List 41. 4 « At-JtÈStL V ^ crti1 r Ër i § Tečaj ■ ' • 4Í ».o »V % V* gospodarske, obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljnjo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold, za pol leta 2 gold za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. GO kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 fer sredo 14. oktobra i £ 74. O b s e g : Peti razpis državnih daril za sirarske družbe. Slamnikarstvo Gospodarske novice. Vinorejska novica. Držite banko „Slovenijo Iz sođnijskega življenja. (Dalje.) — Iz deželnih zborov. Naši dopisi. Novičar Gospodarske stvari. Peti razpis daril za sirarske družbe. Kakor druga leta, razpisuje tudi letos c. kr. kmetijsko ministerstvo nekatera darila za sirarske družbe. Ker smo že večkrat natančne pogoje v našem listu objavili, hočenao sedaj le glavne točke razglasa navesti: Eno dařilo po 500 gold, je namenjeno za tište sirarske družbe, katere vsaj 400 bokalov mleka na dan podelajo v sir in katere celo leto delaio. Dve darili po 400 gold. ste namenjeni za družbe > katere vsaj po 400 bokalov mleka podelajo v sir, pa le v poletji skupno delajo. Dve darili po 300 gold, za družbe, katere manj od 400 bokalov mleka podelajo v sir. Za ta darila smejo prositi vže več let obstoječe sirarske družbe, ali katere so vsaj letos pričele delovati. Prošnje se imajo vložiti do 15. novembra 1874 pri c. k. ministerstvu kmetijstva ali pa tudi pri c. k. kme- r u a h Slovenske sirarske družbe, pozor î Kmetijsko-obrtiiijske stvari. S1 a m n i k a r s t v Sestavil Fr. Kuralt. Dan za dnevom množé se ponujajo delaleem priliko različne fabrike zaslužka, poljedelcem ; katere dajo njih pridelka. Spoznava se njih korist in važnost . i • i i • a t v < y 1 • a I • I • tudi zmerom bolj in to še tem vec, ako ima tudi poije- na lahko kreinenikasto zemljo, sicer precej gosto , da bode slama drobnejša in finejša. Zemlja naj se pred setvijo gnoji in ne še le ko je začelo zrnje kaliti, kakor je v nekaterih krajih navada, da se z gnojnico ali kako drugo tekočino poliva. Deset ali 14 dni pred ko pšenica dozori 7 ko je tedaj še zelena; se požanje in razprostre tako po zemlji kakor lan. Ko se je tako razprostrena slama do večera posušila, se zveže v maihine snopiče, a prav rahio. Ko se pripeljejo snopići domů, potegnejo se povezi proti klasu ter postavijo na klasje. Zdaj se prične mikanje klasov iz slame (riflanje) in to na sledeci način : Nekoliko delalcev si vzame vsak en snop v desno roko ter ga drži toliko toiiko slame iz njega, časa, da je potegnil z ievo roko Slamo mora varno potegniti, da 3° v roki držati more. se mu ne zalomi in jo potem z desno roko toliko časa gladiti, da jo je vsaj plevéla očistil in druge trave, da mu tedaj samo čista tenka slama ostane v roki. To stori z vsakim snopom. Tako očišćeni snop dá potem drugernu delalcu, kateri jzsmuce klasje. Za izmikanje klasja upotrebuje se navadno drgalo (rifelj) kakor pri lanu. Na tem delalec toliko časa delà, dokler ni zadnji klas iz slame spravil. Tako popolnoma očišćena slama se razprostre po solncu, ako je lepo vreme, in se zvečer, pred ko pride kaka mokrota, inegla ali rosa, poveže v male snopiče in postavi na kak suh kraj, na pr. na skedenj ali sploh kam pod streho. Paziti se pa mora vendar posebno na da slama ne zavre, ker postane potem pikasta in to 7 pa pro- rumena in kasneje pa celó trohljiva. ali Tako posušena slama se potem zbera (sortira) na različnih slam, drobneje skupaj in debelejše «U1WVM* UUIJ IV OU TV,^, ----f---J ~ * v , --—--j--------J-- delec priliko, svoj pridelek precej domá za lep denar skupaj; to delo je o zimskih večerih posebno za otroke prodati. Na korist delaleem in poljedelcem sezidale so se primerno. Tako priprav slamo kupujejo potem posestniki fabrike za slamnikarstvo (Strohflechterei) tudi v slamnikarskih fabrik Mengšu in Domžalah. Tukaj dobiva mnogo delal- zimi zaslužek, dočim lahko po leti obdelujejo J° cev po Da je slama za prodajo nekoliko lepši, se plá popřed. Zgodi se pa to v mali sobi, katera lahko ^ . . ? -—r ~ ---- ------j w ----1---- r ~i----- ——; ~ _ r~ ' ' . polje in pridelujejo živež; poljedelec ima pa priliko za obita okolo z deskami, da se slama ne nasianj lep denar prodati slamo precej domá, ki se v fabrikah ker ako pride v dotiko sè sténo, porumeni izdeluje v slamnike. Da pa ni vsaka slama sposobna jene police se potem stavi slama 1 • fl 1 1 » v 1*+ j r • 1 1 1 • v v V I A na zid 7 Na nare-sredi sobe se v 7 se razume 7 da zahteva več pazljivosti in malem kotliču zažge za slamnike boljšega pripravljanja. Ima pa zaradi tega tudi večo slame pio; to se imenuj plan je ceno. Ackermann setvi in pridelovanji take slame učil je gosp 7 učitelj slamnikarstva, sledeče : Vrata in okna naj so pa prav dobro zaprta gré nič dima iz sobe 7 da ne Za siamnike dobra je samo pšenična slama in sicer od jare (pomladanske) pšenice. Seje naj se spomladi