TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTBOMEHANIKO TELEKOMUNIKACIJE/ ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO KRANJ Finančno poslovanje Sedanje oblike dela-hromijo iniciativnost kolektivov Iz programa dela samoupravnih organov podjetja izhaja usmerjenost dela po čimprejšnji uveljavitvi določil 'statuta podjetja. Zahteve po poenostavitvi knjigovodskega poslovanja, znižanja stroškov skupnih služb, uvedbe sa-' mostojnega obračuna po tovarnah in skupnih službah, z namenom izboljšati in utrditi finančno stanje in poslovanje podjetja, so obširne in komplicirane'in jih je možno reševati ob temeljitih pripravah, postopnem Urejevanju sprememb ter v skladu s splošnim konceptom razvoja podjetja. Ljubljana, 17. okt. 1964 — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so odprli 11. mednarodni sejem »Sodobna elektronika«, na katerem 78 proizvajalcev iz 14 držav razstavlja Svoje najnovejše dosežke s področja elektronike. Slavnostne otvoritve Sejma so se udeležili Predvsem je nujno, da se in racionalnost' proizvodnje sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko, predsednik zvezne gospodarske zbornice tov. Jakov detajlno prbuči koncept na- je iskati tudi boljše finančne Blaževic, podpredsednik Izvršnega sveta SRS tov. Janko Smole, predsednik odbora za daljnjega razvoja podjetja, ki' uspehe podjetja; večjo go- splošna gospodarska vprašanja Izvršnega sveta SRS tov. Rudi Čačinovič in drugi, ki so je v. statutu načeloma defini- spodarsko moč, višjo živ- si z zanimanjem ogledali razstavljene izdelke tujih in domačih proizvajalcev. Sejem je ran. Ob. jasno postavljenih Ijenjsko raven, boljše notra- v imenu Zvezne gospodarske zbornice odprl tov. Dušan-Bogdanov. — Na sliki: sekretarja CK ZKS in druge goste je v hali B pozdravil gen. direktor »ISKRE« — tov. Dušan Horjak razvojnih konceptih je možna hitrejša prilagoditev in poenostavitev ; razvoja vseh služb podjetja. Danes radi govorimo o na- nje - odnose delovnih ljudi itd. Najti oblike in načine dela v sprostitvi teh subjektivnih sH v kolektivih, bi morala biti naša prvenstvena činih, kako izboljšati življenj- naloga. sko raven, decentralizirati V fazi konsolidacije proiz-sredstva> prepustiti delitev 'vodnega programa, utrditve Čimveč sredstev kolektivom, dela, uveljavitvi Skupnih ki jjh ustvarjajo, v-se, prema- služb podjetja ter finančni lo pa se zavedamo lastnih disciplini, Vidim možnost moči. Delitev dohodka je od- nadaljnjega intenzivnega raž- sedrilk je takrat bil tov.' V. visita od veličine, ustvarjene- voja podjetja v decentraliza- ’ godin' -in je bilo '3.4. 1964;-bega dohodka pdsloVriih, stro- cijd nalog in odgovornosti za remo; atov in obremenitve s strani izvršitev teh. .V'čašu ie tre .družbenih organov. V spro- Tovarna naj bo zaključena ■ najkraj .1. enota,- ki ima O novi organizaciji komercialne dejavnosti v Iskri Med sklepi 22. "zasedanja Na osnovk tega Sklepa je nosti sodelovali Alojz ko-kadrov- triar, finančni direktc stitvah subjektivnih sil, ki- gospodarska enota, ki ima t>a pristopiti pr vplivajo na večjo produktiv- /za' svojo primarno nalogo, da -TO^orgM^aeiJlP^c^taeg nost dela, na ekonomičnost (Dalje na 6. strani) —— V devetih mesecih 65 odstotkov letnega plana prodaje ojzij Vid- DS podjetja, katerega'predi pričel; organizacijsko-kadrov- mfar, finančni direktor, sve-“• ' ski- sëkto.r.š svojimi organi- tovalca finančnega direktorja zatorji temeljiteje proučeva- tov.'Poljanšek iif Kraljič ter ti sedanje stanje organizacije Milivoj šbštarevič; šef raču-komefcialnéga sektorja, nalo- novodstva P-SO, pri obravna-ge, pristojnosti ter medseboj-- vi Inženiringa v" Iskri ing. ne Komunikacijske poti posameznih enot: PSO, ZTO in CNO, njihovo medsebojno sodelovanje 'ter sodelovanje s tovarnami ISKRE. Na osnovi tega proučevanja mercialnega sektorja«. Drago Podlogar, direktor BAŽ, Janko Kovačič, vodja komercialno-finančnega oddelka BAŽ (ki je sodeloval tudi pri razpravi o" finančnem poslovanju), pri razpravi' o ria- in analize poslovanja ter' z ,bavi dejavnosti "pa- so' sodeio-ozirom na priprave za. bodo- vali (poleg prvoimeiiovanih) če enotno materialno pošlo- še: Milan černčec, šef izvoza vanje celotnega .podjetja za-’ZTO, Vlado Sodin, šef uvoza radi uvedbe mfehanograf i j e in ZTO in Mirko Križnar, šef Devetmesečno poročilo Pro/rezultati so bili v tem času malnih količin posebnih-uvož. druge-predvidene spretnem- CNO. dajno servisne organizacije o doseženi pri prodaji naprav nih materialov, precejšnjega, be, je organizacijsko-kadrov- Na .razpravi je bilo teme- potekü letošnje prodaje na — le 48 %. vrednosti letnega števila napravni; bilo mogoče ski sektor izdelal predlog no- Ijho obdelano celotno pošlo domačem tržišču kaže, da kljub vsem naporom in pri-' zaedvanju prodajnega plana-'- naprave svoje obveznosti i,z-ne izpolnjujemo ¡tako kot bi 'bilo potrebno. V vseh prodajnih panogah položaj nd tako kritičen, vendar na račun slabših prodajnih rezultatov v nekaterih panogah, je do konca III. trimesečja bilo izpolnjenega' le 65 % letnega prodajnega plana. Ni dovolj, da samq registriramo ta odstotek in ugotovimo, da je prenizek, pač pa je prav in potrebno, da pogledamo, ikje ležijo vzroki, da plana prodaje, medtem ko 'dovršiti, čemur je potem kri- ve organizacije komercialne- vanje komercialne dejavno-sta panogi avtoelektrika, in vo pomanjkanje teh izdelkov ga-poslovanja v ISKRI. Isto-, sti v podjetju in je večina v prodaji, Ne glede na te ali polnili z 51,2 in 57,6 odstotka. cqe težave pri izpolnjevanju prodajnega plana za letošnje leto s takšnim stanjem ne moremo in ne Smemo .bi t i zadovoljni pač pa moramo -vsestransko, tako v proizvodnji, kakor tudi v sami prodaji, napeti vse - sile, da bedo' rezultati v še preostalih mesecih leta še večji, oz. odstotek neizpolnjenega prodajnega plana čim manjši, v kolikor Vzrok za neizpolnitev prodajnih nalog v omenjenih prodajnih panogah je nedvomno več in tudi objektivne šo, v glavnem pa gredo na rovaš zaostankov v proizvodnji posameznih artiklov ali skupin artiklov. Del krivde za tako stanje je povzročilo tudi to, da je bilo nekatere izdelke (predvsem telefonske centrale iz Elektromehaffike) treba preusmeriti ha ino- časno je .svoj predlog izdelal prisotnih osvojila predlog no-tudi komercialni direktor tov. ve organizacije komerciaine-Maksimiljan Goleč.. .ga poslovanja v podjetju, po Na razpravi o novi organi- katerem še komercialna de-, začni komercialne dejavnosti! javnost na področju prodaje v.ISKRI (6. — 8. 10.1964) so 'zdnjži v enotni Sektor PRO-•so.delovali Boris KryštufeK DAJA, ki združuje tako pro- direktor - org. kadrovskega sektorja, ing; Rudi Vavpotič,' šef orgahizaci i ske službe podjetja, Franc Križaj, strokovni' sodelavec org. Službe Igor Slavec,/, organizator, Maks/ miljan Goleč, komercialni di- dajo na domačem-,trgu kot izvoz in-vso nabavno dejavnost (CNO ,ln' uvoz) v NABAVO. Z vključitvijo Izvoza v skupni PRODAJNI SEKTOR se edino, ni strinjal direktor ZTO kot tudi ne s odstotek izpolnjenega letnega ¿črnska' tržišča pač ni pogojev, da bi ga'v . , . ... . . = celot/ izpolnilizaradi naštetih rektor, Stanislav Karo, direk- predvideno organizacijo tega težav. Ne smemo namreč .po- ~ tor ZTO, Metod Rotar, 'di- sektorja, dočim mabavniki . , _______....---- pri čemer je zabiti, da je izpolnjevanje rektor PSO, Smiljan Pečjak, niso jasno izrazili svojega prodajnega plani ni višji. 