ^vani- rS^e divizije generala Rommela. Zaveznike ovira pri 1 bo med obema vojnama, je bil obsežen sektor Slovenije, znan poti imenom Julijska Krajina, pod italijansko oblastjo, prepu ščen Italiji na podlagi rapalske pogodbe, sklenjene dne 12. novembra 1920. Od tega dneva na prej pa do danes, so bili Slovenci z Italijani v sporu glede vprašanja, kateri izmed obeh narodov številčno prevladuje v tem ozemlju ležečem ob gornji obali Jadranskega morja. Italijansko ljudsko štetje iz leta 19^27, ki je naštelo 51 odstotkov Italijanov med prebivalstvom te pokrajine, so Slovenci napadali s trditvijo, da gre za poneverbo statistike. Slovenci so nasprotno trdili, da je večina j u g o slovanska, hrvaško-srbska in slovenska. Vse ozemlje je štelo leta 1927 901,363 ljudi; slovenski pisatelj dr. Lavo čermelj je mnenja, da znaša število Ju- goslovanov 550,000. To je značilen primer manjšinskega spora — prepir glede narodnostnega značaja določenega ozemlja. Italijani v avstrijski Lombardiji so se pritoževali pred zedinjenjem Italije, da jih Dunaj zatira. Slovenci Julijske Krajine pa se ravno tako glasno pritožujejo, da jih zatirajo Italijani. Večina krajevnih imen v teh ozemljih, je bilo slovenskih do leta 1920. Nato pa so jih Lahi italijanizirali. žabec je postal Villa Grotte di Dante. Italijansko uradništvo je strahovalo slovenske stariše, da ne bi dajali svojini otrokom slovenskih imen. Oče je bil dal sinu ime Gorazd, a italijanski registrator je napisal Gerardo. Slovenci so tožili, da jim Italijani ne dajejo zadostnega vpliva v javnih zadevah, da jih laško časopisje napada, da je njihova društvena organizacija, sezidana okoli prosvetnih domov, ogrožena, da je njihova cerkvena uprava v italijanskih rokah in daje gospodarski položaj Slovencev pod Italijo slabejši in hujši nego gospodarski položaj Italijanov v istih krajih. Amerikanski Slovenci so nedavno sprejeli in poslali v Washington resolucijo, v kateri izjavljajo, da se pridružujejo Slovencem iz Slovenije in onim, ki so dolgo živeli v fašistični Italiji in nacistični Avstriji ter zahtevajo, da se po zaključku sedanje vojne vsi Slovenci združijo v zedinjeni Sloveniji. Slovenci upajo, da bodo njihove žrtve v tej vojni dobile svojo nagrado, kadar pride friir in da bo vprašanje Julijske Krajine rešeno. Pod pritiskom dogodkov bo ameriška vlada morda prisiljena, upoštevati evropske terito. rijalne probleme še predno se vojna docela zaključi, in to kljub temu, da stremi sedanja tukajšnja politika za tem, da se ničesar ne povedo načrtih za dobo, ki bo prišla, ko preneha streljanje. Govorili smo o Julijski Kraji ni, ker je to eden izmed tucata slučajev, v katerih je na evrop skih tleh postavljen isti problem Narodnosti teže druga na drugo in vse se boje, da bodo trpele ako bi oblast v ozemlju prešla iz roke v roko. Najbrže zdaj še ni čas za to, da pade odločitev, kdo bo gospodar v Julijski Krajini pač pa je že nastopila potreba za objavo načel, na podlagi katerih se bodo urejevala vprašanja takih ozemelj, in za bolj precizne izjave v tem pogledu, kakor je Atlantski čarter. Tedenski pregled Office of War Information Foreign. Language Division Washington, D. C. Amcrikaniscm je stvar uma in srca- V izvanredni izjavi je Predsednik Roosevelt zadnji teden ponovil svoje stališče, da se nika čemu lojalnemu Amerikancu ne sme zabraniti, da bi izvrševal svoje državljanske dolžnosti. "Nikjikemu lojalnemu državljanu Združenih držav," rekel je predsednik Roosevelt, "se ne sme zanikati demokratična pravica do izpolnjevanja odgovornosti državljanstva, brez ozira na njegove prednike. Načelo, na Bradach, Mr. in Mrs ce, Mr. in Mrs. Z'3' 74 St., Mr. in Mrs. lie, Mrs. Pauline L°v Caroline Severs, M' Henry Mickelson, ^ Robert KulascewicJ Mrs. Peter Kepic, }I Albert Eble, Mr. in Mack, Mr. in Parks, Mr. in Mrs- F nik, Mr. in Mrs. P® Mr. in Mrs. Frank <>' in Mrs. Jack Peruse Parka, Miss Stella * Mr. Adolf Rupe, & John Sch,uster— Smrekar, Smrekar ^ Mr. Henry Kra"^ line Prijatel, Mr.Ji! Mr. in Mrs. Charles in Mrs. Cyril K^ Mrs. Marko ■ Mrs. Anton Zbač"1* fer Ave., Mr. >» Kosir, Mr. in M^ vec, Mr. Harry ?v» • Mesojedec, Mr. in ' Gredence. ^ Posebna hvala s krasna darila: j ^ Stampfel in Mi«11' 1 Jernej Kramer, \ Joe Novak ter j ton Anzlovar.