Police kakor tudi ograje okoli sten morajo biti sene 7 ker slama gub barv ; ako so železne ali kake druge reci. obce mora biti slama bolj ko mogoce umnost in kaz a duševno nezrelost in grdo popace tenko in rabio zložena, lepo zbrana in popolnoma čista, nost vsega mišljenja. Banka ne sme in tudi ne služi Tako pripravljena slama se potem lahko v slamni- s'rankarstvu, ona hoče koristiti iiberalcem ravno kakor skih fabrikah prodá po 40—60 gold. cent. klerikalcem , ker ni političen , nego ljudsk decarni ------zavod. Da doplacevanje na akcije dobro napreduje, Gospodarske novice. more nas srčno veseliti." * Nov sovraznik trte. Požrešna gosenica metulj a glistnega zavijača (Springwurmwickler) se je prikazala Skladaje se popolnoma s temi besedami omenimo da je vodstvo banke „Slovenije" te dni razposlalo duhovšćini naši pismo, v katerem jo njene pripomoći mi na trtah in sicer v strahoviti sili. Gosenica je majhna biizo en palec dolga, umazano zelene barve, ima nog, prosi o nabiranji zavarovancev, ker je vodstvu posebno na tem ležece , da po deželi za p >močnike ima trdo svitlo rujavo glavo. Maja meseca se nahaja na • • i • • li ^ • 1 ' • 1 r moze ki zaupan,e ljudstva vživajo 7 ki so pa tudi po trtnem perji. Ze juiija meseca se prikažejo metulji, ki imajo sprednje perutnice zlatorumene, zadoje pa sivo- modre. Ponoći se metulj prav kor sploh vsi metulji, ki spadajo v to vrsto. Zato je dobro napravljati ogenj 7 steni in za domaco napravo zavzeti. Vodstvo bo rado vsak tak tru i o nabiranji zavarovancev nekoliko odškodovalo. Mi moramo reči, da s tem pozivom na častito našo v katerega leté in duhovščino je storilo vodstvo baakino to, kar smo mi rad zaletava v luč, ka- se v n jem vničijo. Metulj ka poklada jajčica na perje trte, iz katerih potem meseca septembra izlezejo gosen-čice, katere lika prezimijo v trtnem lesu. Prav sedaj je pri- in pravi čas , da se pokončajo in sicer s tem HHpi mVBHHMPHHip^Hda se trtni les , v katerem se nahajajo , namaže z apneno kateri se primeša nekoliko žveplene vodo, ali z vodo , ker so zeló požreŠne , trtno perje, brez katerega ne more trta, kakor tudi nobena druga rastlina, živeti. * Izredna rođovitnost. Na Českem je letos krava, ki ni nenavadno in posebno velika, stonla pet telet in v preteklem letu pa trojčke! Vrtnarski trgovec Heineman je odgojil posebno katera je pesno pleme „zlatorumena valjarasta zeló velika, rodovitna in okusna. pesa", * Vinorejska no vica. Letošnje vino hvalijo po vseh deželah zato , ker je přetekli mesec nenavadno gorák bii; pravijo, da bode letošnje vino 1. 1868 enako v dobroti. Grozd]a iz juž nega Tirola in Ogerskega se je letos sila veliko izpe- Ijalo , in sicer iz Tiro lov okoli 60.000 centov, in to večidel se je pel jalo v Nemčijo; iz Ogerskega pa so grozdja peljali na Rusko in v Rumunijo blizo 300.000 centov. Navadno se iz 3 centov grozdja nare- ; iz Ogerskega izpeljano grozdje bi dite vedri vina tedaj dalo ŽOO.'JOO veder vina. ]% a r o d 11 o - g o 8 p o d a r 8 k e stvari. Držite banko „Slovenijo! Pod tem naslovom smo brali v 40. listu ,,SIov. Go- spodarja" med drugim to le : „Najveći denarni zavod Slovencev do sedaj je banka „Slovenija"; ta se mora vzdržati na vsak način. Ubstanek prve naše banke je zeló važen za bodočnost. Ne sme se nikakor misliti 7 da bi se mogel v kratkem ako zopet vstanoviti kak drug in tolik denarni zavod bi prva banka propala. Ne bilo bi dobiti več denarja ker inštitute. Domoljubu torej skoro ni verjetno, da bi našimi domaćini ten V^tiiU. Xl^ KřiJLKJ PJl UUUitI V K/KJ uuuai občinstvo zgubilo vse zaupanje v domaće takošne med zares bivala kaka izdajalska duša, ka-pogin „Slovenije" mogel všeč biti. *) Mislim, da Izgovor z politika pri takih stvaréh nima nič opraviti, raziičnim političnim prepričanjem bil bi tukaj prava ne- Agenti zavarovahie družbe Gresbam (beri Grèsem) in drugih zavorovfclnih bank hodijo zdaj oboli, ter nagovarjajo zavarovanee bauke ^Slovenij njih zavarovati dali da bi od domaćega zavoda odstopili se pri zmirom mislili, naj bi banka ,,Slovenija" storila. „Novicah" smo brali že pred več leti sestavek pod naslovom: , kaj bi jaz storil, ko bi bil duhoven na deželi?" skrb mu bil tem sestavku b lo je rečeno % bi prva a to 7 A vse svoje farane pripraviti na a bi svoje pohištvo zavarovali nesreće kisline. Spomladi potem se prikažejo in pokončavajo, °gn.]a In res za materijalni blagostan svojih ovčic ne more dušni pastir bolje skrbeti, kakor da jim ne da dokier nimajo vsi zavarovanih svojih pohištev. miru ker ima gotovo najvec za- da zadrege Le duhovšćini je to mogoče doseči vkljub vsemu Prajzovskemu rogovilstvu upanja med ljudstvom. Ne tajimo sicer, banke „Slovenije" v poslednjem Času so tudi duhovščino našo v zadrege spravile, ker ona je vabila ljudi, da so kupili akcij pri banki, katere do zdaj res čuda slabe obresti nesejo Al so največe napake slabega go spodarstva in