'pač nastala vrzel v prodaji prodajnega plana eden izmed direktor filiale PSO, Beograd stališča. , Podatki govore, da so svoje ^.ria jug9slovanskem trgu. Gle- osnovnih pogojev-za dosego Ivo Vreček, šef analitsko Ce bo ta skupni predlog planske obveznosti v teni ob-- de zaostankov v proizvodnji čim večje .plačane realizacije, planske službe PSO, Aleksej organizacije^ konierc._ poslo- dobju izpolnjevale naslednje v- tovarni elektroriskih' naprav: skatero, imairio. leto za letom štiškpvsky, šef org. službe vanja v ISKRI s l. 1. 1965 prodajne panoge: merifcia*in v tovarni usnierniških• na-' precejšnje ,tezaye! lin- ga. tudi PSO. Poleg teh so pri obrav- tudi uveljavljen, -je .oclvisno. tehnika 88,5 %: letnega pla- prav v Novem mestu pa ve--'v -letošnjih devetih•mesečih navi finančnega poslovanja samo še od- potrditve gepe-aa, elementi 79;4% in stikal- mo, da zaradi pomanjkanja nismo uspeli izpolniti v celo- v zveži, s predlogom nove or- ralnego direktorja m organov na tehnika 83,6%. Najslabši določenih, morda celo mini- ti, -pač pa le-z 91,3 %': - - - gahizacije komercialne dejav- upravljanja podjetja.- I. S. ; 1964 LETO III ŠT. 41 Dve pomembni in težki nalogi: izvoz in izboljšanje koeficienta obračanja že v prejšnji števijki smo na kratko poročali, da je pretekle dni razpravljal razširjeni kolegij o dveh pomembnih vprašanjih —o izvozu in finančni problematiki ISKRE. V današnj i številki k temu dodajamo nekaj podrobnosti iz razprave in pa sklepe, ki jih je razširjeni kolegij sprejel za čimprejšnjo sanacijo finančnega vprašanja podjetja. Sproti, tako kot proizvod- nalaga našemu podjetju ob ne rezultate in prodajo na že-tako zelo visokem izvoz-domačem trgu, vsak mesec v nem planu vsekakor ■ dokaj našem listu spremljamo tudi težko rešljivo nalogo. Toda izpolnjevanje izvoznega pla- — pri tem ni druge poti, kot na podjetja. Iz: objavljenih res z vsemi sredistvi inukre-poroeil lahko razberemo, da pi delati na tem, da bomo kljub vsem prizadevanjem in izvozni plan v celoti izpol-resnim ukrepom s strani nili, skupno z izpadom v Zunanjetrgovinske organiza- letošnjem izvozu. To je nam-cije in ostalih enot, letošnje- reč edina pot do deviznih ga izvoznega plana ne ho sredstev, ki jih nujno potre-mogoče v celoti izpolniti iz bujemo, če hočemo uvoziti torej znanih razlogov. takšne količine reprodukcij- Ob' sprejemanju izvoznega skega materiala, da bo zagek plana za 1. 1965, ki je glede tovljjena nemotena proizvodna plan proizvodnje v pri- nja v vseh naših tovarnah. Z hodmjem letu povečan za drugimi besedami — prodz-78%, se. je treba sprijazniti vodne enote bodo morale v z neprijetnim dejstvom, da prihodnje brezkompromisno ho treba ves letos neizpol- s svojo proizvodnjo pokrivanjem izvozni plan nadokna- ti zlasti zahteve tujega trži-diti v začetku 1. 1965, kar šča, upoštevajoč pri tem nuj- Večji izvoz v septembru September je za. julijemko, da bi dosedanji odstotek drugi letošnji mesec, v kate- neizpopolnjenih izvoznih ob-- rem je Zunanje trgovinski or. veznosti utegnile bistveno ganizaciji uspelo, da je opra- zmanjšati. .... vila za prek 200.000 dolarjev V,zveri z nadaljnjimi mož- izvoznah poslov, medtem ko seganje,-na tuja «šča z us-so v ostalih mesecih bili re- treznim proizvodnim asorti-zultati dokaj slabši, kar mentom, pa je nujno treba predvsem velja za, prvo- tri- pomisliti na čimbolj popol-mesečje 1964. Kljub temu no prilagoditev- naših izdel-meseeni izvozni plan na bil kov željam in zahtevam tu-izpolnjen in gre izpad na jih interesentov, nenehno izračun neizpolnjenega izvoza popojnjevati njihovo- kako-števcev za Bližnji vzhod in vost, prav tako Pa tudi na telefonskih central v Turei- vse načine omejiti proi z vodjo, medtem ko med izvožen- ne stroške) da se. bomo s, temi izdelki tudi v septembru mi izdelki lahko uspešneje prednjačijo elektromotorji uveljavljali v vedno hujšem pred števci, ATC, stabijiza- konkurenčnem boju, kjer je torji, polprevodniki, električ- premnogokrat prodajne, cene nim - orodjem, radijskimi treba prilagajati razmeram na sprejemniku kinoprojektorji, inozemskih tržiščih celo. do elementi m drugimi izdelki same meje nerentabitaosti. za tuja tržišča. Ker je izpol- Vsekakor ni dovolj samo njevanje izvoznega plana v prizadevnost članov kolekti-večind letošnjih mesecev po- va naše ¿TO, pač pa mora tekalo v zelo skromnih mejah, biti jasno slehernemu nošnje povsem neumestno raču- mu proizvajalcu, da je minuti, da bi do konca leta jen tudi njegov delež pri pro-uspelo nastale razlike v izvo- dzvodnji za zunanji trg, ker p nadoknaditi v celoti. Kot je neizogibno potrebni uvoz je pričakovati, bodo v okto- reprodukcijskega materiala bru in preostalih dveh. me- odvisen v celoti in edinole secih sicer mesečne izpolnit- od uspehov m rezultatov na-ve verjetno ugodnejše, a ne ta- še izvozne' dejavnosti. nost po zmanjšanju proizvodnih stroškov in dosledno- izpolnjevanje zahtev inozemskih kupcev glede kakovosti izdelkov za izvoz. Povsem utemeljena je ugotovitev v razpravi, da je asortiment naših artiklov za izvoz še vedno preobsežen, zato se bo treba čimp-rej odločiti za ožji izbor izdelkov, ki jih bomo lahko v velikih količinah plasirali na tuja tržišča in bodo v našem izvoznem poslovanju predstavljali najmočnejše postavke. Ob najugodnejših materialnih pogojih je — kot jo- pokazala razprava — možno predvideni plan izvoza v prihodnjem letu izpolniti, seveda oh osnovnem pogoju — da bo vsaki izmed naših tovarn prvenstveno važna proizvodnja artiklov za. izvoz. To vsekakor ne bo. lahka ‘dolžnost spričo tega, da lahko glede uvoznega materiala v prvih mesecih prihodnjega leta že danes računamo na precejšnje težave, ker ga jfe na zalogi zelo malo, novih realizacij nabav- pa v januarju in februarju tudi ne moremo pričakovati kaj prida. Kot že omenjeno, je treba pri naših izvoznih artiklih skušati čimbolj znižati proizvodne stroške, kar nam bo omogočilo postavljanje takih cen, da bomo- brez večjih izgub lahko z njimi konkurenčni na tujih tržiščih. Tu naj zlasti pomagata povečana aktivnost Zavoda za avtomatizacijo pri iskanju nove tehnologije in pri uvajanju materialov», ki jih bo možno nabavljati doma ali pa na področjih z. nekonvertibilno valuto, ki je morda laže dosegljiva. (Dalje prihodnjič) RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij tovarne' »ELEKTROMEHANIKA« _ Kranj, razpisuje za potrebe montaž avtomatskih telefonskih naprav naslednja delovna mesta: 1. ŠEF MONTAŽE ELEMENTOV ZA TELEFONSKE NAPRAVE Pogoji: elektro fakulteta šibki tok ali strojna fakulteta I. stopnje s prakso v proizvodnji, lahko pa tudi z manjšo izobrazbo,, toda z uspešno daljšo prakso na podobnih delovnih mestih. 2. ŠEF MONTAŽE AVTOMATSKIH TELEFONSKIH NAPRAV Pogoji: elektro fakulteta šibki tok I. stopnje s prakso v proizvodnji, lahko pa,tudi z manjšo izobrazbo,, toda z uspešno daljšo prakso ha področju tgfelonije. 3. VODJA MONTAŽNE LINIJE PLOŠČATEGA RELEJA Pogoji; strojna fakulteta I. stopnje, s prakso v proizvodnji, lahko: pa tudi z manjšo izobrazbo, toda z uspešno daljšo prakso na podobnih delovnih mestih. 4. VODJA MONTAŽNE LINIJE KOORDINATNEGA STIKALNIKA 5. VODJA MONTAŽNE LINIJE TELEFONSKIH APARATOV IN ELEMENTOV Pogoji pod št. 4 in 5; TSŠ — strojni oddelek s prakso v proizvodnji, lahko tudi z manjša izobrazbo toda ustreznim znanjem in prakso. 