- jJ Hvala tudi vse"' J nam poslali br#>J'J in voščilne kartic J te in iz Reading J hvala vsem za " J in tudi za tako kr J sko peč, katera )e4 pripravljena kar a smo prišli zjut^i dvorane. Hvala P J Mrs. Anton J na tako zvit dvorano. Srčna hvala JJ.J rodniki in PriJ mava besedi, da dostno zahval*'8' (j® ma bo ostal v P1 ^f nu do konca dni- ^m Joe->f 1096JA človek marših; f sreče" j ' "Svoje žene ' najti," tako Je licijskem * pan mladi m0Z'jjl/K vi se je oženi'- ^iif, je najela ^"^fij svojem očetu- ' fjL je šel mladi n1 «„ delom. KoseJ^J; kanju hotel V1'11 /tj veliko nesrečo ^ mo naslov ^'^iš^li temveč tudi de j*^ mlade žene. ('( j/ft^ nismo mogl' ii>M> vati drugega, .t,,if» , ka, kdaj ga ^rPo; ga ima ™da, ^.jjj«, mala zanj. ^ ^'f^i biti celih deset fe. iu- m —^ Kolonisti lZ li prvi, ki so P ^J! (i v New EnglaI1^i:i ZAHVALA Dolžnost naju veže, da se tem potom prav prisrčno zahvaliva vsem najinim sorodnikom in prijateljem, ki so nama priredili iznenadenje (surprise) ob priliki najine 25 letnice zakonskega življenja. V prvi vrsti se zahvaljujeva našima sinovoma Josephu in Robertu, ki sta zamislila to prireditev in moji sestri Mrs Anna Slapnik Jr. Dalje hvala Mrs. Mary No-san, Mrs. Rose Kromar, ki sta šli v tako hudem mrazu krog naših prijateljev in jih vabili Hvala mojemu bratu Mr. Louis Karish, Mr. Anton Nosan, Mr. Charlie Zobec in Mr. Hank Mickelson, ki so stregli za ba-ro. Hvala Mrs. Rose Kromar, Mrs. Anton Nosan, Mrs. James Slapnik Jr. za tako lepo prireditev, kakor tudi hvala Mrs. Louis Karilh, Mrs. Hank Mi ckelson in vsem dekletom ki so stregle pri mižati in skrbele, da so bili vsi navzoči tako lepo in dobro postreženi. Hvala Srnovršnikovemu orkestru za vse poskočne polke in valčke ter Kovačič, Koporc, Strnisha in Siffert kvartetu za lepo petj.e. Hvala Mr. Anton Grdini za premikajoče slike od te prireditve. Hvala moji sestri Mollie in njenemu soprogu Stanleyju iz Reading, Pa. Hvala tudi mojemu očetu Mr. Jack Karish Sr. iz Biwabik, Minn., čeprav so prišli dva dni prepozno. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem in sicer: Mr. in Mrs. James Slapnik Jr., Mr. in Mrs. Stanley Lecatsas, Mr. in Mrs. Louis Karish, Mr. in Mrs. Louis Peterlin, Mr. Louis Klun, Mr. in Mrs. Frank Drobnič Sr., Mr. in Mrs. Louis Jerše Sr., Mr, in Mrs. Ignac Slapnik Sr., Mr. in Mrs. Charles Slapnik, Mr. in Mrs. Louis Slapnik, Mr. John .Habjan, Mr. in Mrs. John Kromar, Mr. in Mrs. Anton Nosan, Mr. in Mrs. Frank Zobec, Mr. Charles Zobec. .Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek Sr., Mr. in Mrs. Jack Omer-za, Mr. in Mrs. John Pianecki, Mr. in Mrsv Frank Trdan (Bevček), Mr. in Mrs. John Pe-trič, Mr. in Mrs. Joe Nosan, Mr. in Mrs. Charles Smolc, Mr. in Mrs. Frank Lessar, Mr. in Mrs. Frank Virant, Mr. in Mrs. Stanley Place, Mr. in Mrs. Godec iz Norwood Rd., Mr. Anton Skufca, Mr. in Mrs. Joe Post, Mr. in Mrs. Louis Oblak (Furniture), Mr. in Mrs. Louis Cimperman in družina, Mr. in Mrs. Louis Levstik, Mr. in Mrs. Frank Može, Mr. in Mrs. Anton Novak (Bakery), Mr. lin .jge' 'J Agent je jlj mestece in s I najame so'b0' w, ^M sati v 'rjk ime, je P^^JI nica. Agent^j t J in začne: ;e ti1VM ne! Vse sef0^M tu, ampak v ^ ? nisem bil, dovale fc^VJ tele vedeti, * najel." ireu Hermina gro stisne SVo-i0 mal° hčer EdlV naročje- .iaz in s, pa sva ko j vede-ivj.m 'mava opraviti. Bili i roparski Malajci iz ali ' ki so večkrat na- • oror na selišča- Dru' l0t J.8 nisem imel pri se- io J!* lovski nož in dvo- Praviti0" Prva skrb J'e bi" zen0 in dete v varni ženVel'm Edmondu naj 'ega °vv sobo in prinese ute ,'az Pa st0Pim ^iL Smo sedeli' in Mol. napada- Ni bilo eiikan; cal»ti. Štirje div-kom ' 1,lanejo z groznim f kresjiHd me in P°merij° puške na"me- Pr~ Pa 0gla ni zadela; namerim in—pok «o tul.Zala sta dva na tleh 4la ij; • dr«ga dva pa sta kar je Da to ni še Bem H 110 Pričakovati, ve- 'z obS r°' ker sem bil hiti teh ljudL Kar »bil v hišo, da bi on- brailil Jo dvocevko in se Wna pra^u zaslišim kePo«f ZgornjeJ sobi. Tri ' ^a rPnicah in bil sem in ci7St0Vžu ležala je ei cletpd divjaka jemala 0(lrŽHle rok, katero je h nis v svojej obupno-'i otrou roParJi umorili Ho I ' zdel° »e mi ni > wkak° dete in pri-Se Z1 brez nevarno-^ tudi bkuPnine. To so i nameravali. !Nw1Sljam dolgo. Pr- k°j w'oj nož V prsa' K ki na tla, druge-t«rSeJe sedaj spustil g0_ S ro^ l0ti1' izviJem !Jvo. A1.cer mu namerim Ur>iei - ■moj* nasprotnik > cev f' Hitro z^rabi v te r obrne proti Petelina p en°tku sproži ° Cmeril f v naglici ni sam0 Ie., kr°gla ranila l>tnejr?