ž njimi posebno goljufni agenti naše banke v drugih deželah odpravljen«, zato mislimo in želimo, da se naprošeni duhovni gospodje ne odtegnejo dotnorod- nemu poslu in zavarovancev veliko pripeljejo banki „Sloveniji." S tem si posestniki zavarujejo pohištva svoja nesreće ognja, banka „Slovenija" pa se postavi na trdne noge. Mnogovrstne novice, * Ruska jesen in pa naša. Ko je ves September pri nas bilo v re m e toplo in je večidel prijazno solace sijalo, in so še zdaj prav poletinski dnevi, nam pismo iz Ruskega od 6. dne t. m. popisuje ondašnjo jesen tako-le : e tedne ne vidimo soinčnega žarka 7 svin- Čeni oblaki visé tako nizko, da se skoraj streh dotiku-jejo; na ulicah blato, v zraku mokra meglà, sitni ve jtí jvi i ua» uu^au ui^iu ^ v u i aivu uioaia m ^ç} ) trovi pihajo klobuke raz glav; vse se vsekuje kiba kašlja; glave so težke kakor po ponočnem pijančevanji 7 y Taka je Petersburška jesen 7 najstrašnejša letna doba! »Jeseni nasproti pa je zima Ruska krasna. Zabavno berilo* Po sodnijskega življenja. spominu skušeaega starega pravnika Spisuje Jakob Aléšovec. II. Poštarica na Prelazu. (Dalje.) Zdaj preneha najino govorjenje, ker se krčmarica zopet pokaže, meni ravno prav, kaj ti večer se je jeI bližati in do doma je bilo dve uri precej nevarnega Poravnam toraj račun in rečem vpreČi, da odri- pota. nemo. jaz se poslovim od nje in jej pri tej priliki še bolj po- prsa polna ran s strjeno krvijo zalitih ** v ^IMAAJ. VV * vvj v»v/ * * V V ^ I / W1L1 JL UVA Vixa^ T i tiV I/X i IVI (1 U UIV\7 i^l liJL U UV/J1 JJJ Spodej v veži nama pride zopet Dora naproti, vse obrezane, dva prsta odrezana na tleh smrtni strah, vrat trikrat skozi in skozi preboden, roke tako ; ravno gledam v oko, katero je res krasno in nikakor materi- ; nemu podobno. Res y to je gorska cvetica, ki bi pa nago ceno y y truplo na pol gotovo tudi v vsakem vrtu lepo cvetela in bila mu kra- obleka njena na tleh tik pokrito le s ponočno obleko, po sobi vse razle-svečnik na tleh, tik rij ega prelomljena sveca, sen kinč. stola; vse to je kazalo Ne bom tajil, da bi ne bil smel pogledati bilo dekle po noci napadeno in umorjeno ; da dvakrat globoko v to milo žareče oko brez nevarnosti za moje takrat še mlado srce. Ko smo tù vse ogledali in opisali, pride mati vsa objokana, in ko zagleda hčer, se zgrudi na stol ob po- Poslovim se tudi pri poštarici, ki mi priporoča svojo stelji in spustí solze ter jame na ves glas jokati. gostolnico še za drug pot, in sedem na voz. Ravno ko njo pride ekspeditor, pogleda umorjeno y pa si voznik požene konj a, se prikaže pri oknu v s po duj i oči in beži iz sobe, rekoč, da tak pogled ni za-nj Za zakrije sobi temen, zaraščen obraz. Zdravnik me dregne. y> To peditor.' Je it 7 i Jaz ga hočem še bolj na tanko pogledati Jaz ukazem ljudém, umorjeno umiti in položiti na pravi, „postni eks- oder, potem pa se podamo ogledevat druge prostore, kjer tem hipu přiteče mlad člověk v lovski y ker Je bil ropar se mi je zdel obraz tak, hajati med prebivalci temnili ječ kakoršnega sem bil obleki, bled ko smrt. tje oziram y se brž A1J.1A J*. W J při J\U JLtCl^JClU Ly VIC4» W V* JLtKXl CL V 11 AiV JLU1 ZjÏX&KÏ ^JKÏ LOj • yy JL CL J ^ ^Ulllll • XX^l lllD^UJl 1U1U1 umakne. Naš voz oddrdrá in poguma poslušati izrazov njegovega obiipa, se podam v ko navajen na- „Ubožec, zapazi , da se zdravnik mi zašepetá: kaj bo počel", slišim rurmrati ljudi in x—4-a . m» — ~—— u Ker nisem imel ,Ta je zenm. nisem raz aj malo po Marijinem zvonenji dospemo srecno domů. Preteklo je morda mesec dni, med tem bližnj o sobo, a tudi sem se sliši njegov divji glas y nje- casom sem govo žalovanje in grozenje hudodelniku. Ubogi dečko ! se marsikrat spominjal gorske rože in njenih neizrek- Saj si zgubil vse, kar si želel, upal, pričakoval in ljubil, ljivo čarobnih oči. Prav mikalo me je tje gori iti ker nisem imel posla v istem kraju , sicer pa bilo prave prilike , da bi se bil nalašč gori podal y tudi 7 ostalo le vedno pri svetovala, kar mi je srce velevalo. želi, dasiravno a ni Je in na kak grozoviten način! Po izbah najdemo omare odprte, ključavnice potrte mi je pamet to od- leznim m vse přemetáno po predalih. Poštna kasa, da-si z ze- obročem zavarovana, je Saj ima ze svo- jega, zarad tebe ga ne bo pustila. Cemu toraj vnemati čuti la in buditi želje, ki. se ne morejo spol niti !" To Je bil zmiraj ugovor pameti, pozabiti pa deklice vendar nisem mogel. Pri takem stanju si vsak lahko misli, kako sem bil ^«xiixxx v™. razbita in prazna, razen nekaterih pišem ni nič v njej. Ekspeditor, katerega pokličem, mi pové, da je ravno teden dni tega, kar mu je došel veči znesek, katerega bi bil moral konec meseca poslati poštnemu vodstvu: z drugimi manjšimi zne- ski znaša svota 6800 gold. Da je to res, o tem sem osupnjen , kako sem strměl, ko nekega jutra na vse se prepričal pregledavši denarni zapisnik. v zgodaj prisopiha žandai iz obraza s polno sapo poroča: mojo sobo m brisaje Po vsem, kar sem videi y sem přišel do prepričan ja si pot Gospod preiskovalni sodnik, strasno hudodelstvo ! da vsega tega ni storil eden člověk, ker bi bil rab il za ampak da jih je pokli- to vec Časa ko bilo ga mu dá ena noč vec. lia bi morda přišel do kakega sledů, Poštna hiša na Prelazu je oropana in hči poštarice na čem vse prebivalce hiše k izpraševanju v V1 11 I mw • 1 w . • x/ 1 • 1 prav strasen nacin zaklana! Malo manjka, da ne omedlim, v prsih pa čutim bolečino, kakor bi bil tudi mene kdo zabodel. Komaj zamorem prašati žandarja: „Umorjena je hči poštarice?!" ,,Da, vsa razrezana je Prva pride poštarica Še vsa objokana. 