6. VODJA MONTAŽNE LINIJE STOJAL 7. VODJA MONTAŽNE UNIJE ENOT 8. VODJA MONTAŽNE LINIJE CENTRAL V OHIŠJU Pogoji pod: št, 4 7, te TSŠ —. elektro oddelek ~ s prakse v proizvodnji, lahko tudi z manjša izobrazbo in uspešno, daljšo prakso na podobnih delovnih mestih. Razpis velja do zasedbe delovnih mest, — Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne »ELEKTRO-MEHANIKA« Kranj. Premalo sodelovanja na področju HTV Proizvodnja v septembru 1964 Plan Izpolnitev Tovarne v 000 v 000 % Elektromehanika 1,194.616 1,253.360 • 104 Instrumenti 86.566 98.916 114 Avtoelektrika 871.740 582.176 67 Motorji 135.050 127.646 94 Avtomatika 666.209 735.525 110 Elementi 557.023 581.558 104 Naprave 101.110 113.616 112 Elektronika 161.650 170.026 106 Aparati 313.066 281.040 90 Kondenzatorji 172.000 191.878 m Polprevodniki 105.509 122.750 116 Usmerniki 74.110 53.867 72 Mikron 21.000 — —- Skupaj 4,459.649 4,312.358 91 V zadnjem času lahko opažamo, da je v našem glasilu vedno redkeje zaslediti članke s področja higiensko tehničnega varstva. Sploh pa se mi zdi, da uprava in samoupravni organi podjetja posvečajo tej službi vse premalo pozornosti in je med posameznimi tovarnami premalo sodelovanja na tem področju oz. ga sploh ni, V prejšnji mandatni dobi je UO podjetja na svoji 2. seji, dne 18.1.1963, imenoval 5-člansko komisijo za HTV. Ta komisija je na svoji prvi (in zadnji), seji sprejela več zelo pozitivnih sklepov, med njimi tudi uskladitev oz. izdelavo novega pravilnika HTV, uskladitev normativov v dodeljevanju osebnih zaščitnih sredstev in še več drugih sklepov o povezavi in koordiniranju dela služb HTV v vseh to- varnah in enotah skupnih služb. Do realizacije, teh sklepov na žalost ni prišlo. Kot sem že omenil, se ta komisija ni potem nič več sestala. Ne bi mogel reči, kako je sedaj, ne vem ali je novi UO podjetja imenoval komisijo ali ne. Toda, če je imenoval komisijo zgolj iz formalnosti, to, se pravi samo zato, ker to zahteva zakon, od take komisije prav gotovo ne moremo. pričakovati ne vem kakšnih rezultatov niti izboljšanja na področju higiensko tehničnega varstva.. Zato bi bilo potrebno, da uprava podjetja poskrbi oz., organizira strokovni organ, ki bi nekako vodil in .usmerjal delo služb HTV. Predvsem pa bi bilo treba uskladiti predpise o, prejemanju, zaščitnih delovnih oblek, prejemanju dodatkov v denarju, dodatni prehrani in dodatnih dopustih na delovnih mestih, ki jih štejemo za zdravju škodljiva. Prav tako naj bi ta organ poskrbel za občasna posvetovanja in izmenjavo, izkušenj ter predlogov z vsemi delavci pa področju- zdrav-.stveno tehnične zaščite. Zbiral bi tudi mesečne podatke o gibanju nezgod in boleznin, katere bi redno prikazali v glasilu- ISKRA. T.I. Dopisujte v »Iskro« NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ, TAVČARJEVA 43 Tudi TV stabilizatorje bi lahko izvažali V obratu tovarne elektrik aih aparatov v Dobrepolju med drugim proizvajajo TV stabilizatorje, zete konjunk-tertie aparate, ki imajo lepo prodajno perspektivo na domačem tržišču, ob zadostnih proizvodnih zmogljivostih pa bi jih lahko izvažali. Kot je v začetku navadno povsod, tako tudi v tem obratu sprva niso mogli izdelati tolikšnih količin stabilizatorjev, da bi z njimi lahko pokrili potrebe na trgu. Med-tem je proizvodnja stekla normalno in danes dnevno izdelajo že kar solidno količimo TV Stabilizatorjev. Analize v tovarni in obratu so pokazale, da bi pa še-' lan j o proizvodnjo pod določenimi pogoji lahko celo podvojili,- s čimer bi lahko kr® celotne domače potrebe, hkrati pa b5 v občutni meri lahko tfe izdelke usmerili tudi v izvoz, saj zanje v tujim obstaja zanimanje. Tako podvojena proizvodnja bi torej omogočila, da bi se tudi-ta naš obrat vključil v izvoz in s Svojim deležem v predvidenem obsegu prispeval k izpolnitvi izvoznega plana za 1.1965. Podvojena proizvodnja bi vsekakor zahtevala uvedbo druge izmene in zaposlitev določenega števila novih delavčev, katerih pa -ne bi bilo težko dobiti in priučiti. -Seveda bi . pri tem nastale Še druge zahteve — matično tovarno bi iz Dobrepolja morali preseliti proizvodnjo ostalih artiklov, kar najbrž fie bi bilo neizvedljivo, vendar pa bi na drugi strani odpadla potreba po rekonstrukciji obrata. Nadalje pri tem tudi ne bi šlo brez finančnih sredstev, kajti za ’ uresničitev podvojene proizvodnje bi potrebovali okrog 10 milijonov dinarjev za opremo novih 20 delovnih mest »ter okrog 250 milijonov dodatnih obratovalnih sredstev. Vzporedno bi glede na končano rekonstrukcijo v tovar. ni kondenzatorjev lahko povečali proizvodnjo potrebnih kondenzatorjev, tovarna v Ljubljani pa bi najbrže lahko izdelala povečane količine ohišij za TV stabilizatorje. Edine težave bi bile z avtomatom za rezanje transformatorske pločevine v kranjski tovarni, ki je že tako preobremenjen in z navijalni-mi stroji za dušilke in transformatorje. Vendar bi po mnenju v obratu te težave sprva lahko premostili s ko. operanti, če pa bi hoteli tudi te faze dela Opraviti sami, bi potrebovali nadaljnjih 50 milijonov za nakup navij al-niih strojev in stiskalnice, do katere pa bi se tako in tako kazalo slej kot prej dokopati. TV stabilizator je po zunanjosti zelo lepo oblikovan, saj so industrijski oblikovalci zanj pare jeli tudi uradno priznanje. V ZZA so ga tehnično še izpopolnili, zamenjali ohišje iz aluminija s plastičnim tako, da bo po novem ta izdelek na svetovni ravni tako po obliki kot tudi po funkcionalnosti. Menim, da bi bilo vredno premisliti o teh možnostih, saj bi povečana proizvodnja, usmerjena v izvoz, prav goto- vo brž odtehtala vložena, sicer skromna sredstva. Moj osebni nasvet; če denarja za financiranja podvojene proizvodnje TV -stabilizatorjev ni na razpolago^ ga pa mirno odščipnamo od kvote, namenjene naši propagandni službi, kjer ne bo prav -nobene Škode, Marjan Kralj Obratne nesreče v tovarni električnih aparatov Za higiensko tehnično varstvo v tovarni -električnih aparatov so v letošnjem I, polletju porabili od planiranih blizu 2 milijonov Že prek enega milijona, da bi tako čim bolj zmanjšali možnosti Za obratne nezgode Zaradi slabe zaščite nevarnejših delovnih mest. Vsi ukrepi organov so težili k temu, da bi zaradi nesreč pri delu čim manj trpela proizvodnja oz. proizvčdni stroški. V precejšnji meri ta prizadevanja niso bila zaman, saj je v tem obdobju bilo skupno 35 nesreč lažje narave, ki so terjale izgubo 416 delovnih dni. Na strojih se je primerilo 6, pri ostalih .delih pa 21 nesreč, ostale pa so se pripetile na poti na delo ali z dela, Lani v tem obdobju, ko je bite povprečno zaposlenih 436 delavcev (letos v I..polletju povprečno 583), so imeli na primer pri delu 24, na poti pa 8 nesreč, zaradi, ka- terih je bilo izgubljenih skupno 431 delovnih dni, medtem ko je. bilo v vsem lanskem letu skupno 52 nesreč, in sicer tia strojih 11, na ostalih 'delovnih mestih 25 in na poti na delo oz. z dela 16, s tem pa izgubljenih skupno 672 delovnih dni. Večina teh nesreč se je primerila zaradi premajhne pazljivosti ponesrečenih delavcev, delno zaradi nespoštovanja HTV .predpisov, le v t mgjhari meri. pa zaradi neznanja delavcev ha delovnih mestih, ki terjajo večjo pazljivost. Morda je del krivde tudi v tem, da preddelavci in mojstri premalo vedo o HTV in premalo pozornosti posvečajo vzgoji svojih podrejenih v tej smeri. 