°.in obtiča" K, W• tei11- V tem > lil nie tudi Mala- ^ se ^ kri »alila 4>C\Je jcl°vrteti K' A? Se izvi^al Lke- pesti 80 bile ^ lrkrat ^Pnem p;l0l"«i se toliko brnož' 1 Sem resen. rČ^tJČ Zasadil svo- :i>, tak0 ^obo- ^ ^ * na prsih vi **al re v smrtnih O*ko ( Je vendar Do 1 >noRei aa se mu dol-| >tf lzviti izrok,- • v> °POln0ma °ne- K*.' P^ Je: k.ie je So mi pokaže X S' kier je bi-W X t Sarna- Nemu-CVi(iimv ' °dPrem duri !:aVno ta Pri o> 4 10st0vžu- D^'a l^i( SVOjej že" |ti V kalf1Sem pora-i- h : 'n je' ^ je Visela r lrvustitaer namerir KC;?0 žrtev 1' hlS on, Pocenivši na in zSrabita I J': ni vr puška prve- W\ * sta ja> dVa pok« Iv^U B 'le se pribli. fs tO lmel je °d- ^Sond . ^'ma no-JUJ'e tiščal z nekako nečloveško močjo, ki je le onemu lastna, kdor je v smrtnej nevarnosti, v kotu, da mu nista mogla dosti storiti." "In ravno o pravem času prišli ste vi," pravi sedaj kupec, "moje moči so bile že opešale in več ne bi se bil mogel braniti." "To sem dobro razvidel, kajti z enim mahljajem sta se sprostila tolovaja, ko sta mene zapazila. — Brž smo zmeta-l!i mrtva trupla na dvorišče, zapahnili vse duri, zbrali družino, ki se je bila strahu-povsod poskrila, kolikor je je bilo moč dobiti, ter se vsi odpravil v gornjo sobo, kjer so bila okna na dvorišče. — Vsi skupaj smo bili štirje branitelji: midva z Edmondom in pa dva služabnika. Gospa si je nekoliko opomogla iz omotice, ki jej. jo je učinil strah, in spravili smo jo z detetom v varen kraj, mi pa smo stopili vsak k enemu oknu dobro preskrbljeni s strelivom ter čakali, kaj še pride. Vedeli smo namreč dobro, da taki tolovaji ne odje-njajo tako brž, ako se polotijo česa. Gotovo j!h je bilo zadej še jela tropa in so samo zato tako malo mož poslali sem, ker so vedeli, da dvor ni dobro zavarovan in jim ga bo lahko premagati. Pa reveži so se bili nekoliko zmotili." "Kmalu obsuje cela trumfa roparjev našo 'hišo. Kot bi bili iz tal lezli, prihajali so na dan. Strašni hrup so zagnali in bu-Lali ob duri, pa ta so bila trdna, razun tega pa smo jih tudi mi koj pozdravili s svinčen-kami, ki je večidel vsaka dobro zadela. Pri tej priči pohvaliti moram gospod Edmonda, ki se je ves čas, čeravno zelo ranjen, dobro obnašal in je marsikateremu Malajcu upihnil luč življenja. Tudi roparske krogle so švigale pogostoma skozi okno in ena mi je posnela celo kožo vrh glave, da limam še dandanašnji ondi liso." "Roparji videvši/da nam nič ne morejo,- popuste svoje prizadevanje ter se zopet vrnejo v svoja skrivališča. To je vse, kar imam povedati o tistej noči; storil sem, kar je dol/nost vsakega človeka." "Ne, ne, vi ste sami svoje življenje tvegali za našo rešitev," ugovarjala je Edmondova žena. "Brez vas bili bi vsi izgubljeni. Vi edini ste nas rešili; od takrat imamo tudi mir, nobenega napada ni bilo več." Kapitan Viljem in Tomaž sta hotela koj odriniti proti Kalkuti, da bi kar najprej mogoče prišla na svojo ladijo, kjer so ju gotovo zelo pogreša-; li, pa Edmond ju je prosil, naj ostaneta vsaj kacih štirinajst dni v hiši, ker ga neznano veseli imeti zopet nekdanjega znanca pri sebi. — Takrat je imela tudi odriniti velika ame-rikanska ladija proti Indiji in od ondot domu. To priložnost sta hotela porabiti kapitan in Tomaž, zato sta sklenila ostati toliko časa na otoku. Drugo jutro jima je razkazal kupec vse svoje posestvo. Hiša z dvema nadstropjema -je bila čisto na novo predelana. Krog in krog je bil napravljen plot iz kolov, kamenja in robi-dovja, da ga ni bilo tako lahko prelesti. Za poslopjem pa se je širilo lepo obdelano polje, kjer je mrgolelo vse polno delavcev, Edmondova družina. — Tako si je izbral angleški kupec daleč od svoje dežele novo domovino, kjer je živel popolnoma zadovoljen s svojo soprogo in otroci. (Dalje prihodnjič) -o- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV M ARC 6.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi plesno veselico v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 21.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava v SND. 27.—Postojanka št. 35 JPO, SS za okrožje SDD na Waterloo Rd. ima veliko prireditev v avditoriju SDD. 28. — Progresivne Slovenke, krožek št. 3 priredi igro "Vrnitev" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. APRIL 4.—Glasbena matica, spomla-dinski koncert v SND. 18. (Cvetna nedelja) — Jugoslovanska pomožna akcija, slovenska sekcija št. 2, priredi dobrodelno predstavo, katere ves preostanek bo šel za pomoč našim v stari domovini. 26.—Skupni krožki Slovenske ženske zveze, ples v SND. MAJ 1.—Dr. Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ, ples v SND. 2.