77 77 Kdaj se je to zgodilo? u ta mi ne ve druzega povedati, kakor da je danes vrnivši se domu našla vse tako, kakor je videla komisija. Vkradena jej je vsa gotovina, obligacije in drugi denarni listi, vsega skup kakih 12000 gld. Ne đolži nikogar, ker ne pozna, kakor pravi, nobenega člověka, ki bi bil v stanu kaj Nocoj ! Poštarica in ekspeditor sta bila šla pred- tacega storiti. Za njo pokličem ekspeditorja, ki pa tudi ne vé nič druzega povedati, kakor to, kar sem od poštarice zvedel. se danes pripeljeta domu, najdeta odprte s silo vse Tudi on ne šumici nikogar, ker pozná še manj ljudi, ko poštarica. Hudodelniki so morali biti tujci, to se včeranjem v bližnje mesto, tam sta bila dve noči in ko shrambe , kjer je bilo kaj vrednosti, tudi poštno kaso, Doro pa v sredi sobe njene na tleh v luži krvi strašno razmesarjeno a njemu zdi. Ko mu jaz ugovarjam, da so morali biti y ,Strašno! Ali ste hudodelnike že 77 Sledů ni nikakoršnega 7 posli y zasledili?" ki spé v bližnjem domaći ter poslopje jim znano, kakor priča vse 7 maje V z ramami, a ne rece nič. (Dal. prih.) poslopju, niso slišali nobenega ropota. Za stražo sem pustil dva moža, ki imata paziti, da ostane vse, kakor ne pride sodnij ska komisija." „Prav ste sto rili! Pripravite se, jaz bom precej deželnih zborov. je, dokler gotov potem odrinemo." seji Deželni zbor Kranjski. oktobra, o kateri smo še eno samo grofa Barbo-a nika in sodnijskega pisača, in čez pol ure smo že na in družnikov o spomenici bivšega administrativnega re- Zandar gré, jaz se hitro oblečem, posljem pozdrav- točko priobČili, namreč inter pel poti proti Prelazu. Zdravnika so obhajala blizo enaka feranta Pajka gledé pomanjkljivosti operatov za urav- navo zemljiškega davka, obravnavalo se je še to-le sta dobila od čutila, toraj smo le malo govorili. žandar popi sal, ou ivuujjci^ v ivatui i o ia ou j^a ekspeditor in poštarica domu, je stala pred hišo, krog nje mnogo ljudi, ker žandarja ništa pustila nikogar gostilnici na Prelazu najdemo vse, kakor mi je Matej Lavrenčič in grof Mar g h v se celó kočija, v kateri sta se pripeljala pust po dni K ram njega zborovanj pa za ves ostali čas letoš-Finančnemu odseku ste se izrocili v hišo. vlog y namreč dop c. deželnega šolskega svéta str. íía izobraženja, Jeri Jeretini se je provizije namesto 21 kr. dovolilo ki je njega dni (I860., 1861., 1862. in 1863.) spadal v 25 kr. na dan. Dalje je deželni zbor dovolil, da se Ljubljani med najbolj ognjene narodno slovenske pri- stase in se je potem, zapustivši nekoristno slovensko zastavo, odlikoval v nam sovražnem taboru po vseh društvih ravno z enakim postopanjem zoper našo narodnost. To njegovo delovanje zoper naše zahteve ni pri tej vladi na kamenita tla padlo. Kakor smo ome-nili, postal je nadzornik ali bolje rekoč, germaniza-torni „strah" ljudskih učiteljev na Kranjskem. Ustanovila se je potem pod zaštitom vlade zelóglasna „Laibacher Schulzeitung" v ta namen, da v tem listu nekdaj pošteni slovenski narodni učitelji, ali zdaj po vladinem pritisku moralno pokvarjeni prisiljeno zoper slovansko majko za-bavljajo in se na ta način vladi prilizujejo. Taisti cilj in konec ima ob enem ustanovljeni „kraiuischer Lehrer-verein". Prekim ocesorn gleda „učiteljski strah" tište značajne ljudske učitelje, ki imajo še toliko poguma, se temu društvu odtezati in se samo s pedagogiko pe čati. Vse nadzorovanje tega nadzornika meri na to, v koliko naši ljudski učitelji slovenski deci nem š či no v glavo ubijajo, ne pa, koliko se otroci v obče na podlagi materinščine za življenje koristnega naučé. Učiteljska pripravnica bi imela, ker slovenske učitelje za slovenske ljudske šole odgaja, slovenska biti; in bila je res spočetka že več ko na pol slovenska. Ali pod tem nadzornikom se je z viadno pomočjo spet vsa pripravnica germanizirala. Da bi vlada v omenjene svrhe šolstvo popolno v svoje roke dobila, ni se sramovala kar meni nič tebi nič „sans genê" ústavo prelomiti in si s tem večino v deželnem šolskem svetu pridobiti. Vse naše pritožbe zoper ta nečuveni vladni ustavolom so bile žalibog brez vspeha! Ravno tako je vlada z Goriškim deželnim šolskim svetom ravnala, ker tudi tam Slovenci prebivajo. Ker ima zdaj vlada po