'Zadovoljivo pri vsem tem pa je dejstvo, da nesreče niso hujše in, da kljub povečevanju števila zaposlenih njihovo število ne raste. Prsizkuševahje bimetalnih relejev v obratu DOhreuolje Lep uspeh v Horjulu Čeprav vse ne teče gladko in čeprav izpolnjevanje proizvodnega plana spremljajo številne večje ali manjše težave in ovire, smo z rezultatom,'ki-ga je v devetih mesecih letošnjega leta dosegel delovni kolektiv tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu, lahko zadovoljni. To ugotovitev podkrepljujejo številke, iz katerih je razvidno, da je bilo v letošnjih devetih mesecih izdelanega že za 1 milijardo 60 milijonov, medtem ko celotni proizvodni plan te tovarne za L 1964 znaša 1 milijardo 521 milijonov dinar- Končno preizkuševanje stabilizatorjev glede probojnosti na —, Dobrepolje ohišja v obratu stabilizatorjev jev. Glede na lanski proizvodni rezultat v tem obdobju, se je na račun povečanih zmogljivosti zaradi dokončane rekonstrukcije tovarne, i vrednost proizvodnje podvojila, saj je bilo v mesecih jatiuar-septemher 1963 izde^ Janega za 528 milijonov dinarjev. Pri vsem tem pa ne kaže spregledati dejstva, da se ie od lani do letos število c.a novo zaposlene delovne sile, ki jo je bilo treba za to dejavnost še usposobiti, povečalo komaj za nekako 60%, pri čemer ta marljivi delovni kolektiv zdaj šteje 373 zaposlenih. Nedvomno je stoodstotno povečanje proizvodnje v letošnjih devetih mesecih pozitivna posledica rekonstrukcije, toda ne v celota, kajti precej se je dvignil tudi bruto produkt na zaposlenega, oz. produktivnost. Ce ponovimo ugotovitev iz prvega stavka, proizvodnjo v tej naši tovarni, prav teko kot v vseh drugih,. spremljajo določene . težave. Le-te se najbolj zrcalijo v nerednih dobavah š strani kooperantov, najsi bo ostalih tovarn Iskre, ali pa kooperantom izven podjetja. Najbolj, -zgovoren dokaz. za to trditev je tovarna kondenzatorjev v Semiču, toda iz več ali manj objektivnih razlogov. Naročila tovarne elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu pri tovarni kondenzatorjev v Semiču so namreč zelo specifična. Horjul za svojo proizvodnjo potrebuje veliko vrsto najr-azno vrstne j štfa kondenzatorjev, prav specifične izvedbe ,in — kar je Še hujše — v' sorazmerno majhnih količinah, zato ni čudno, da se pri teh dobavah tudi v Semiču porajajo določene težave. (Dalje na 6.. strani) V ekonomski enoti umetnih mas Z uvajanjem novih organizacijskih oblik v tovarni »Elektromehanika« Kranj, je prišlo tudi do formiranja novih ekonomskih enot. Tako je postala s 1. januarjem 1964 nekdanja bakelitna delavnica samostojna in to pod nazivom EE umetne maše. Delovni prostor te enote je neustrezen in premajhen, ki se deli v dva dela: v prvem’ prizadevamo, da čim več naredimo. Upam, da bodo tudi osebni dohodki'temu primerni,« — je končala in začela pripravljati telefonske slušalke v razigljavanje. 115 je zaposlenih v mladi EE. Vsak ima svoje želje, vsi pa en cilj: doseči čim večjo proizvodnjo in boljše osehne dohodke. Z dobro voljo in tolikšno delovno vnemo, kot jo imajo sedaj, bodo ta cilj gotovo dosegli. lave tudi s kooperanti Ker so bile v proizvodni problematiki »Elektromeha-nike« (Iskra, št. 40) nanizane težave s kooperanti, je uredništvo poslalo nabavni službi v kranjski tovarni vprašanje, zakaj je nastala zakasnitev dobave nekaterih delov iz umetne mase za vrtalni stroj EVS - 06/11. Nabavna služba nam je poslala naslednji odgovor: Dne 3.12.1962 smo prejeli naročilo od naše priprave dela, da jmsredujemo izdela- »Da, da — trinajst let že razigljujem« — je povedala Barbara Dolinar stiskajo in" pečejo> izdelke, v drugem pa jih raziglujejo in dajo dokončen izgled, preden jih pošljejo v montažo. Delo teče neprekinjeno v treh izmenah. Vodja ekonomske enote Edo Podlipnik, je med drugim^ povedal v razgovoru tole: »Š formiranjem samostojne EE, so se pred nas postavile številne in pdgovome naloge, predvsem zato, ker nimamo ustreznih delovnih pro. štorov, niti skladišč -za surovine in gotove izdelke. Tudi naročila za vakuumske in sušilne peči in naprave za zbolj-šapte delovnih" pogojev bomo morali Začeti čimprej realizirati, če hočemo, da se bo dvignila produktivnost j§ in osebni dohodek.« Na vprašanje, kaj pričakuje od samostojnosti, je tovariš Podlipnik dejal: »Formiranje samostojne enote je povsem upravičeno. Naše delo bo lahko ocenjevati, seveda, če bomo-dobili dober material in, če bo dovolj razumevanja za naše potrebe in problematiko.« Jože Lužar, ki že 13 iet dela pri velikih stiskalnicah, pa je povedal naslednje: »Prav je, da sirio samostojna ekonomska enota, ker bo lažje oceniti naše delo. V delavski svet naše enote smo izvolili ljudi, od katerih pričakujemo, da se bodo zavzeli pri reševanju naših problemov. Prostori so premajhni in temno. TUdi prebeliti jih bo treba, saj je že vse črno.« Tončka Jurajevčič, ki sedem let pridno razigljuje, pa je »»kole povedala svoje .misli: »Pridno delamo in se vo orodij in delov iz plastične mase za novi vrtalni stroj EVS-06/II. Po predhodnem razgovoru z nekaterimi podjetji, ki "predelujejo plastične mase, smo se odločili za »Iplas« — K kisem prejel najvišje število glasou, zahvalim volilcem: za izkazano zaupanje. S tem ini je dana velika odgovornost, da to zaupanje s svpjim delom v samoupravnih organih tudi opravičim. Vabim' vse člane samoupravnih organov, {da redno sodelujejo na zasedanjih in s. svojimi predlogi oziroma pripombami aktivno sodelujejo. Mislim, da ni bojazni, da bi zaradi svojih stališč ha sejah samoupravnih organov imeli zaradi tega kakšne nevšečnosti. Najvažnejše naloge novih samoupravnih organov so: tekoče spremljanje izpolnje- vanja plana in si tem v zvezi dobave reprodukcijskega materiala, ki je najbolj krit'cina točka naše proizvodnje Več pozornosti pa bo treba posvetiti tudi delavcu, njegovemu počutju v tovarni in njegovemu življenjskemu standardu.«'- Montažni sektor PSO v I, polletju Prva ugotovitev, ki je razvidna iz poročila o izpolnjevanju planskih obveznosti montažnega sektorja. PSO je, da je kljub nekaterim, precejšnjim težavam le-ta svoje obveznosti1 izpolnil oz. celo presegel za 11,5 %, Pri tem je bilo za 9,1 % preseženo tudi število planiranih produktivnih ur. Montažna dela so v prvem polletju tekla na 41 gradbiščih iz preteklega leta, hkrati pa So se letos začele mon- taže na nadaljnjih 68 gradi-liščih. Montažne ekipe so na 18 gradbiščih prenehale' z delom zato, ker še ni bila dobavljena celotna oprema. Med najpomembnejša dela montažnega sektorja v prvi polovici 1964 vsekakor sodijo dograditev gorenjske omrežne skupine in vpeljava omrežne skupine severnega dela ZŽP Sarajevo, nadalje pa zaključek del, oz. začetek delovanja ATC Maribor in ATC Skopje $ 4000 priključ- Lep športni uspeh naših strelcev Pretekla nedelja je bala spet uspešna za strelce »Elek-tromehanike« iz Kranja, ki so se udeležili proslave v počastitev 10. obletnice razvitja prapora SD »Mrak Franc« iz Predoselj. Strelska družina, ki je bila ustanovljena že pred letom 1954, si je za ku-ma ob razvitju izbrala tov. Borisa Ziherla, ki se je povabilu za. praznovanje; 10. obletnice rad odzval M ob tej priložnosti spregovoril nekaj besed zb ranim strelcem in vsem tistim, ki so kakorkoli sodelovali; pri razvoju strelstva na Gorenjskem. Domači streloi so povabili na to svečanost strelce iz raznih krajev in tako se je na strelišču zbralo 12 ekip, ki so se pomerile med seboj v tekmovanju z zračno puško. Tokrat je v hudi konku- renci, ki so jo predstavljale ekipe: »Iskra«, »Sava«, »Brat. stvo-Edinstvo« ^ — Kranj, »Stol« — Kamnik.