—Mlad. pevski zbor SDD, Waterloo Rd. priredi koncert v avditoriju SDD na Waterloo Rd. 2.—Jugoslovanski vojni veterani, predstava v SND. 8.—Prisland Cadets, št. 50 SŽZ, ples v SND. 9.—Duquesne universa, tam-buraški koncert v SND. 15.—Častna straža SDZ, ples v SND. 16.—Skupni pevski zbori, koncert za ruski relif v SND. 22.—Federacija ZSZ, ples v SND. Angleški časopis poroča o dogodkih v Sloveniji Nečloveško postopanje Nemcev in Italijanov Angleški list "The People" je pred kratkim prinesel dolg članek o zverinskem postopanju Nemcev in Italijanov, posebno proti cerkvi v Jugoslaviji. Rezko obsoja one, ki govore o "blagih in sentimentalnih Italijanih," baje ljubiteljih pesmi, vina in umetnosti v nasprotju z okrutnimi Nemci. Z jedko ironijo .pobija napačno razumevanje italijanske menta'litete in vprašuje: "Ali ste morda že slišali o njihovi mali, ljubki in nedolžni, otroški šali v'slovenski yasi Brdo?" V odgovor opisuje ubijanje mož, skrunjenje žen in deklet in za zaključek, kot vrhunec "šaljivega" značaja laških vojakov— pogreb teh nedolžnih žrtev v skupnem grobu, v katerega so zakopali obenem z njimi tudi prašiča. Nadalje poroča na sličen ironičen način o umorih, izvršenih nad otroci izpod 10 let, ki so se dogodili v Brežicah, o uvedbi kaste žen, pripadajočih takozvanim "Freies Mifitaer Maedchen" za zabavo nemških vojakov v Sloveniji in slično. Tudi postopanje nemških vojakov napram katoliškemu du-hovništvu v Mariboru opisuje z' mnogimi podrobnosti. Na podlagi pisma nekega nemškega častnika poroča, k|ako so Nemci prisilili duhovna in pesnika Meška, da z golimi rokami čisti in pometa mariborske ceste, dokler se ni onesvestil. Nemški častnik piše dobesedno: "Pustili smo ga, naj tam leži za vzgled, da bodo ljudje vedeli, .kaj mislimo, p. njihovih majhnih narodnih malikih . . • in dia smo nekoliko močnejši od njihovih licemerskih božjih služabnikov." Nemci so slično ravnali tudi z rektorjem mestnega kato- liškega seminarija, ki je moral čistiti stranišča. Mariborskega župana pa so vpregli v vojaško poljsko kuhinjo. S kakimi metodami Nemci poskušajo zasejati spor med katoliški in pi-avoslavni del Ju-goslalv'ije, so pokazali, ko so prisilili mariborske frančiškane, da z motikami podere j o srbsko pravoslavno cerkev in jih pri tem poslu fotografirali. S posnetki so potem delali propagando med Srbi. "... Rezultat tega bo j ako koristen verski prepirček," komentira pismo nekega nemškega vojaka, "a obenem bomo tako v par mesecih porušili silo cerkve v Sloveniji. Heil Hitler!" se zaključuje pismo. Toda Nemci so se zaračunali; ničesar niso dosegli z razdeljevanjem slik, niti s propagando : Srbi so s požrtvovalnim prijateljstvom sprejemali iz-gnmne Slovence, jih pozdravljali z odprtimi rokami in jim pomagali, kjej- in kakor so mogli. POLJANČEV CENCEK (Sličica iz življenja malih Iju-dij. Spisal Fr. Ks. Mehko.) "Saj' lahko poprašamo moža samega" — pripomni nekdo. "Le poprašaj! Ali misliš, da ti pove resnico Bog ve, kaj ti natveže ..." To se je dozdevalo vsem prav verjetno. In pustili so fotografa v miru ter ga niso nadlegovali. Tembolj pa se je zanimala za ptujca vaška dečad. Od daleč so postopali za možem ter se čudom čudili, ko je postavil kje svoje trinogato 'kukalo' ter skril glavo v njem. Mož in vse njegovo početje se jim je dozdevalo čudno in nekako skriv- vM. •»-•»•i - nostno. Naravno je, da se je tudi Cencek zanimal za p tuj ega gospoda. Z drugimi vaškimi malimi ljudmi ga je opazoval Vod daleč. A tudi on ni prav ve- Dokja kolona ruske infanterije se pomite preko gora v Kavkazu. Vojailvo je na poti za ojačanje vrst svojih bojujočih se tovarišev na rusko-nerrlški fronti. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE „ M^^Lj^i... .J Letala za vojskujoče se Francoze. — Na sliki vidimo 13 letal izdelka P-W, katera so poznana tudi pod imenom "Speedy Mohawks." Letala so bila poslana, iz Z.ed. držav. Slika je bila posneta na letališču nekje v\ Se verni Afriki, del, kaj naj misli o tujcu in njegovem čudnem početju. Tudi z mamico je doma govoril o tem. "Mati, ali ste ga videli?" "Koga?" "Oneg,a gospoda!" "Kaj pa ta tebi mari, ha?" A Cencek se ni dal ugnati. "Mati, kaj pa je tisto, kar nosi s seboj ? Da slika, pravijo. Če pa niti barv nima ..." "Pusti gospoda, ti pravim! In da mu ne greš blizu! Sicer te ono ustreli." "Ustreli . . . mislite?" Cencek še je začudil. "A nisem še videl, da bi ko ga ustrelilo," je