nepostavnem potu pridobljeno večino v deželnem šolskem svetu, ravná z našimi šolami, kakor se jej zdi, da bi se ponemče-vanje najbolj pospeševalo. Akoravno je še naredba bivšega ministra Jirečka od 8. oktobra 1871. leta št. 10456 v polni veijavi, je kljubu temu vlada slovensko realno gimnazijo v Kranji v nemŠko spremenila , je na Ljubljanski realki slovenske paralelke odpravila in še ni dozdaj na realni gimnaziji v Novem mestu niti v enem predmetu razen veronauka slovenskega jezika kakor učnega jezika vpe-Ijala. Na Ljubljanski realki v sredini Slovenije, je ita-lijanski jezik za vsakega ucenca obligaten, med tem, ko je učenje slovenšcine vsakemu učencu na prosto voljo dano! Da se pa za sme ho van ju in tep ta nj u slovenšcine na Ljubljanski realki krona na glavo postavi, učijo se slovenšcine v vseh razredih niže realke slovenski učenci z nemskim učnim jezikom! Slovenski sposobni prosilci večidel ne dobijo mesta na naših srednjih šolah, med tem, ko se nam Neuici in drugi inostranci dan za dnevom s krajnih mej Cis- in Translajtanije vrivajo za profesorje in ravnatelje. Tako je vlada zavrgla prošnjo prof. Franca Erjavca, ki slovi pri strokovnjakih in med celem slovenskim narodom kakor izvrsten naravoslovec in pedagog, ki je že premnogo lepega v svoji stroki v slovenskem in hr-vatskem jeziku napisal, akoravno je bil od Kranjskega deželnega šolskega sveta „primo loco" predložen. Imenovala je mesto njega za profesorja na Ljubljanski realki mlađega, slovenšcine nezmožnega, čisto neskušenega Nemca, nekega Voss a, med tem, ko že g. Fr. Erjavec .15. leto v svoji stroki podučuje. . . To so v kratkem navedeni koraki, po katerih je vedela vlada vse srednje in ljudske sole v svojo pest dobiti z edinim namenom, vse poněmčit i. — Drugi pot, katerega je ta vlada nastopila v pospeševanje svojega cilja, t. j. za ponemčevanje našega naroda, je: odstranjenje vseh domaćih, še slovensko čutecih uradnikov iz administracije. Naši uradniki v upravi so po ustavni eri zadnjih 13 let že tako zbegani, da se skoro nobeden ni upal v javnern življenji za svoj narod potezati se. Ali mnogo med njiini je bilo vsaj še toliko poštenih, da niso svoje narodnosti zataj evali in v javnosti zasmehovali. Ali že tako neutralno držanje naših domačih uradnikov je bilo sedanji vladi trn v pêti. Naenkrat je bilo brati po različnih ustavovernih listih, da ne more vlada na Kranjskem s sedan jim „narodnim" uradniškim aparatom naprej , da so v tem obziru temeljite spremembe neobhodno potrebne itd. v tem smislu. Kmalu se je govorilo v Ljubljani, da je pri vladi veliko število, govorilo se je celó , da okolo 200 domačih uradnikov, proskribiran'h, ki se imajo iz domačije izgnati in v skrajna me3ta Gislajtanije presta-viti samo zaradi tega, ker imajo to nesrečo, da jih je slovenska majka rodila. Akoravno so se ti glasi večkrat ponavljali, vendar ni nihče verjel, da bi kdaj katera vlada pri obstoj ečem §. 19. osnovnih postav utegnila tako predrzna biti se poskusiti s tako novošegno „siciljansko vespero" med našimi slovenskimi administrativními uradniki. Ali prevarili smo se v svojem dobrem mnenji o sedanji vladi, — kajti žalibog, ti čudni glasovi sose obiâtinili. Kakor střela iz jasnega neba je padla vlada to spomlad med pohlevne in v političnem oziru popolno nedolžne poštae in telegrafskeuradnike. Samo in izključ-ljivo zaradi tega brez vsacega druzega vzroka je nekoliko teh revežev v Avstrijsko Sibirijo (v Bukovino) preme-stila, ker so imeli edino to napako , da so rojeni Slovenci in toliko pošteni, da se niso hoteli z narodnim renegatstvom vladi prilizovati. Da je to re3, oci-viden je dokaz, da je eden teh premeščenih uradnikov smel doma ostati, ker se je dal kakor ud iz vseh narodnih društev izbrisati in v kazino in v konstitucijonalno društvo vpisati. Drugi eklatantni dokaz, da se je bila res taka lista proškribiranih slovenskih uradnikov napravila, je ta, da je bil tudi poštni uradnik g. Avgust Moos premeščen, akoravno je bil že štiri mesece poprej — umri. Povprasevali so premeščeni siromaki v Ljubljani in na Dunaji pri ministerstvu, zakaj jih je ta kazen za-dela, naj se jim vendar vzrok pové? Ali do današnjega dné niso nobenega vzroka izvedeli, povsod so jim odgovorili z ničevo frazo: „iz službenih obzirov" („aus Dienstesrucksichten"), in romati so morali sè solznimi ocrni iz domovine v Bukovino, Tirole itd. Akoravao imajo poštni uradniki neprenehoma s slovenskim obcinstvom opraviti, je vendar vlada na-mesto odpravljenih Slovencev trde slovenšcine ne-zmožne Ne m ce postavila. Vlada naj le malo pomisli, kakošen vtis je ta via-den čin na celo deželo napravil, da se Slovenci iz svoje domovine brez vzrokov samo zavoljo tega proganjaj o, ker so slučajno rojeni Slovenci. Naj vlada nadalje pomisli, kako s takiin pocetjem vse uradništvo v političnem oziru de- moralizuje in korumpira. Niti pod Metternichom niti pod