-in »Darko Mairušič« — _ Izola, SD »ISKRA« dosegla odličen rezultat 520 krogov od 600 možnih in si s tem priborila pokal, ki ga je organizator namenil ekipi v trajno last. Prav tako je član ekipe »Iskra« Božo Malovrh, kot najboljši posameznik prejel pokal, vsi ostali člani ekipe pa so se med 48 tekmovalci uvrstili do 11. mesta. Predsednik Ob So Kranj je ob tej dvojni zmagi iskreno čestital ekipi SD Iskre, ki je s tem pokazala, da ima v svojih vrstah strelce, ki se znajo boriti za ugled svoje družine in tovarne, obe- \ nem pa dosegajo tudi na vseh tekmovanjih ¡v- občinskem, republiškem in državnem merilu k©e uspehe. I* proizvodnje v tovarni elektromotorjev ki. Vse te, dokaj obsežna akcije je kolektiv montažnega sektorja uspel izvršiti predvsem zaradi izredne požrtvovalnosti in osebnega prizadevanja;“ , pa' j čeprav hi bilb malo težav z opremo m s strani samih investitorjev. Pri delu imaš. montažni sektor največje težave s tem, da mora. ob pomanjkljivih dobavah kljub temu hiteti z montažo, nadalje, da se pogostokrat zavlačujejo začetna montažna dela po zaslugi nepripravljenosti investitorjev, pa zaradi tega, ker morajo ekipe same prevzemati vzdrževanje že delujočih objektov, za katere pa oprema v celoti še ni bila izdobavljena. Nepotrebne zastoje im čakanje povzročajo tudi . nerodnosti pri dokumentacijah iz generalnih planov. Glede montažnega materiala'iz tovarne pa velja to, da ga 80 % ne primanjkuje oz. so njegove dobave na posameznih gradiliš.čih 'redne, medtem ko pa je z ostalimi 20% materiala kot npr. ranžirne letvice, razne žarnice, vijačni material, precej preglavic. Zlasti velike 'pa so težave pri1,/signalizaciji, ker doslej razvite konstrukcije vsebujejo dobršen del uvoznega materiala, s katerim pa so nam težave dovolj znane. Glede strokovnih ji kadrov ima ippntažni sektor pomanjkanje, visoko kvalificiranih delavcev, katere je zelo težko dobiti. -Delno so to pomanjkanje skušali odpraviti s posebnimi strokovni^ mi tečaji, ki so jih organizirali za novo sprejete delavce pri montaži serijskih crOssbar central. Vprašanje zadostnega strokovnega kadra naj bi ublažili še nadalj- 'fDalie na 6.strani) Sedanje oblike dela - hromijo iniciativnost kolektivov , (Nadaljevanje s 1. strani) organizira proizvodni proces na sodobnih tehničnih principih ob ugodnih finančnih rezultatih. Stimulacija za takšen način dela pa mora biti v njeni samostojnosti pri gospodarjenju in delitvi ustvarjenega dohodka po pokritju obveznosti do družbe in podjetja kot celote. Tem principom zadostiti in organizirati finančno službo, pa pomeni brezpogojno zahtevo po samostojnem obračunu po tovarnah in skupnih službah podjetja. Pri tem gre predvsem za poenostavljeno in uspešno delo skupne finančne službe podjetja in za vsebinsko poglobitev knjigovodskega dela v tovarnah. Okorelost sedanje oblike dela hromi iniciativnost kolektivov pri odločanju zaradi ne-ažumosti in neusklajenosti knjigovodskih podatkov. Za vodenje in usmerjanje gospodarske politike pri razvoju podjetja so nujno potrebni skupni pokazatelji, ki jih mora zagotavljati finančna služba podjetja. Za gospodarjenje v okviru tovarne in skupnih služb pa morajo biti odgovorni organi teh enot in naj temu primemo organizirajo in uskladijo delo finančnih služb. Finančna služba lahko s pravočasnimi in točnimi podatki bistveno pripomore k boljši organizacija in ekono-mičnejšemu načinu proizvodnje, saj se v zaključnih ra- Lep uspeh v Horjulu (Nadaljevanje s 3. strani) Vse kaže, da izpolnitev letošnjega proizvodnega plana v Horjulu ne bo problematična zaradi morebitnega pomanjkanja reprodukcijskega materiala, vendar pa zaloge le-tega niso takšne, da ne bi bilo ob splošnih deviznih težavah vsaj delno težav v prvih mesecih prihodnjega leta. Po vrednosti bo proizvodni plan verjetno možno do konca leta celo preseči, po ašor-' timentu pa se mu bodo iz objektivnih razlogov le približali. Medtem ko je ta delovni kolektiv sodeloval letos v izvozu le z drobnim ‘ deležem, se bo v prihodnjem letu izvoz iz horjulske tovarne nekajkrat povečal. Zdaj teko akcije za ugotavljanje potreb po njihovih izdelkih v tujini in nedvomno je, da se bodo V bližnji prihodnosti že pokazale možnosti za plasman V inozemstvu. Tej nalogi — torej povečani izvozni dejavnosti — posveča kolektiv vedno več pozornosti, ker se pač jasno zaveda, da bo lahko nadalje rastel in krepil svojo proizvodnjo le, če bo obsežneje posegel s svojimi izdelki tudi na tuja tržišča. čunih enot- zrcali njihova ekonomičnost v določenem obdobju. Višina fizičnega obsega proizvodnje nobenemu ne garantira tudi ekonomske produktivnosti, saj vidimo, da naon poslovni stroški delajo ogrcBnne težave in nekaterim tovarnam povzročajo poslovne izgube. Zato je jasno, da morejo na ekonomičnost poslovanja vplivati poleg skupnih služb podjetja tudi tovarne same, kar naj bi bil njihov življenjski interes. Ta interes pa ne more biti le moralno-političnega značaja, temveč predvsem materialnega; odraz višine osebnih dohodkov, čistega dohodka, višine skladov, namenjenih za investicije, višine sredstev za sklade, namenjene za investicijske naložbe za razširjeno reprodukcijo in za dmžbeni standard delovnega kolektiva. Znižanje stroškov skupnih služb je bistveno vezano na vprašanje organizacijske oblike teh služb. Današnji Sistem dela teh služb je usmerjen bolj v fizično izvrševanje danih nalog, manj pa v ekonomičnost poslovanja. Zato je treba tudi našim službam zagotoviti večjo samostojnost pri gospodarjenju s tistimi sredstvi, na katero višino lahko S svojimi odločitvami bistveho vplivajo. Sredstva, ki jih proizvodne enote odvajajo za pokrivanje stroškov skupnih služb, morajo biti v določenem odnosu na proizvodnjo in vezana na rezultate proizvodnje. Ta sredstva pa je treba prepustiti enotam za ekonomično trošenje v okviru postavljenih programov. Le na ta način bomo tudi na tem področju lahko sprostili večjo iniciativnost in boljšo ekonomičnost ter tako vplivali na gibanje stroškov naših skupnih služb. Vlado Soddn Montažni1 sektor PSO v I. polletju (Nadaljevanje s 5. strani) nji strokovni tečaji, pri katerih uživa montažni sektor še največjo pomoč s strani Zavoda za avtomatizacijo — oddelka za telefonijo. Nadaljnja ovira za uspešnejše montažne dejavnosti je pomanjkanje kakovostnega orodja ter zlasti prepotrebnega instrumentarija. Sčasoma bodo težave z orodjem lahko omilili in si pridobili novo ustrezno orodje, vprašanje instrumentarija pa je v celoti vezano na vprašanje deviznih sredstev in investicij, s. katerimi pa je položaj dovolj resen. Tudi če bi tehnična dokumentacija prihajala skupno z opremo, bi bilo delo montažnih skupin olajšano in s tem marsikdaj dani pogoji za njihov še večji proizvodni uspeh. -J- Poplave na Viču V rdeče pobarvanih Iskrinih blokih na Viču še pečajo prebivalci zadnje čase z neke vrste zapoznelimi javnimi deli in udarništvom, kajti lepim novim blokom grozijo poplave ... Stvar poteka takole: ob neodrejenem času (ponavadi v poznih nočnih urah) se zberejo vsi ogroženi: kvalificirani in nekvalificirani, inženirji in tehniki, mladinci in nameščenci, politični in nepolitični. (Pionirjem iz vzgojnih in ideološko-po-litičnih vzrokov ni dovoljen pristop.) Oboroženi z deskami in lonci se podajo v kletne prostore, da se spoprimejo z vodno Stihijo. Po kratkem delovnem posvetu zavihajo ti-tisti najbolj korajžni sti najbolj korajžni hlačnice do kolen, Se primejo za nosove in odločno zakoračijo V umazano in smrdljivo vodo, ki jo po vsakem dežju izbruha^ javna kanalizacija. Možje odrivajo vodne mase v smeri proti po-žiralnemu jašku, ženske pa tarnajo in se jezijo, pomagajo dedcem z lonci in drugimi kuhinjskimi recipient ter dajejo splošna navodila. Poplava združuje vse sloje, neglede na poklic ali družbeno