Gospodarske stvari. Krt. V aara^i 7lada po^sodi atrogo 7redjeao gospodarstvo. Maoži-li se zarad zunaajib pogoje.7 kaki merčes pre^eč, bibožjjo se tudi ajegovi 8ovražuiki; ia po ajib aa kakor po aara^skeni uplivu spet popravi prejašje ra^aotežje. To ravaotežje bi nii posiiao ia za 7selej odpravili s s^ojiai obdelo- 7aajem zemlje, ako bi zatrli ži^ali, ki so aara^ski so^ražBiki aierčeaa. Krt se prikaže le tam, kjer mergoli merčeaa p. ogerce^, čr707, mramoro7 ia kaže tudi močea apetit, ker skušaja uci, da potrebuje 7sak daa trikrat toliko braae, kolikor 8am tebta, ia da bi moral strada pogiaoti, ako bi ae le 12 ar postiti nioral. Pra7 smeŠBO je, da krt žere rastliaske koreaiae, kakor aekateri trde. To zaraore toliko 7*1 ed aarave s^ojib zob ia 87ojega želodca, kolikor bi ljudje 7 ataau bili 1 živiti se od slaaie, leaa ali drevesae skorje. Cesa ae pa živi krt? Krt se živi od ogrce^, čr707, mramoro?; pa tudi od miai ia podgaa, ki zajdejo v ajego^e hodaike ¦— ia pr^lje ko bi glada pogiool, žre — 87oje brate. Da je to istiua, svedoči sloviti francozki aaravoslo7ec Floureas, ki je aa teako preiskal krtovo življenje ia mnogo pripomogel k spoznaaju jegovo narave ia jegovega zaačaja. Zaprl je d7a krta 7 posodvo, 7 katero je aadeval zemlje, koreuja, redk^e, salate m drugib zeliač: kitoma 7 ži^ež. Diuzega jatra aaael je le edaega krta, pridjaao braao aa starem meatu, 7 zemlji pa kožo druzega krta. Bilaje po dolgeai pretrgaaa, ia mcso a kostrui 7red pojedeao. Dal je potem ao živega krta 7 prazao posodvo, 7 katerej je bil zelo aeaiirea; 7idelo mu ae je, da strada. Vrabelj, katerega je Floureaa 8 pristriženimi perutuicami b krtu vtakaol, klja^al je spr7a krta po rivci, ako ae mu je biižal; a pri tretjera napadu je krt zabodel S7oj rivec 7 7rablje7 trebuh, razparal kožo ter pra7 alastao aieso pO7žil. Iz čašo, ki se aiu je poaudila, pil je 7eckrat rued svojim obedom. Piičnjočega gledalca ae celo ai bojal. Ko ma je 7rablja ziaaajkalo, bil je sebi prepuščea. Po preteklib 6 uiab je poatal jako uemirea ia slaboten. Spodaji del života se je akrčil, dibaaje jo bilo počasno ia težavao, rilec je veduo migal — saivt se je bližala. Na to 7rže Floureas krtu diuzega živega 7iablja, katerega je takoj popadel ia aiu droboviao požrl, kakor prvetnu. Ko se je aasitil ia Bapojil, dobil je 87ojo piejšajo velikost ia podobo ter je miroval. Druzega jntra bi bilo aajti drnzib ostaako7 aego koža; a krtu se je 7idelo. da je šo vedao lačea. Postreglo se am ja potem z žabo, katero je koj pobrustal, počeaši z droboviao kakor pri vrablji. Bil je aa to spet zapuščea, dok ga ai z aova glad aadlegovai. Da ae pogiae, poaudila rau se je krastača, ki se jc aapibaola, ko se je ajej približal; a ob odmakae svoj rilček, kakor bi ae mu grda žival atudila. Korcaja, salate, zelja ia druzega zeliača je imel čez aoč do^oij za živež. Zjutra je bil airtev; zelišča se je dotakaol lc raalo- a ae odščipaai kosci so Icžali okoli aja. Kit torej ai rastlinojedec; ako že gloda koreaiae, počeaja to, da pobere iz ajib črviče ia larve. Floureas je dal tri krte posebej 7 posod^e* ki so bile aapolajeae z zeleaim listjem, koreaiBami razaih raatlia. Edea je pogiaol, a Be da bi se dotakaol hraae, tako tudi drugi ia tretji. Ako se je pa krtom poatreglo z vrablji, žabaaii, ali z