Bachom se niso Slovenci tako brezobzirno iz svoje domovine zavoljo svoje narodnosti preganjali, kakor pod sedanjo tako imenovano „liberalno" vlado. Iz vsega navedenega vlad-nega postopanja se vidi, da jej je liberalize m le vnanji svit, s katerim nevedno občinstvo moti; pravi in edini njen namen je pa preganjanje in tlačenje Slovanstva, oziroma Slovenstva! Hohenwartovo ministerstvo je pri svojem nastopu v prijavljenem programu reklo, da mu je prva svrha 19 osnovnih državnih postav ne po crsi > tudi v pravem pomenu praktično izpeljati. sterstvo pa vse žile napenja, To temuč mini- trde, slovenščini nezmožne Nemce nastavila? Iz katerih vzrokov je vlada mesto njih pri postí da se ta za vse ne- uemške narode v Avstriji na posmeh in na ruglo po- Ljubljani 6. oktobra 1874. Dr stavil. Zarnik. K Ker pa kljubu vsem tem navedenim y dan za dne- Horak. Kram vom se ponavljajočim faktom vlada vedno in konsekventno taji, da misli Slovence ponemčiti, stavljajo pod-pisani do slavne c. k. vlade ta-le vprašanja: Lavrenčič. Dr. Cost Jug O b r e 2 »vic. T M u r n i k Kar Rud \ T o m Pokluk Pakiž. Kotnik. Dr. Bleiweis. Iz katerih vzrokov se bi že na pol slo- venska učiteljska pripravnica v Ljubljani zopet popol Trsta okt. Nasi dopisi. Trgatev se je přetečeni teden poněmčila? Iz katerih vzrokov se gimnazij v K bivša slovenska realna opet poněmčila? splosno po vsi okolici končala in reči moram, přidělal je okoličan sploh dosti in dobre kapljice; še par takih kmet ©po mogel in skopai se iz letio L katerih vzrokov se še ni na realni gimnaziji doiga , pa si bo ubogi y v katerega je bil do vratu zagazil. Bral sem mnogo v raznih časnikih o znaném učitelju Bon in-u v Novem mestu na nobenem razdelku slovenski jezik kakor so že tudi „Novice" večkrat kakor učni jezik vpeljal? to gadovo zalego in katerih vzrokov so se na Ljubljanski realki ostrižeš. 7".----v------' ^ ^ ««»^v hinavščino prale, pa volk ostane volk, če ga prav â 1 v v r/ • • | • w • « % • - m ? že obstojoče slovenske paraielke odpravile? Znani Rojanski učitelj je res vse nesloge v keg naši vasi zagrešil, on je iz Pavlov mnogo Savlov na Zakaj je na Ljubljanski realki učenje sloven- redil in še vedno delà s hinavskim nakanom. tem ko jezika sakemu prosto voljo dano, med talijanski jezik za vsakega 7 brez raz- Po- kako zaslepljeni so naši kmetje. Vse šolarje,. ločka narodnosti obligaten? Z a k aj se na žih razredih Ljubljanske glejmo kateri so iz njegovega to se ve da izšli, poslal je v laško gimnazijo, namesto v n e m š k o, laškega vseućiiišca realke zoper vsa pedagogićna načela slovenskim učen- cem slovenski Zak a j z škim učnim jezikom razlaga? dolžna srca kjer se tudi slovenščina predava, samo zato, da bi tovo izneveril sine majki ,,Slavi" in tako še mlada ne- go- se po ovrstnih postranskih potih 7 po 7 katera bi domoljub vplamtei narodnega sebno pa vsled pritiska na učitelje po nadzorniku ljud skih soi, nemscina v ljuasKe soie sin , mesio ua u i s samo na to gledalo, da se otroci kaj koristnega na pod nemščina v ljudske šole sili mesto da bi se 3agi materinŠčine naučé? IT. Iz katerih vzrokov se je letos na spomlad nekoliko slovenskih poŠtnih in telegrafnih uradnikov brez vidnega vzroka nanagloma duha, spridil. Ni čuda, če pogledamo njegovo biografijo. Nekdaj pekovski „lêrfant" v Trstu, potem pomagač, ki je žemlje po mestu prodajal ; nahajamo ga čez nekaj let potem v kapucínském samostanu in že je zopet v šoli in nazadnie učitelj in izdajica naroda; zapustivši ubogo domovino Istrijo , se je pritepel v Trža-ško okolico, kjer jé kruh mesto narodnega učitelja premestilo ? v skrajne pokrajine Avstrije kateri bi z ljubeznijo učil in odgoieval nam verne si- njegovem tretjem laškem razredu je neka me- smili 1 Kaj ne, tak životopis je jako nove. šanica da se v podučen ! Bogu S taj ar ski (ioriei 10. okt. No 7 vendar enkrat! ,,L? Eco Deželni odbor pripcroča deželnemu zboru ustano- del Littorale" in Isonzo" sta edinih misel ne vitev živinozdravniške šole na stroške dežele ter tudi slcer zastran jezuitov, ampak gledé - pleso v. Znano to , da bi dovolil okoli 100.000 gold, za zidanje njeno. Zbor je zavrgel vladno prediogo o vravnanji zdravni-ikih služeb po občinah. je, da ena najgrših peg po sicer lepem obličji Goriške dežele in sosebno mesta Gorice in njtne okolice so vedni plesi, zlasti od spomladi do pozne jeseni. Duhov- CeskL Predsednik je prebral poslancev, v katerem ti ponavljajo vzroke, zakaj jih ni šćina se od nekdaj buduje zarad teh plesov ali prav za prav zarad navadnih njih nasledkov. Zato pa je t. m. pismo 77 Ceskih morala marsikako grenko požreti od liberalne sirani. In lejte 7 zdaj >> Isonzo" sam ojstro pridiga zoper ne- v deželni zbor, in se zeló pritožujejo zoper deželni vo- deljske plese (sagre); in to zavoljo tepežev in suro-lilni red. Ustavoverci kričé vmes : ,,Oho !" Predsednik vosti, ki so nasiedki omenjenih plesov. Posebno