lestvico, kajti hiše so le naša, tovarniška last in ni da bi postale žrtev projektantov in mime nezainteresiranosti sektorja pri PSO. Tako Torej nosijo in premišljajo. Vsak svoje. Inženir misli na svojo revmo in jutrišnjo nalogo. Mladinec na izgubljeni čas, ki ga je nameraval porabiti za učenje kot ■ izredni slušatelj na fakulteti. Bivšemu partizanu še porajajo spomini na januarski prehod prek Idrijce (sicer so> prebredli ledeno vodo do pasu, toda ni bila tako obupno smrdljiva kot ta izbruh fekalij), ženske pa v glavnem 'mislijo na svoja drago preplačana drva, ki jih moči gnojnica in jih bo še... Vsi skupaj pa premišljajo na preselitev kletnega inventarja v spalnice in na kolektiven ogled mestnega muzeja, da bi se nadrobneje seznanili s starodavno in • preizkušeno tehniko mostiščarjev in z gradnjo stavb na koleh. Stanovalci imajo na tihem le še eno upanje: na zimo, ki naj bi bila čim ostrejša, navzlic podražitvi kurjave in elektrike. Morda bo led le ‘ukrotil samovoljo mestnih kanalov, ki se ne ustrašijo obljubljenih komisijskih -gledov. Zaenkrat je uvedeno dežurstvo. Bolj previdni pa nekaj zbijajo po stanovanjih: pravijo, da na tihem delajo nekakšne odre ali nekaj podobnega. Bivši partizan propagira nabavo plinskih mask in dinamita ... Tako razmišljajo vsak po svoje, medtem pa fekalije močijo zidove in drago plačana drva! Urban Vojaki nas pozdravljalo Iz Siska nam je pisal vojak Matija Pfajfar, ki. je bil zaposlen v razvdjnem laboratoriju in iepo pozdravlja člane kolektiva »Iskra Železniki. Njegov naslov: V.P. 3419. Si-sak Hrvatska. Lepe pozdrave pošilja iz Niša vojak Andrej Pirc, zaposlen v ZZA — sektor I. oddelek 301. Njegov naslov: V. P. 6788/1 Niš. Sodelavci ZZA ga iskreno pozdravljajo in mu želijo ugodno počutje pri vojakih. Pisma bralcev ŽELEZNIKI Dopis o »toplem obroku« smo posredovali šefu splošnega sektorja s željo, da zadevo strogo preveri in uredništvu o tem poroča. Za drugič pa prosimo: Podpišite se! Uredništvo Sodelavce iz orodjarne obrat II (Elektromehanika) prisrčno pozdravlja vojak Lado Vagaja V.P. 8511/28 Tetovo, Makedonija. Vse sodelavce pozdravlja vojak Jože Pretnar V. P. 8153 šabač,' Srbija. Iz V. P. 1448-21 Čakovec smo prejeli pozdrave vojaka Franca Jeromena, prej zaposlenega v ZZA. Prav tako nam, in tudi sodelavcem ZZA sporoča pozdrave vojak Štefan Oletič V. P. 404-17 — Dotooj Novi — Bosna, ter želi vsem, posebno pa »Iskri? kar najlepše uspehe. A Iz Sombora V. P. 3065/11 nam 'je pisal vojak Slavko Prhutnik, prej zaposlen v tovarni električnih' aparatov Ljubljana. Ker poleg pozdravov sporoča, da želi prejemati naš časopis, je opazno, da spet neka enota ni izpolnila obveznosti, ker nam ni poslala njegovega naslova. Časopis bomo takoj odposlali in ga lepo pozdravljamo. Uredništvo KOORDINACIJSKI CENTER KOT VEZ MLADINE TREH ŠOL Na pobudo aktiva LMS na Tehniški srednji šoli je bil v soboto, 16. oktobra, ustanovljen koordinacijski odbor Vseh šol, ki so vključene V šolski center podjetja Iskra. Sestanka so se udeležili predstavniki mladinske organizacije treh Šol, in to: Poklicnih Šol za elektro in kovinsko stroko iž Ljubljane in Kranja in Srednje Tehniške šole — Kranj. Delo tega odbora naj bi bilo prvenstveno namenjeno zbližali ju mladine omenjenih šol, skupnemu delu in za čim boljše sodelovanje organizacije in vodstva Centra, kar bo najbrž dalo ugodne pogoje za delo. Na tem Sestanku so se predstavniki mladine domenili, da .bodo v Okviru proslave za 29. november priredili športno tekmovanje mladine vseh omenjenih šol. Isti dan je bila v Kranju tudi. konferenca LMS na TSš v Kranju, o čemer .bomo poročali prihodnjič. B. š. Marija Zakrajšek že vrsto let vestno dela v bakelitni delavnici Prodaja v septembru Panoga. Plan v 000 Izvršeno v 000 »/o ZVEZE 43,5 NAPRAVE 81,7 MERIL. TEHNIKA 102,3 STIK. TEHNIKA 113,2 AVTOELEKTRIKA 69,0 ELEMENTI 125,1 ŠIR. POTROŠNJA 123,8 Skupaj 4,000.000 3,396.304 85,0 Rezerv, deli 100.000 86.788 86,8 SRupaj 4,100.000 3,483.092 85,0 Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 16. seje UO podjetja (16.10.1964) ^ Pri obravnavanju predloga za osamosvojitev obrata v Sežani je UO sprejel naslednje sklepe; a) UO smatra da je predlog za osamosvojitev proizvodnje radijskih sprejemnikov v Sežani na podlagi vseh informacij in materialov, ki so bili predloženi, pravilen, zaveda Pa se, da to pomeni samo izoliranje problema proizvodnje radijskih sprejemnikov in prvo fazo v njeni dokončni sanaciji, h) UO zadolžuje tovarno v Pržanu, da v letošnjem letu in v letu 1965 vpelje proizvodnjo radijskih sprejemnikov v Sežani do take stopnje, da bo tovarna v Sežani proizvodno in tehnološko popolnoma samostojna. To je problem in naloga tovarne Avtomatika v Pržanu. c) UO zadolžuje programski sektor, da zagotovi potrebno pomoč ZZA, zlasti na področju uvajanja nove tehnologije in novih konstrukcij radijskih aparatov, in sicer v obliki tehnologije -za nove izdelke in pri rekonstrukcijah obstoječih proizvodov oziroma njihovi prilagoditvi za tržišče. č) Predlogu za osamosvojitev, ki bo dan delavskemu svetu v potrditev, mora biti priložen tudi tozadevni sklep samoupravnih organov tovarne v Pržanu. d) UO zadolžuje programski sektor, da predloži uprav- nemu odboru razdelitev sredstev, njihovih virov in vseh obveznosti ter zalog, kar predstavlja pogoje za urejeno finančno poslovanje, tako ■v 'Pržanu kot v Sežani. To razdelitev Sredstev naj zanj pripravi finančni sektor skupno s predstavniki tovarne v Pržanu in obrata v Sežani. e) UO bo informiral delavski svet o sklepih, kateremu bo predložil, glede osamosvojitve obrata v Sežani. Ker pa ni možno do prvega zasedanja razmejiti financ, bo celoten elaborat predložen delavskemu svetu na zasedanju V novembru. • Pri obravnavanju predloga stroškovnika skupnih služb podjetja "za-leto 1965 je UO sprejel naslednje sklepe: a) Sistematizacija delovnih mest v skupnih službah podjetja za leto 1965 se ne menja in ostane v višini 820 ljudi. Uprava podjetja pa bo izvedla razdelitev po posameznih službah. c) Pri planiranju stroškov UO strinja s predlogom finančnega sektorja glede funkcionalnih stroškov in OD. č) UO sprejema predlog finančnega sektorja glede plana stroškov ZTO za leto 1965. d) UO se strinja s predlaganim planom stroškov za PSO s tem, da se plan ustrezno prilagodi ^sistematizaciji delovnih mest. e) UO torej sprejema predlog stroškovnika skupnih služb v predlagani višini, razen pri propagandni službi, kjer se stroški za osnovno dejavnost znižajo. Sklepi 20. seje UO »Elektrome-hanike« (12.10.1964) • Organizaciji ZMS odobrava upravni odbor iz sredstev za jOD 47.000 din za nagraditev najboljših mladincev pri tekmovanju za dvig produktivnosti. • Upravni odbor odobrava enemu od splošnih zdravnikov naše obratne ambulante udeležbo na šestmesečnem. tečaju iz področja medicine dela, ki ga prireja Republiški zavod za zdravstveno varstvo. Stroške tečaja v višini 320.000 din krije tovarna. O Glede na to, ker je bila letošnja dotacija sindikalni organizaciji znatno manjša od proračuna, so bile nekatere dejavnosti (šport, kultura) precej okrnjene. Da bi se stanje nekoliko izboljšalo, predlaga upravni odbor DS, da odobri SP tovarne dodelitev ostanka dinarske razlike, ki ostane po izplačilu OD. SP pa naj predloži točen predračun, za kaj bodo ta sredstva porabljena. • Upravni odbor predlaga UO podjetja, da iz investicijskih sredstev odobri nabavo električne signalne naprave za obrat v Lipnici. Nabava bi bila nujna in v skladu s