mesom druzib živali, živeli ao jako dolgo, iato tako, ako so ae ajim metali črvi, polži. Dva krta, katera ao združili, a ae da bi fljima dali živeža, začela ata ae po preteklih dveh urah pregaajati, dokler ai močaejai pozobal slabejaega. Postiti se zamorejo aajveč 10 ali 12 ur. Pozaeje pogiaejo. Ciez 3 ali 4 ure 80 že lacni, črez 5 ali 6 ur slabi ia ob vso moč. Podeljeaa braaa jib aaglo okrepča in oživi; ia kakor vse živali, ki se žive raesa, pijejo radi med jedjo. Po tem takem je krt aamo meaojedaa, torej prav koristna ia ae škodljiva žival. Kaj hoče pa kmetovalec početi, ako mu ogrci travaik a!i ajivo v aajem vzemejo? Ne more se akoro braaiti teh koreaiao-žrcev. Taki ogrc lehko za prst debele koreaiae dreves pregloda. Škoda, katero ogrci aa rastlinskih koreaiaab -ia kebri ob avojem času aa listji ia cvetji aašega aadoao8Bega drevja ia aaših host delajo, je velika; a aam se ae dozdeva tako obaežaa, ker ae ae potrudimo, da bi jo aa teako ogledali. (Koaec prlh.) Nove pučele, sode za mošt ali vino pripravne storiti. Da aovi pučeli a!i sodi moatu ali viau aeprijetaega duba ae podajo, iaiajo po aekterib krajib aa spodBJem Avstrijakem Bavado, da takim aodom jedea pod vua vzaaiejo ia jih potem z drozgalico bodi si kterega koli sadja, ki se ima potem 7gati, aapolaijo. Posebao radi zato porabijo drozgalaico iz dreaovega aadja. Ako so potera taki aodi z vrelo vodo izmijejo, ao poteai popolaoma pripravai, da ae v Bje moat ali viao vsake sorte deae. Seveda pa za viaa z žlabtaim teakiai dubom ae tako ravaaaje ia pripravljaaje aodov ae more priporočati. Tudi atari pučeli ae aa tak aačia popolaoma očistijo. Prej ko ne bi tudi žitaa ali krompirjeva drozgalaica iato alužbo 8torila, veadar pa ae to ai ae poskusilo ia potrdilo. Koristi zluženih zemljišč se dajo v slede6e točke povzeti: 1. Poaeatvo ae po zložeaji zvuaaajih zaprek oprosri; go8podar doaeže a teai večo avobodo v razpolagauji 8 avojo laataiao. 2. Po zloženji pridobijo lastaiki aa poljski površiai. 3. Poaestaiki pridobijo pri zložeaji aa času. 4. Nadzorovaaje zložeaib zemljiač je pošaao. 5. Delavao nioči ae a tem prihraaijo. 6. Plodovitoat zemlje se povisa. 7. Polja ae labkejše čiata obraaijo. 8. Po zložeaji dobijo poaestaiki priličaejše ia boljše pote. 9. Tudi majbai koai dobijo večo vredaoat. 10. Najeaiaiaa ae povzdigae. 11. Pravd ia prepirov postaae po zložeaji 5e dalje maaj. Sadjerejsko društvo za aloveaRki Štajer 8 sedežem pri sv. Juriji aa južaej železaici bode vaakako osaovaao. To so vrli sloveaski možje akleaoli, dae 15. augusta t. 1. Pravila sestavi ia dovoljeaja vladiaega izprosi odbor, v kateri ao izvoljeai gg.: dr. Ipavic, J. Kartia ia Mih. Vošajak, ter pokličejo poteai prvi občai zbor. Sedež društvu je dobio izbma, kajti v št Juriji ao vrli aadjerejci doaia ia je prirejeaa drevesaica, ki jo stala 600 gold. Izvrsten šampanjevec izdeluje ia prodaja g. Pavel Siuioa v Mariboru. Rojaki, pustite šampanjevec Kleiaoscheggov v Gradci, aaj veste da ao — eggi ia — iggi aami aarodni Judeži. Kleiaoacbegg je budo agitirati dal v okolici Radgoa8kej za Mibalioeve peticije. G. Simoa je aarodajak, podpredsedflik čitalflice aiariborske, koatrolor posojilaice sloveaske, bišai poaestaik v Mariboru ia BJegova roba boijaa ia ceaeja od Kleiaoscheggove ! Svoji k svojim!