grde t. m. v neki gostilnici pravi da se mu to ne zdi opravičenje nenazočnosti in reči so se godile v nedeljo predlaga, da zbor sklene, da so na pismu podpisani tukaj v mestu; treba je bilo vojakov, da so se razdra-poslanci popolnoma izstopili in se imajo voliti drugi, ženci umirili in da se je sekanje ustavilo. — Naši čas-Predlog se enoglasno sprejme. Mladočehov ni bilo pri niki vpijejo po policiji tudi zavoljo ponočnega kri- ča nj a, katero je res grd madež južnih mest. Policija pa pravi: ,,Liberalni principi, gospoda! % # seji Tirolski. - Večina je energično protestirala zoper izjavo laških poslancev, da ne morejo priti v zbor, dokier ministerstvo ne odloči, kaj je s posebnim deželnim zborom njihovim. Protest se obrača posebno zoper to, da laški poslanci ne pripoznajo tirolskega deželnega zbora za postavnega. ne intervencije! Pomislite, da nismo več v dôbi absolutizma" itd. Tisuč intisuc poštenih ljudi mora po tem takem spoštovati „svobodo" enega lumpa!! Sicer seli pa me ve 7 da so se že tudi liberalci te ,,svobodě" naveličali; najbolje bi bilo, ko bi se taka „svoboda" razglasila samo v Franc-Jožefovi deželi mi Zbor t. w Dalmatinski. ni mogel zborovati bili. JL 1 U/jUIU V 1 UU/JUll y ULI L P a ua KJ l Ot» J v^ l^iiU' Starega Boga stari zakonik se tudi v druzih da bi se je ízne- ben ozirih pri nas ne spoštuje. Sedma točka ne kradi") se tù pa tam prav svobodno prezira. Na Travniku dime ali trgatve. Mnogo poslancev je namreč vzelo od- celó so nekega trgovca 3. dne t. m. zvečer za znamenit več jih pa tako ni prišlo , ker so po gradih. znesek okradli. Vdrli so pa v sobe z neke stranske Bilo jih je prišlo skup 21, kar jih pa ni dosti za skle- ulice od zadej. Glediščina kavama je ni davno panje, tedaj so tudi ti zopet šli. drugo obrnila na-se pazljivost go9podov tatov. že Pri sedši s Tominskega se je peljal přetekli četrtek vskozi C under, hišni posestnik in gostilničar v Mengšu Gorico Primorski namestnik gosp. baron Pino. Sel j za je bil ogîedat nove Tominske ceste in Kobarisko močvirje, ki se ima posušiti. Spremljala sta namestnika deželni glavar grof Coronini in namestnik svetovalec g župana, gostilničarja Gregor Podrekar in France Kuralt pa za možá. Ljubljane Winkler, prihodnji petek tedaj Deželni zbor ima zadnjo sejo po SOdnevnem delovanji. Na da se ta huda morivka v Ložki alki no poslopje. Minister Stremajer se je zato včeraj dolini ne prikaže, ker je več goved po ravno tišti cesti z brzovlakom iz Dunaja pripeljal v Ljubljano. Nek v Novovas na somenj prišlo, po kateri je omenjeni vol Dunajsk časnik je o tem včeraj to-le pisal: ,,§eute fcegibt gnan bil. Stiske za nas so velike, naša živina je za- fié 2ïïtntfter ©trematyr nad) Satbacfy , um bcrt etnern fcerfaf* prta imamo dosti posla na polji in v gozdu drv rv«, ^c^v, v^oci j^o.c* u« íia v b"^« ; v m fnngStreuen fceutfdjen ©djuifcfte beijume^nen. j^u.- stelje nam manjka, pičlo klajo , za zimo pripravljeno, najski pisatelj teh vrstic mora po takem hranilnično go-bo zaprta živina porabila; kaj nam bo za zimo ostalo! spôdo dobro poznati. u Du- Da svet izvé , kako škodo prezvesten člověk napravi goni, povem da Je bilo kateri bolno živino po svetu do današnjega dné v Obloški in Starotržki županiji že 46 C. kr. deželni načelnik vitez Widmann je za danes večer prijazno povabil vse deželne poslance sebi v živinčet .u i t iuooi p 'j u 111 ju , Aaioia ou KJ iicx wju gutu« vcšuj u<*. i a - ^ r dg uu puuai ct kaj je to proti oni škodi, ki jo mi po zaprtiji trpimo! vseučilišča 19. t. m. Ljubljanski bitih katera so bila 4068 gold, cenjena Pa I gostje. (V Zagreb) se bo podal k slovesnosti otvorjenja ,,Matice" (dr. Costa, dr. Poklukar, grof Barbo) Bog daj, da bi to pobijanje sumljive živine zadnje bilo! Pa bati se je, da ne bo, ker Ijudje lažejo sebi in dru- tacije čitalnice Ljubljanske (M. Kreč gim na škodo. ?Sokol u 7 deputacija , depu- 7 H. Turek, Fr. Krske^a 11. okt. Pri nas se je 26. septembra odprla brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. Menssa 10. okt. Pri nas je bila 19. sep- Membra volitev občinskega zastopa. Voljeni so: Jakob Drenik), kateri se bodo pridružili nekateri udje pev-skega društva, in še mnogo drugih domoljubov. Dr. Jan. Bleiweis se zavoljo bolehnosti ne bo mogel vdeležiti. Znižana cena vožnje po železnici znaša tje in nazaj 4 gold. 50 kr., izkaznice se dobivajo v čitalnici, v dra- t matični pisarni vsaki dan popoldne od do 5. ure. Odpeljali se bodo v nedeljo 18. t. na. zjutraj po uri s poštnim vlakom, kar dajemo na znanje Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Ceska Zopet pride iz Českega novica, katera tudi tištim domoljubom, kateri se boté med potom pri- se nam neverjetna zdi, namreč, da se je ponudilo vit. družiti, da doidejo Slovenci, kar mogoče skupno v Bel skemu ministerstvo brez portefeuilia Zagreb. —----«—---toraj ic Cesko, ki bi potem imela takega