ugovarjal za> mišljeno. "Dosedaj ste se gospodu še smilili. A če dolgo lazite za njim in ga nadlegujete, gotovo jednega ustreli. In ali veš, da ne bo ravno tebe?" Cencek je vpričo takih besed umolknil. Rokice je utaknil v hlačni žep, in zamislil se je. "Čudna je, čudna —> vsa ta stvar ... A da bi ustrelilo . . . hm . . . ustrelilo ..." Ni prav vedel, kaj naj misli. A nekako neprijeten čut se ga je vendarle polastil. — "Nemogoče, res ni, da ustreli, Čudna reč vsekakor !" Mati pa mu je še opetovano zabličevala: "Varuj se! Ne lazi za ptujim možem!" In Cencku se je zazdelo, da je res najbolj pametno, če se ptujca in njegovega čudnega kukala varuje. * A Cenckovi dobri sklepi! Koliko jih je že storil — ali pa je je tudi izpolnil? Pač bore malo! No, tega ni prelomil iz otročje lahkomiseljnosti, ampak ker je slučaj tako nanesel. Drugega popoldne je namreč Cencek sedel ob robu gozda nad vasjo. Mati je danes pra-la, Cencek pa je kakor po navadi takoj po kosilu odšel malo p9 vasi na potep. Lepo poletno popoludne je bilo, in prijetno se je sedelo tam ob gozdu. A Cencku je bilo vendar samotno in pusto. Gašparjeve-ga Jožka namreč ni bilo pri njem. Doma je moral čuvati mala piščeta, da jih ne odnese kaka tatinska vrana ali krivo-kljuni jastreb. In ker je'bilo tako pusto in dolgočasno, je Cencek pomiš-1 jal, ali bi ne kazalo, da se dvigne ter ide doli h Kožuhovim. Bolj prijetno bi sicer bilo, kje prosto postopati, kakor pa čepeti pri piščetih. Vendar pa je še prijetnejše, da po dva čuvata mladi kokošji zarod, kakor pa da poseda sam tukaj. V tem premišljevanju pa ga je nenadoma zmotil gosposki ptujec. Prišel .je s svojim čudnim orodjem iz gozda in Cencek ga je zagledal še-le, ko je stal že tik njega. Fante se ;je hipoma spomnil svarečih besed materinih in nekako neprijetno in težko mu je postajalo pri srčecu. Naglo je pomislil, ali bi ne bilo naj pametneje, da plane pokoncu ter zbeži. A to je skoro že nemogo če.—In čemu naj prav za prav zbeži? Saj ptujemu gospodu ni storil nič zalega. Vendar pa se je ogledal tja proti vasi, ali bi ne videl kje koga, ki bi ga v najhujši sili mogel poklicati na pomoč. Nikogar ni bilo nikjer — le stara Strniševa Nanca je pasla spodaj za kočico svojo kravo. No, če bo šila, bo tudi Nanca dobra za pomoč. . . . Približno te misli so Cencku hitro in nerodno begale po glavi. A še predno jih je mogel prav urediti, ga gospod prijazno nagovori, češ: "No, fantek eegav pa si?" (Dalje prihodnjič.) '"Dvery dim« w& dollar not vitally naadad tat fcbaoluta neoMiities should go Into WAR BONDS »nd STAMPS to add to th« striking power of our armad foroaa." -ruma d. Boo*mu, PruiimttfUu MMMk * * * Think War! Aot War! Boy WAB SAVINGS BONDS-«* least 10% of your paar mnr payday! DELO DOBIJO Voznik dobi službo Sprejme se voznik, da bi rip-važal pivo. Dobra unij ska plača in stalno delo. Mora biti star nad 38 let. Taki, ki so zaposleni v vojni industriji, naj se ne priglasijo. John Drenik 23776 Lakeland Blvd. Tel. KE 5500. (55) Sprejme se " SSSTi Izkušene Tool Makers Machinists in Set-up men Prednost imajo oni, ki žive v Collinwoodu. International Vibration Co. 16702 Waterloo Rd. (x) MALI OGLASI Kvnrr PAT DAT X* BONO DAY SHOOT STRAIGHT With Our Boys! 9UY WAR BOMOS 1943 FEB. 1943 S« Mo to |We in Fr| i***" t ii IT L3J I 14 111 I [6j 13; 14 15 16 117 18 191 20| 21 122 23 |24 25 2611271 |28 r: C n i ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. PEKARIJA Sprejme se .ženska, ki bi delala na pajih. Nočno delo, plača od ure. Zglasite se pri Pratt Webb Pies 1106 Carnegie Ave. CH 0862. (50) Oskrbnice v starosti 21-44 Morajo govoriti in razumeti nekaj angleškega. Dokaz o ameriškem državljanstvu. 5 dni dela v tednu od 5 :40 popoldne do 12:40 zjutraj. Dobra plača na uro. Stalno delo. Zglasite se osebno, razen ob nedeljah na 700 Prospect Ave. soba 901 The Ohio Bell Telephone Co. (Feb.27,Mar.l,3,5) WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialista Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212" EVERYBODY Gifinov perjasti klobuk, in je slišal, kako je sin z zvenečim glasom izročil Najmajerju poveljstvo kompanije. Jezilo ga je, da je še vedno tako drzon ta mladi mož, ki ga je ravnokar kaznoval. "Kakšne razloge pa je imela vlačugina mati, ki me je hotela prositi?" je naenkrat zapovedujoče in mrklo vprašal Madlzederja. JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE iiMfj.umfimi NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nemila