pravilnikom podjetja o organizaciji in delu službe za zavarovanje premoženja. • Upravni odbor sprejema na znanje poročilo splošnega sektorja o. vzrokih za nizke zaslužke delavcev in sicer ti- stih, ki so v avgustu zaslužili manj kot 25.000 din. Istočasno zadolžuje disciplinske komisije po DE, da raziščejo primere, kjer je ugotovljeno, da je vzrok nizkemu zaslužku nedisciplina in izrečejo primerne kazni. Za ostale, ki iz objektivnih razlogov ne dosegajo predpisanih učinkov, pa naj samoupravni organi v delovnih enotah pregledajo, če obstaja možnost druge zaposlitve. • Upravni odbor je obravnaval poročilo stanovanjske zadruge o možnotih .financiranja 66 stanovanj, za katera so s SGP »Projekt« sklenjene pogodbe. Iz poročila je razvidno, da so se gradbene storitve podražile, odobrena sredstva od stanovanjskega sklada Kranj, niso likvidna in da nimamo dovolj sredstev za lastno udeležbo. Stanovanjska zadruga predlaga od- prodajo 16 stanovanj, za katera ni sredstev. Upravni odbor je s tem v zvezi sprejel naslednji sklep: Glede na izredno težko stanovanjsko problematiko UO Elektromehanike ne more dovoliti, da bi izgubili 16 stanovanj, zato daje to vpraša-nje v rešitev UO podjetja. • Z ozirom na to, da so tovarne po statutu podjetja dolžne v. najkrajšem času rešiti stanovanjsko problematiko borcev NOB in s posebnim ozirom na trenutno situacijo glede izgradnje stanovanj, je UO sprejel načelni sklep, po katerem se vsa sproščena stanovanja dodelijo 18 aktivnim udeležencem NOB, po spisku, ki ga je predložila komisija za vprašanja borcev pri SP. Stanovanja se dodeljujejo po kriteriju kritičnosti, ob upoštevanju velikosti stanovanja in števila družinskih članov. Pismo iz „Elektromehanike“ V poročilu proizvodnega ostalimi barvnimi kovinami sektorja »Elektromehanike« se še nadalje stopnjuje, zato Kranj je bilo navedeno, da moramo računati, da bo do za izvrševanje plana v sep- sličnih primerov, kljub vsem tembru nismo prejeli pravo- intervencijam prišlo tudi v časno nekaterih materialov naslednjem obdobju, poseb-tako z domačega tržišča kot no pa v letu 1965. tudi iz uvoza. Z ozirom na ta sestavek, in da -bi bili bralci pravilno seznanjeni s problematiko: navedenih materialov, navajamo vzroke, ki so preprečili, da material nd pravočasno prispel, kar je ¡¡P«? SLCVlf * 1 /uuiT negativno vplivalo na prpiz- brez magnetov. Dobavitelj vodni plan »Elektromehanike« v septembru. Magneti za' električne števce T1 Ker magnetov nismo dobili pravočasno, smo morali električna števce T1 montirati Orehi so krivi (Skeč ža današnjo rabo)' Urban: Tovariši in tovarišice! Nekaj ne razumem. Mi hočete pomagati? Vsi: Zakaj pa neT Urban; Gledam ... , Vsi; On gleda. .. Urban: Da, gledam tabele in se čudim • •. V si: Zakaj se čudiš, tovariš? Urban: Glejte (povzdigne glas}, na vsaki poziciji je samo en kos... Vsi: Samo en kos...? Urbanr (še bolj povzdigne glas) Tovariši! Vsi: Kako lepo je izgovoril: tovariši! Urban: Tovariši, vsak kos je vreden nekaj čez 10Q.000 dinarjev! Vsi: (razen Metke) Joj, čez 100.000 dinar j e v 1 Metka: To. še za dobro posteljo ni! Vsi; Pst! Pusti posteljo in take reči! Urban: Ugotovil sem, da ta leži na skladišču že skoraj dve leti! Vsi: Nemogoče ... Dve teti!? Urban: Da, že dve leti, ne da bi to dragocenost sploh kdo povohal. Metka: No, saj nismo v restavraciji ali na stranišču. Vsi: Mi smo v skladišču, tovariš, pa bi - nekaj vohali? Urban: Tako je! Zato vas lepo prosim, razvozljajte mi skrivnost te Powers tabele in povejte... Vsi: (užaljeno) Saj nismo na oddaji »Pokaži, kaj znaš«! Urban: Bodite dobri in napnite možgane. Preštudirajte to šifro in tisti, ki ugane, dobi krasno nagrado, če bo to moški, dobi sliko BB, če pa ženska, sliko Beatlesov z lastnoročnim podpisom. Vsi: Krasno! (dolga tišina). Metka: Ej, 'jo že imam! Vsi: Srečna usta! Naj ti- bodo bogovi naklonjeni in da bi še dolgo živela med neznanimi šiframi, ki jih s tako naglico uganeš, in ki se skrivajo pod neznanko, ki stane več. kot 100.000 dinarjev. Metka: Presrečna sem, tovariši! Presrečna! ... Da, tovariši, to pa je tisto železo, na katerem navadno tolčemo orehe. Vsit (prevladujejo Ženski glasovi) Saj res.,. Metka, ti si fenomen! Urban: Dajte, pokažite mi tisto, na katerem tolčete orehe, in ki stane 100.000 din. Orehe imam namreč silno rad; vedno moram šteti na glas, ko jih prebiram, sicer mi žena ne zaupa tega dela. Metka: (prinese) Tukaj je. No, in zdaj - sliko Beatlesov! Urban: (se zgrozi) Joj! TChva-ri-ši! Joj! Vsi: (prestrašeni) Ali mu je slabo? Cilka, skoči po vodo! Urban: Ne vode...! Tovariši... to, na katerem tolčete orehe in ki stane prek 100.000 dinarjev, je matrica za vlečenje profitne žice! Vsi: (veselo) Orehi so krivi! (Zastor pade) Kroglični ležaji 6202 brez-šumni Krefelda nam je ustavil vse nadaljnje dobave magnetov za T1. Da ne bi prišlo do hujših posledic, je predstavnik ZTO obiskal firmo. Intervencija je delno uspela. Kroglične ležaje, ki so orne- tako da smo 5. 10. 1964 pre-njeni v poročilu, uvažamo iz jeli večje število magnetov inozemstva, ker so to speci- in tako za nekaj časa ta pro-alnd brezšumni ležaji za ki- blem rešili. Po vsej verjetno- -noprojektorje, ki jih doma sti pa bodo v tem kvartalu ne izdelujemo. Zastoji z do- nastale še večje težave, ker bavami so nastali zaradi iz- je firma izjavila, da je to redno težavne devizne satua- zadnja dobava, če ne porav-cije. Za te ležaje do konca namo dolgujočega zneska, leta ne bo_ težav, pač pa 2a ostale ležaje, ki so naročeni Embalaža v inozemstvu, ker v Jugoslaviji ne 'obstaja zadevni proizvajalec. Avtomatska medenina MS 58 F 51 0 10 mm Pomanjkanje embalaže je nastalo zaradi valovite lepenke, ki jo proizvajalci niso bili v stanju izdelati zaradi pomanjkanja natron papirja, ki ga uvažajo. Za izdelavo va-Z medeninastima proizvodi lovite lepenke je namreč po-so že vse leto izredne težave trebna obloga iz natron pa-zaradi pomanjkanja cinka in pirja, ker je taka embalaža bakra. Mariborska livarna, z naše strani predpisana. Z ki izdeluje avtomatsko me- ozirom na dejstvo, da so pro-deriino, in za katero smatra- izvajalci embalaže lahko uvo-mo, da je najboljša, nam iz žili samo delne količine na-objektdvnih razlogov ne do- tron papirja zaradi pomanj-bavija pravočasno vseh po- kanja deviznih sredstev, smo trebnih dimenzij avtomatske, še vedno v skrbeh, da bo medenine, ki so nam potreb- pomanjkanje embalaže tudi ne za proizvodnjo. Poleg j>o- v novembru oz. najkasneje v manjkanja bakra in Cinka decembru. Sedaj skušamo imajo Še velike probleme s kapacitetami in raznimi re- ustvariti vsaj manjše zaloge embalaže, vendar bodo pro- monti na starih strojnih na- izvajalci v najkrajšem času pravah, hkrati pa je velik ostali spret brez natron pa-problem v tem, ker imajo ve- pirja, kar bo povzročilo vsaj like izvozne obveznosti, ki za določen čas ponovne te-jdh morajo po nalogi višjih' zave, ki bodo povzročile, da forumov prioritetno izvršita, ne bomo mogli embalirati Problematika z medeninoinelektričn h V. Z. Sklepi letne konference ZMS „Elektromehanske“ V prejšnji številki smo poročali o uspehih in težavah mladine kranjske tovarne. Na osnovi referata in razprave so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Zagotoviti še mora 100 % udeležba mladih v tekmovanju za dvig produktivnosti, ki se je oktobra na kom;sijo tovarne razpis Iskra. KK ZMS podjetja vomosti in opravičiti dano zaupanje.' 