ministra, kakor ga za (V Ljubljano priliajajoči in iz nje odliajajoci ima Galicija, o katerem se nikdar nič ne sliši. uri Žele zni eni vlaki po novem redu.) Južna zeieznica: Iz Dunaja poštni vlak ob vlak ob 48 Moravsko uri min. zvecer min. popoldne, brzo- f VJ* L1IJ. KJo LUXU* £J V V^O 1 y U i tl'1 pOSilil Vl&li OD 4U • VV1H VUUU4 U V VtVA'^V. Í.XU1 ^OiUi UaUX t UttO IC V (.K smrti obsojen) je bil přetekli teden Jože , ki je 9. julija t. grota A skem 9 bivšega Pruskega po ki je te dni ukazal zapreti 23 let star mlinar iz Izlaka na FrancoI voljo nekih pišem, katere ima ta grof v rokah v Kamniku umořil v kopeljni hišici svojega strica, bivšega policijskega nadkomisarja na Dunaji, potem pa v Kanonika v pokoju živečega dr. Mava, in sicer iz tega in ki bi utegnila ravno tako sitna biti Bismarku, kakor n e k d aj ški hberalizem! juamarmorovo izpovedovanje. Tako počenja nem namena, da bi se polastil Laska. — Na Laškein pripravljajo se velike pre- da Je njegovega premoženja, o ka- meinbe, ki utegnejo sedanjega ,,italijanskega" kralja veliko. Usmrtenemu je po- zopet v piemontsko kralj est vo nazaj potisniti. Kralj je terem se je govorilo, bral zlato uro, denarno listnico in kljuće od Werth- namree primoran bil razpustiti državni zbor. To pa heiraske kase, v kateri je pozneje komisija našla 20.000 zato , ker so si poslanci ravno tako navskriž , kakor gold, gotovine in mnogo zlatnine, srebernine itd. Jože razna italijanska plemena. vlada več Piemontez 9 Na S i c i 1 i j a n s k e m ne to je združba marvec „mafija" Mav je pri konečni obravnavi vse tajil, pa porotniki so ga vendar le enoglasno krivega spoznali in sodnija ga roparjev, ki ima tudi med gospodo in med kmeti za- je obsodila na vislice. veznikov, ker jim služi za klešče proti črtemm Piemon- Narodna tiskarnact), zarad katere je občni tezom. To kralj z viado vred dobro vé, zato želi na- 97 zbor sklenil, da se vzame na posodo denar za popla- slombe pri — konservativnih Itaiijanih proti republi- čanje dolga, je razglasila zdaj dotično vabilo do dobro- kancem in rudeckarjem. Pokazalo se je, da s centrali- JLJUU.X, UCI» kJk J»v i_lCt Ï06 j kar ima, 15000 zacijo ne gre. Na3protje med poslanci iz raznih delov Na kaj li? Ce je zdaj že za več ko za toliko zemije je toliko, da navadne večine ni bilo dobiti delnih ljudi, da bi jiv posodili na vse gold. zadolžena, kdo jej bo še vnovic posodil, posebno na sejam centralnega zbora v Kimu. Ob novih volitvah tiskamo orodje , čegar vrednost je vsaki dan manjša ! utegnejo toraj krepko na noge stopiti vsi, ki s sedanjim Ako bi se do novega leta u« mugei uaurau ta zneses, siaujem ^auuvuijui mau. iu mu^uuc bo morala vendar-le Ljubljanska ali Mariborska tiskar- gaj o republikanci ali pa federalisti. ne mogel nabrati ta ~— znesek stanjem zadovoljni niso. In mogoče je jlvoje: Ali zma- Ce zmagajo prvi, >> Narod u s svojim nastanejo skoro politične homatije, ki bodo kralja pri- silile umakniti se na Piemontsko domu 7 za papeza pa nica na boben iti. To vse je storil hujskanjem. (Tele gr am „N ovicam") Iz Radoljice 10. okt. nastopi najhujša, pa gotovo tudi poslednja stiska, kajti K volitvi deželnega poslanca je od 51 volilcev prišlo jih republika je na Laškem še manj mogoća kakor edin- 42 9 izmed katerih je volilo jih 37 našega kandidata stvena monarhija. Ce pa zmagajo ob volitvah federa- gosp. Luko Robiča. 5 glasov je dobil okraj ni glavar Wurzbach. Slava volilcem ! (.Dramatično društvo) bo pricelo svoje predstave v gledišči proti koncu tega meseca. Dozdaj je pridobilo že več moči obojnega spola za igralce in igralke. Ce bo predstavljalo dobre, v duhu našega naroda pisane ne bi občinstvo obiskovalo gledišča listi, to je prijatelji nekdanjih samostalnih dežel Piemontez tudi iti moral tje, od koder je přisel. 9 bo V igre, ni dvomiti, da bolj obilno ko lansko leto. 6 fl. „Brencelj") še ni zaspal ali zmrznil, kakor nekateri mislijo, te dni se bo zopet prikazal več številk debel. To priobčiti nas prosi njegov vrednik s pristav-kom, da se list zakasnuje, ker je on preobložen z deiom. Ob novem letu bo list zopet v pravi kolovoz spravil. Do tje prosi potrpljenja. (Za Stremajerjeve grose) je prosilo letos na Kranjskem 43 duhovnov; razen dveh so vsi drugi nekaj dobili, vsi skup pa 6700 gold., pride na vsakega počez Žitna cena v Ljubljan 12. oktobra 1874. Vagán v novem denarji: paenice domače 5 fl, 10. 4 fl. 10. ajde 3 fl. turaice 4 fl. 80. soraice V f jecmena 3 fl. prosa 3 fl. banaske 3 fl. 30. ovsa 1 fl. 90. Krompir 1 fl. 80. Kursi na Dunaji 9. oktobra. 5°/o metalik 70 fl. 40 kr Narodno posojilo 74 fl 5 kr Ažijo srebra 103 fl, 90 kr Napoleondori 8 fl. 85 kr. Loteriine srećke: po 163 gold. Prava pomoč to! v Trstu v Linču 10. okt. 1874: 11. 19. 59. 88. 49 38. 22. 77. 71. 35 Prihodnje sreČkanje v Trstu 24. oktobra. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Jožel Blázínkovi dědici v Ljubljani.