smrt ugrabila iz naše srede našo ljubljeno soprogo in drago mater ter sestro JOSEPHINE MISMAS (rojena Hočevar) Blaga pokojnica je bila stara 49 let ter je bila doma iz vasi Kuppale pri Dobrem polju, odkoder je prišla v Cleveland pred 30. leti. Preminila je po kratki bolezni dne 28. januarja, 1943, k večnemu počitku pa smo jo položili dne 30. januarja 1943, po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida ter na Calvary pokopališče. *' Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim sorodnikom in prijateljem, ki so nam stali na strani in nam bili v tolažbo in pomoč ob času bolezni in smrti naše nikdar pozabljene soproge in matere. Najlepšo zahvalo izrekamo onim, ki so darovali krasne vence, ki so krasili mrtvaški oder, kakor tudi vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale v pokoj duše. Dalje hvala lepa vsem onim, ki ste dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Hvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so prišli pokojnico pokropiti, ko je ležala na mrtvaškemu odru, kot tudi vsi, ki so jo spremili k njenemu zadnjemu počitku. Hvala čst. gospodu Rev. Andreju za opravljene cerkvene obrede, ter pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za izvrstno urejen pogreb in vsestransko zadovoljivo poslugo. Vsem, ki ste nam v temu času bridkosti, izkazali svoje sočutje na en ali drugi način, bodi izrečena: Iskrena hvala! Tebi, draga, nepozabna soproga, mati in sestra, pa želimo: Mirno počivaj v grobu hladnem! Nas si vse prerano zapustila, pustila si v naši vrsti vrzel, Z žalostjo v naših srcih Te iščemo, toda Tebe ni. Odšla si tja, odkoder ni več povratka, a Tvoj blagi spomin bo vedno ostal med nami, dokler se ne snidemo nad zvezdami, v kraju večnega miru in blaženstva! Žalujoči ostali: ' Joseph Mismas, soprog JosepK ml., Harry in Albert J. Mismas, sinovi Mrs. Elsie Sell, hči Angela Grill, sestra Cleveland, O., ?7. februarja, 1943. Ker so večinoma ruski možje in fantje V0"1 zato so prevzele razna moška dela, ženske. Slika i\& stavlja dve Rusinji, ki opravljata ognejgastio siW sokem stolpu so noč in dan nai straži, čd bi slu^^ hnil v mestu požar. Slika je bila posneta v Leni?M. Potrtega in žalostnega srca naznanja |0-f ^ sorodnikom, prijateljem in znancem P1. ^ vest, da nas je zavedno zapustil naš ljubljen11 i sin, brat in stric Frank Somrak led^i ko je po enomesečni bolezni, ki je bila P®13 .^jf tomobilske nesreče, sklenil svoje mlado živ novembra 1942 v St. John's bolnišnici. Ji Rojen je bil 16. decembra 1912 v Butte, * jti Na ttm mestu se želimo iskreno z*"1 ther Celesniku za spremstvo iz Svet^ove y;< kapele in za opravljeno pogrebno sveto n18 kvi Marije Vnebovzete. K večnemu poči™1 || položili n? Kalvarijo pokopališče. fci'^ Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo w'p zadnji pozdrav okrasili njegovo krsto s bf>j ci in vsi darovalci za sveto maše, ki se b° ^ J mirni pokoj dragega nam pokojnika, ^^^f ki ste dali svoje avtomobile brezplačno ob priliki pogreba. ^ V, Posebno zahvalo pa naj prejmejo s\e ^ j£; nam stali ob strani v težk?h dneh žalosti, Ji^l kojni ležal bolan in potem na mrtvaške1^^1* sicer: Mr. in Mrs. Pierce in družina iz j Pa., Mr. in Mrs. Siska, Mr. in Mrs. Tony in Mrs. Fred Vidmar in družina, Mr. in M ft in družina, Schuster družina in Mr. in M * . ska. t Nadalje se želimo lepo zahvaliti Avg11 gtv' I vemu pogrebnemu zavodu za vso naklonje,1°' J žalosti in za izvrstno vodstvo pogreba. tf^A Tebi ljubljeni soprog, sin, brat in stric v ^ I ni kličemo: naj Ti bo lahka rodna gru mirno do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: MARY, soproga, roj. Siska. ANNA ZUPANČIČ, mati. Brat JOSEPH SOMRAK in soproga FB^Fi nečak JOSEPH JR.; brat RUDOLPH yjlji NA, ki je v armadi; brat JOHN POCH^pV11 soproga MARGARET, brat LOUIS PO^ in soproga CATHERINE ter nečaki. Cleveland, O., 1. marcat_1943. ^jM Q. Can Stamps of various denomination« be placed in . one album?! A. More than one denomination in an album greatly increase* the work and cost of redemption. Please, therefore, don't mix denominations* Q. May a minor designate a eg-owner or beneficiary? A, Yes, if the purchase 1* made by the minor from hia own wages or earnings. Q. Do I lose my Investment if my War Savings Bond is lost, stolen, or destroyed? ff» Cifi CmoMC. A. No) upon satisfactory proof of loss or destruction, the Treasury Department will issue a duplicate, usually without requiring