12. Tovarniški komite se mora v bodočem delu aktivneje posvetiti mladim članom ZK, da se le-ti aktivneje vključijo v organizacijo ZM. 13. Kadrovska komisija pri tovarniškem komiteju naj v bodoče sodeluje s kadrovsko in njej predlaga boljše in sposobnejše mladince za nadaljnje izobraževanje. 14. Tovarniški komite naj v bodočem delu skuša pritegniti v delo mladinske organizacije mlade strokovnjake, ki se vmejp iz Šol v tovarne. Obračun in pohvala 2. Dosledno se mora lzva--jati sklep samoupravnih organov o nagrajevanju vseh -predlogov za racionalizacijo. 3. Mesečno se morajo organizirati mladinske proiz- ' vodne konference tudi tam, kjer teh iz različnih razlo-’ gov do sedaj ni bilo. Predvsem 'naj se na teh konferencah obravnava tekmovanje za dvig produktivnosti, mesečni plen in mladinska problematika v delovni enoti... Kot vsako leto, je bil tudi 4. Nujno je potrebno, da letos TEDEN EOJA PROTI MO v delovnih enotah resno TUBERKULOZI, in sicer od pristopijo k obrazložitvi na- 21.. 9. do 27, 9.1 Letos spojna tekmovanja, tovarniški mladi je Svetovna organiza-komite pa naj objavlja re- 'cija določila za svetovni dan zultate v časopisu »Iskra«. tematiko in predavanja v. . borbi proti tuberkulozi, ker 5. Kadrovska komisija mo- ta prot,iem ni rešen v sve-ra začeti bolj sistematično rovnem merilu, kakor 'tudi zasledovati perspektivni mJa- ne^v Jugoslaviji in tudi ne na dinski kader zaradi pomla- Gorenjskem. ditve mladinskega vodstva. -- . , , -z , Ker uporablja naša sekcija naslednjem letu se predvsem denarna sredstva, obnoviti organizacija tj go- j,¡h ljudje namensko 15. Tovarniški komite naj se v svojem bodočem delu posveti tudi organizaciji kluba oziroma pridobi prostor, ki bo namenjen mladim za njihovo udejstvovanje., . V 40. številki glasila, je bilo ob koncu-poročila po- ' vedano, da se bomo o aktualnih problemih mladine še pomenili. V naslednji številki bomo iz razprave izluščili mnenja o izobraževanju mia? dih, v nadaljnih številkah pa se bomo odkrito pomenili o stanovanjih, kadrovanju, osebnih dohodkih, športu in kul-. turi. Uredništvu bodo dobrodošli tudi zadevni prispevki. -an 6. V mora »Tribune mladih« s tem, da se zagotovi res kvaliteten program. 7. Poživi naj se delo PZ, ker je njeno delo v zadnjih letih zamrlo. - 8. Izredno skrb je treba posvetiti športnemu udejstvovanju mladih s posebnim poudarkom na športnih srečanjih med DE. čim več tekmovanj je treba organizirati skupaj s sindikalno podružnico, ker bi s tem vključili večji krog mladih v športno rekreacijo. 9. Mladim je treba nuditi poklonili oziroma darovali za borbo proti tuberkulozi, je prav, da podam kratko poročilo delovanja sekcije od lanskega do letošnjega leta, to se 'pravi do' Začetka tedna »Boja proti tuberkulozi«. Dohodki sekcije v lanskem letu so bili 809.499 dinarjev. Od tega smo uporabili za organizacijo tedna »Boja proti tuberkulozi« v.lahskem, kakor tudi že v letošnjem letu 187.212 dinarjev. Poleg tega sino razdelili podpore najbolj perečim oz, socialmo ogroženim bolnikom: v višini __________I__________ 225.462- dinarjev. ; Ob novem iste ugodnosti pri nadaljnem letu smo, kakor vsa leta do strokovnem ■ izobraževanju sedaj; -obdarili^ - otroke naših kot ostalim članom delovne- bolnikov- v visim 122.529 di-ga kolektiva, kajti sklep samoupravnih organov, kjer je glavno merilo za vpis na neko izredno, šolo delovna doba, avtomatično zapre pot mlademu proizvajalcu do pridobitve višje strokovnosti. 10. Mladina mora biti odločilen faktor za dvig discipline, povečanja proizvodnje in izboljšanje odnosov do svojih predpostavljenih. 11. Mladina mora zavestno prevzemati nase nove odgo- Dobili sta volilne liste nar jev. Poleti smo uspeli organizirati letovanje najbolj ogroženih otrok (Novigrad), v sodobnih pogojih z dobro prehrano in zdravniško' kontrolo, za kar smo izdali 312 tisoč 800 . dinarjev. Poslali smo na letovanje (tri tedne) 12 otrok, ki so imeli na razpolago tudi vzgojitelje. Za administrativno delovanje sekcije, kakor tudi sejnine, in ostale potrebe spi o porabili 18.190 dinarjev. / Kot vsako leto, je tudi lansko lefo »Iskra« prispevala prek svojih'delavcev največ jo vsoto denarja (181,065 dinarjev). Na drugem mestu je Tekstilin.diis .. (80.000), Sava .(60.841) I-BI s krajevno organizacijo (55.000). Ravno tako r je razveseljivo, da je gimnazija v Kranju prispevala 25.528 dinarjev. Računam,' da sem vsaj V grobih potezah podal razdeli? tev namenskih sredstev, ki so jih darovali delavci iz teh tovarn, kakor tudi ostali občani. Računamo,' da bo letos prispevek vsaj, v -isti višini, -da bomo lahko pomagali našim socialno 'ogroženim tuberkuloznim bolnikom. Dr. Gorazd Zavrnik H konferenci mladine v Lipnici Okoli 60 članov zajema mladinska; organizacija v obratu Lipnica. Na letni konferenci; je predsednica Polona Ažman nanizala dokaj misli, kakšno naj bi bilo delo .mladine, vendar vsi podatki kažejo, da so jim sklepi, ki so jih sprejeli lani — delali dokajšnje težave. , »Ne moremo delati, če smo brez 1 denarja,. mi smo odvisni od finrnčnih sredstev, ki nam jih dotira mladinska organizacija v »Elek-tromehaniki.« Z 10.000 dinarji, ki' smo jih prejeli, si ne moremo dosti pomagati.« — Tako Ti podobno sem slišal med m?ad:mi v Lipnici. Res je,- da so pri volitvah v samoupravne organe uspeli v tem,'da je;_bilo 5 mladih,izvoljenih v DS in UO, da so uvedli proizvodne konferenčni da sb lepo sodelovali .v tekmovanju * za dvig produktiv-.nosti, de. se je nekaj članov .udeležilo več športnih in kul-turnch tekmovanj, kjer so zasedli lepa' mesta — vendar je čutiti, da mladina v Lip- ISKRA — glasilo delovne-1 ga kolektiva Iskra industiije' za elektromehaniko - teleko . munlkacije elektronike m. avtomatiko — Urejuje uredni-¿ki odbor — Glavni urednik: ’ Pavel GaDtar — odgovorni . urednik: Igor Slavec — izba-' ju tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj Na konferenci mladine »Elektromehanske« niči nima-zadostne opore ih vodstvu obrata, pri samoupravnih organih, kot tudi .sindikatu, kar je pravzaprav čudno, saj je ves kolektiv izredno mlad.' - Vse kaže,, da je pri naštetih premalo sodelovanja, posebno pri problemih izobraževanja in ideološke vzgoje. Razumljivo je, da še hoče mladina tudi razvedriti in prav ima, saj mladost tudi to zahteva, to" pa bi morali ; starejši razumeti ; in jih v -tem tudi moralno in finančno joodpreti. Mladinska organizacija v »Elektromehani ki« bi se lahko bolj zanimala za delo mladine v Lipnici, , pa tudi več finančnih, sredstev bi ji morali dodeliti. Lipnica, to je podeželje. -Hiše so raztresene po dolini in hribih. Sestanki 'so redki in še ti na hitrico. Vsakemu se mudi 'domov. Razumljivo,-saj jih tam čaka drugo. delo. Ti interesi so včasih močnejši od zavesti, in prav zato je delo v takih področjih dokaj težavnejše kot v mestih; včasih je treba poiskati tudi druge prijeme, bolj vabljive. Vse to' pa mladina v Lipnici ne bo zmogla, če se ne bo trdno' povezala z dru-. gimi ■ organizacijami, organi samoupravljanja : in vod- -stVom. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik: Polona Ažman, in člani: Angela Lukan, Magda' Koselj, Miha Lukan, Zala Kržišnik, Andrej Šolar, Pavlina Šolar, Anton Peternelj, Vinko šolar, Rezka Dolenc, Marica Odar, Franc Lukan. To, da po referatu, razen redkih izjem, razprave skoraj ni bilo čutiti,. da je bila udeležba pičla, da se je od . povabljenih članov (vodstva, samoupravnih organov in isindjkata). odzval le en'član, pa ni najboljše spričevalo » lipniški kolektiv, ki \je drugače znan kot vesten in nadvse prizadeven. - Ben