a bond of indemnity. Q. May I register the name bf a beneficiary on a Bond with* ont his knowledge? A, Yes. Records of War Savings Bonds are con- . fidential. It ia not necessary for the Treasury to contact the beneficiary during the owner's lifetime. Only individuals may bo named jaa beneficiaries. No associations, churches, or dub* may be so named. Trudi čevlje dobivamo na karte. — No, pa v Ameriki smo še srečni, ko lahko dobimo še tri pare na leto 'novih čevljev. V Angliji je v tem pogledu mnogo slabše. Tam imajo komaj toliko usnja za civiliste, da so njih čevlji le za silo popravljeni. Na sliki vidimo angleško delde, ki vrši čevljarski posel. sedaj se je vrnil iviacuzeaer. Na njegovi strani je stopal žven-j ketajoč z velikimi ostrogami in rožljajoč s težkim mečem štajer-' ski strelski stotnik Andrej Gifinj ki mu je na preperelem, vsledi brazd razoranem obrazu plaval jezen nasmeh. Z nerodno vljudnostjo je pred sodnikom povesil svoj perjasti klobuk, obenem pa je izpod naprej visečih, ledenosi-vih, namršenih obrvi jezno gledal na svojega mladega, razoro-ženega kompanijskega poveljnika. "No," je vprašal s hreščečim glasom, "kakšne norosti pa počenjajo naši fantje?" Bertold se je zadovoljno režal. Sodnik je kratko vprašal: "Ve li štajerski stotnik, za kaj gre?" "Kaj bi ne?" se je naglas zasmejal stotnik, "saj vendar ves trg o tem govori. Si se li sam ovadil?" je s pritajenim glasom vprašal mestnega poročnika, ki se mu je približal. Vstran obrnjen je Henrik kljubovaje prikimal. "Dobro," je rekel stari stotnik. Rdečebradi Bertold mu je zaupno in proseče mežikal: Mla-. da kri! Tudi mi smo »napravili marsikako oslarijo tako okoli dvajsetih. Saj še veš, tovariš? Sodnik je nanovo rekel: "Poklical sem vas sem, štajerski stotnik, da boste priča kazni, ki jo bom izrekel nad nepokor-nim strelcem. Ta je. v času najhujše nevarnosti, ki je žugala našemu mestu, zakrivil težko ne-pokornost, za katero sem zažu-gal najstrožjo kazen. Gospod Gi-fin, vaš strelski zakon, ki ste ga sami sestavili, določa za vsako najmnjše kršenje reda smrtno kazen za štajerske strelce." Vsi obrazi so pobledeli. Bertold si je skoraj odgriznil jezik. Krokarski oče, kako daleč boš paše gnal in mučil lastnega otroka? "Da, gospod," se je s surovim, železnim glasom odrezal stotnik. Ni treba, da bi bil sodniku preveč uslužen: Najhrabrejši je med vsemi Štajerci, dvakrat že se je bil s Turki, in po vsej deželi gre njegov sloves. < "Da, nova postava določuje smrtno kazen za goljufijo, slepa-; rijo, tatvino, krivo prisego prav; tako,'kakor za umor in uboj. To-j da fant kaj takega ni storil. Kar j je napravil, je nora budalest, pa j kljub temu" — sedaj je stari vo-i jak položil svojo velikansko ro-j ko na Henrikove rame — "je moj najboljši vojak. Naj li zaradi ene ure sramotnega odra, ki jo je odpustil prismojenemu pa-peškemu dekletu, nič več ne velja njegova hrabrost, njegov no- . gum, dvorljivost in vljudnost in ■j vse, kar ima še lepih lastnosti na sebi? Mislim, da to nikakor ne 'gre. Ni li bil Henrik, ki je ta-j krat šel z menoj gori v grad branit cesarja in cesarico? Ni li bil Henrik, ki je ugnal pasovske roparje? In včeraj, ni li bil Henrik povsod in nikjer, da je izvršil očetova povelja — in sedaj pa naj zaradi te prismojenosti izgubi svoj lepi život — ne, ne, tega oče ne misli zares, in če misli, jaz ne privolim, potrebujem svoje može, jutri ali pojutrišnjem zopet zaplešemo s Turki, in kdor mi vzame mojega lajtnanta, pa naj mi drugega naredi." "Vi torej mislite," je rekel sodnik Hendel, "naj mu kazen odpustim." "Seveda, to mislim." Gospodje v dvorani so se oddahnili. čulo se je skoraj, kako so pokale prsi pod svilnatopodo-blečenimi kamižolami. Volk Hendel se je napol glasno nekaj pogovarjal s svojimi nečaki. Mihael Hendel pa je rekel: "Treba je vendar tudi pomisliti, da je fant eden izmed Hendelnov." Bertold se je režal in si je zadovoljno mel roke. "Gifin, ti si največji vseh živih in mrtvih stotnikov." Na sodnikovem obrazu ni bilo brati, kaj se je godilo v njegovem srcu: je-li bil hvaležen stotniku ,da mu je omogočil milejšo kazen, ali ne. Naslonil se je na svoj meč in je z očmi meril svojega razorože-nega sina, na čigar obrazu se je trma jela umikati trudnosti; na- ■ to vsak zlog tehtajoč pravi v mr- ■ ovaški tišini: "Henrik Hendel, zapadel si ' smrtni kazni. Tvoj stotnik pa ' prosi zate, ker si sicer vrl dečko. Da v naših nemirnih časih Štaj-" ra ne oropam hrabrega vojaka, • ti ne bom naložil najtežje kazni, r kar bi sicer lahko storil. Poda- ■ rim ti življenje. Toda ostaneš > ujet in brez orožja tako dolgo, • dokler ne obžaluješ svojega sla-" bega dejanja in me ne poprosiš ; odpuščanja." "Milostiva sodba," so pritrje-' vali štajerski gospodje. Toda za ponosnega fanta je ta sodba bolj ' trda kakor smrt. '! Slabo dejanje da naj obžaluje '! — ? če bi tega ne bil storil*, bi bil i zverina, ne človek. Sedaj naj i presi odpuščanja, da je izmuče-j no deklico. . . . "Ne morem," je j ieknil s škripajočimi zobmi. "Nič j hudega nisem učinil, prav sem storil." "Prav si storil, tako. Dobro, Gifin, odpeljite ga, naj bo jetnik tako dolgo, kakor sem rekel." ! Zopet je smrt skočila iz urnja-1 ka in je žvenketajoč s koso podila deklico. Ura je bila deset. Stotnik Gifin je s srebrne mize vzel zasilni Henrikov meč in je obenem vprašal sodnika: "Gospod, kam naj ga peljem? Ven-1 dar ne v navadno ječo; ne grej da bi bil Hendelnov sin skupaj zaprt s pijanci in pretepači!" "Naj bo zaprt v svoji sobi v moji hiši v Vogelsangu. Dobro ga zastražite in postavite straže," je kratko velel sodnik; potem se je obrnil k dvaintridesete-rim: "Seja je zaključena. V petek je ožja, v ponedeljek pa zopet velika seja. Sedaj grem v tšajerdorf nadzorovat bolnišnico; kdor se mi pridruži, je do-' brodošel." Ogrnil si je plašč, ki mu ga je postrežljivo prinesel Madlze-der, in je obdan od svojih svetovalcev zapustil dvorano. Mimo-gredo je dal znamenje Gifinu. Gifin je držal v levi Henrikov meč, z desno pa je prijel Henrika za roko, in oba sta v primerni daljavi sledila mestnemu svetu iz dvorane po stopnicah doli, potem čez dvorišča in nazadnje na mestni trg, kjer so valovale množice. Ko se je sodnik Hendel prikazal pred vratni i, je na trgu postalo vse tiho kakor v cerkvi, Hendel je glasno zaklical: "Bog zvami, moji Štajerci! Ravnokar smo poskrbeli za blagor tega mesta." Truma moških je zavpila: "Joahim HHendel naj živi!" Ta klic je spreletel množice; toda to ni bil vihar, ki podira začarane gozde, ki ga je vajen štajerski sodnik, kadar se prikaže med svojim ljudstvom, to ni bilo zvo-nenje z velikimi zvonovi, ali pa je počen zvon, to je Hendel opazil prvi hip iz votlega glasu, zato so mu jezno zadrhteli vsi živci ; s temnim, od jeze se bliskajo-čim, žugajočim pogledom je premeril množice, toda sedaj je še bolj spoznal, da se oči tisočev, celo blesteče zvezdnato morje, obračajo na mladega moža, ki ga je ■ skozi vrata spremljal nekdo, ki | je nosil dva meča. ''Gospod Hen- I rik — gospod Henrik!" so s stra- I hom povpraševale množice. "Je- I li ujet? Oh, Bog, gre li za kri?" Dobro je vse to čul sodnik, čeprav so ljudje le napol tiho šepetali ; zvon zopet čisto poje. Za hip je obstal med vrati, visok, širo-koplečat in prsat, ter je zapove-dal stotniku, naj sina predenj pripelje, nato pa glasno zaklical : "Da, jetnik je. Napravil je nekfij sramotnega; njegova kazen pa je milostna. Z onega sramotnega kraja —" mrtvaška tihota je zavladala po vsem trgu in vseh oči so se uprle na sramotni oder, kamor je s krutim prstom kazal — "je proti vsej pravici odnesel hi-navko, ki je z molitvijo na ustnicah morila ljudi." Henrik je rekel: "Ljudi ni morila." Sodnik je z mogočnim glasom zavpil: "Ljudi je morila in desetkrat: ljudi je morila. Tukaj - nima govoriti nihče drugi kakor jaz sam, najmanj pa mož brez meča. — Da se je kaj takega! zgodilo danes zadnjikrat, s6m danes, vi štajerski ljudje, obsodil svojega sina. Njegov stotnik je prosil zanj, ker je junak, zato sem mu pri-zanesel življenje, toda ostati mora jetnik. Toda sem zauka-zal mestu Štajer na ljubo, ki mi je dražji kakor sin in žena, kakor blago in kri." Ko je končal, so mu glasneje kakor doslej pritrjevali Štajerci. "Joahim Hendel! Joahim Hendel! Ste čuli, dražji mu je Štajer kakor sin in žena —." Hendelnu so se oči iskrile veselja, dvignil je roko ljudstvu v pozdrav. Ni dobro sli- šal. Nič ni res, nič ne tlači ljudstva. Njegova so srca, zanj bijejo danes in vselej. Z Madlzederjem ob strani je počasi stopal proti ozki ulici in je neprestano z jastrebovim očesom opazoval svojega sina. Videl je, kako tam pri vodnjaku nad množico plava sinov in "Nobenih!" se )e 1 slednji. (Dalje prihodnjimi MAKE m PAY DAH bond m .. .till NAZNANILO IN ZAHVAL' Preizkušena zdravila proti glavobolu MandeJ's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 501 MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti