Štev. 64.
V Ljubljani, ponedeljek dne 4. marca 1912.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»1>AN“ Iuhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In paniki h — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob *• “ri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v •pravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na «oo K P50; s pošto oeloletno K 20 —, polletno 5 10 - četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — •b lntzemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se pošilja upravništvu,
Telefon številka 118,
m
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• ••
• ••
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo in npravništvo:	p
Učiteljska Tiskarna, Fraačiškanska niica St fll
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Netrankirana piMHfe se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglafb se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana hi zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju n:	pust.	—	Za	odgovor	je priložiti znamko, ut
:::
Telefon številka 118.
Čehi in trializem.
2 ozirom na »memorandum« hrvatskih Ptavašev, ki so se obrnili na vladarja, da naj sklical zastopnike vseh Avstrijskih dežel in ''Srske, koder prebivajo Hrvati, da bi se uredilo Hznierje hrvatskih oz. jugoslovanskih dežel do ar zave, piše plzenski »Česky Dennik« o češkem stališču o vprašanju trializma. Naravno je, da Lehi zavzemajo stališče proti trializmu. Prinašamo mnenje »Češkega Dnevnika«: List piše: Kaj je trializem? To je politično stremljenje, da bi se dosedanja dualistična oblika (Av-stro-ogrska) izpremenila v trialistično obliko na ta način, da bi se vzelo za podlago državno-Pravno ozemlje Hrvatske s Slavonijo, da bi se ta ozemlje ločilo od Ogrske, da bi se k njemu Pridejala Dalmacija, ki spada pravzaprav s Hr-vatsko in Slavonijo v eno celoto:	trojedina
kraljevina pod habsb. geslom. K tem deželam naj bi se pridružili hrvatski, srbski in slovenski deli drugih pokrajin avstrijskih in nekaj ogrskih županij, posebno pa Kranjska, cela Istra, južni del Štajerske in Koroške in bi se tako ustvarila tretja upravna politična celota. K tej celoti bi Pripadla tudi Bosna in Zahlumje (Hercegovina), tarej dve veliki pokrajini ki pravzaprav oživljata in obnavljati misel trializma. Čigavi sta d dve deželi? Ne spadati niti k Avstriji niti k Ogerski in tvoriti nekak neutralen teritorij, s svojim lastnim državnopravnim značajem.
Komu bi trializem koristil? Jugoslovanom (Hrvatom, Srbom in Slovencem), ker bi mogli v lastnem okviru enotne monarhije odločati Sami o svoji usodi in bi sami vodili samostojno svoje narodne, gospodarske in kulturne razmere. Mažari bi izgubili svoje hrvatske in srbske Pokrajine. Avstrijski Nemci bi tudi izgubili pokrajine,' kjer prebivajo Slovenci in Hrvati, zato Pa bi imeli drug velik dobiček, da bi pridobili v Cislitaniji premoč nad Čehi, Poljaki in Rusini, kajti ako se odtrgajo južne pokrajine, bo v Cislitaniji manj Slovanov, nego dosedaj. Najbolj ?i to izgubo čutili Čehi, kajti Poljaki in Rusini upajo v Galiciji obširno samoupravo, tako da bi nemški pritisk bil največji na češke dežele. Bilo bi šest miljonov Čehov proti desetim miljo-nom Nemcev. Iz tega se razvidi, da mi (Čehi) //e moremo biti privrženci trializma.
Sicer pa je težko misliti — tako piše »Če-sky Dennik« — da bi se dala ta ideja izvesti, zato ker je nemogoče, da bi se dalo avstrijsko ozemlje odtrgati od morja, ki ga potrebuje za svojo industrijo in trgovino. Primorski kraji pa so pri ozemlju, ki bi imelo tvoriti tretji del enotne države. Proti tem načrtom se stavijo tudi o-piri na severne dežele Avstrije in Ogrske, ki Jima mora biti ležeče na tem, da bi enotna država bila kar najbolj obširna in mi — namreč Čehi ~~\bi bolj pozdravljali misel Velike Avstrije, države, ki naj bi odstranila tudi dualistično formo, vsled katere preti v bodočnosti gospodarska ločitev, ki bo onemogočevala izvoz na Pgrsko in tudi neposredno zvezo z Balkanom. 2ato ostane misel trializma le želja Jugoslovanov, ker bodo proti nji vsi drugi, katerih se tiče in od katerih volje — je odvisna.
Tako je torej češko stališče proti trializmu.
Čenstohov.
Proces proti Mačohu in njegovim tovarišem se je začel dne 27. februarja v Piotrkovu. 2animanje za proces je bilo veliko. Prišli so visoki cerkveni in drugi dostojanstveniki in
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Brž ko je zašlo solnce, se je gledišče jelo Polniti. Prednje klopi so zasedli najodličnejši meščanje in bej. katerega so nalašč povabili. Na eni strani je sedel poleg njega Gregor Da-taenčo. da bi ga zabaval, čim je znal najbolje, ves ostali prostor je bil napolnjen s križastim Svetom, ki je bučal in hrumel v pričakovanju, (^daj se zavesa dvigne. Med gospodičnami je 'tajglasneje ropotala Kaka Ginka, ki je znala dramo na izust ter se obračala sedaj na desno, {ta zopet na levo in pripovedovala, katere besede izpregovori grof najpoprej. Hadži Smion v drugi klopi je pojasnjeval za koliko je bu-(tareško gledišče večje od tega in kakšen pomen imajo te »vile« na zavesi. Orkester je ml sestavljen iz domačih ciganov — goslarjev, ki so svirali večinoma avstrijsko himno, brezdvomno nemški grofinji na čast.
Končno je napočila slavnostna minuta. Avstrijska himna je utihnila. Vse v gledišču le umolknilo, kakor bi ondi ne bilo žive duše. nJr Je začel govoriti in Kaka Ginka mu je še-J etala iz klopi. A kadar je grof izustil, ali spre-7 a ,k° besedo je zaklicala: »zmotil se je.« adonela je tromba, vrnivši se poslanci Karla M ga. ki so povabili grofa na vojno zoper Grof se poslovi od Genovefe, katera edleva m odide. Ko se grofica zopet zave-
nad 50 časniških poročevalcev iz vseh držav. Množice oblegajo sodnijsko poslopje. Da bi ne bilo javnega pohujšanja so nekateri predlagali — tajno obravnavo. Sodišče je proglasilo obravnavo za javno. Papež je Mačoha izobčil iz cerkve, toda to na stvari ne izpremeni. Prior Reiman je v Rimu in je poslal po ruskem poslaništvu zdravniško vzpričevalo, da je bolan in da ne more priti pred sodišče. Tudi sedanji prior WeIo\vski je naenkrat zbolel. Obtožnica obsega 60 tiskanih stranij. Izrazila se je želja, da bi se proces ne zavlekel predolgo.
Proces sam ne bo podal mnogo novega; povabljenih je doslej 113 prič; priče večinoma potrjujejo obtožnico. Le tu in tam nastane in-termezzo, ko skuša Mačoh omiliti svojo krivdo. Mačoh je pristna cerkvena figura in gleda na marsikaj drugače, kakor drugi ljudje, ki niso preživeli deset let skritega samostanskega življenja. O njem so pisali listi že obširno in so hoteli pojasniti to zagonetno naturo. Kakor vsak človek je tudi Mačoh produkt svojih razmer in ga razumemo le, ako poznamo razmere. Človek, ki živi dolgo brez dela in živi od neumnosti drugih ljudij, vidi okoli sebe le manjvreden svet, ki naj služi njegovi osebi. Vse mu je samo sredstvo, ki se lahko zlorablja, zato Mačoh komaj čuti svojo veliko krivdo. Saj se tudi pri nas pogosto zgodi, da so gospodje v svoji svetosti razžaljeni, ako jim človek pokaže greh, ki so ga izvršili nad svojim bližnjim. »Svet hoče biti varan, zato ga varajmo« je klerikalno geslo. Klerikalni listi o procesu molče; to je razumljivo. Censtohovski proces je najhujša obtožnica proti klerikalizmu in njegovim služabnikom. Naj bo že konec obravnave tak ali tak — resnica je, da so se ravno sredi kulturne Evrope na največjem svetišču poljskega katoliškega naroda, zgodili zločini, škandali in grozodejstva, ki bodo ostala ljudem še dolgo v spominu.
SPLOŠNI PREGLED.
Bramna reforma. V nedeljo je bil ogrski ministrski predsednik v daljši avdijenci pri cesarju, da mu je poročal o položaju na Ogrskem; v ti avdijenci se bo tudi konštatovalo, ali je bil Khuen opravičen, da se izjavi na-pram opoziciji o onih koncesijah, ki jih z vso odločnostjo odklanja avstrijska vlada. Sporazum s Kossuthovo stranko, kateri je pa še tajen, se tiče točke druge § 43 brambne reforme, ki določuje odredbe glede vpoklicahja tretjega letnika nadomestne rezerve; ta vpoklic ne sme vzslediti v “slučaju, ako se brambna predloga ne predloži postavodajni korporaciji, ako državni zbor ne more o nji razpravljati vsled ovir, ki jih ni sam zakrivil, ako sta obe zbornici vzkratili rekrutni kontingent. Znano je, da se tretja točka § 43. ne dotika kronske pravice, ki z njo krona lahkov slučaju nevarnosti pokliče pod orožje rezervo in mtfflbme-stno rezervo. Na sestanku delegatov Justho-ve stranke in stranke oseminštiridesetašev se je sklenilo nadaljevati z obstrukcijo do skrajnosti. Brez ozira na poskuse vlade, ki se hoče navidez pogajati z opozicijo v, resnici pa hoče le izpodbiti temelj in vzroke opozicije se je sklenilo, nadaljevati s sedanjo taktiko ter dokazati vladi, da so povodi stališča opozicije raz narodnostno ogrsko stališče popolnoma opravičeni! Budimpeštanski socialisti prirede danes ob osmi uri zjutraj v vseh mestnih okrajih manifestačne shode v prid splošni, enaki ter tajni volilni pravici.
SU$T£R{l£
Zakaj naš mojster Jakopič svoj nosi paviljon zato ker je deželni svet umetnosti patron.
Kronanje bolgarskega kralja se vrši po konečni odredbi vlade dne 15. septembra. Slavnostno kronanje se izvrši po izrečni želji kralja Ferdinanda v stari bolgarski presto-lici Trnovi; a nadaljne kronske svečanosti se ‘jzvrše v Sofiji, kjer se prirede rusko-srbska industrijska razstava, bolgarsko-srbska razstava obrtna in umetniška »Jugoslovanske Lade«. Prireditev svetovne razstave je bolgarska vlada odklonila.
Boj za predsedništvo v Združenih državah severoameriških se razvija v polnem obsedli. Razni politiki so se informirali pri odličnih veletrgovcih, industrijalcih in železniških ravnateljih, kako stališče bi zavzeli napram poskusu v četrtič kandidirati Roosewelta podpredsednikom Združenih držav severoameriških. Večina je izjavila, da odklanja njegovo kandidaturo, to pa že zato ker je Roosewelt ponovno povdarjal, da bi ne sprejel zopetne kandidature, zato se tembolj čudi javnost, da se zavzema znova za predsedništvo. Roose-vveltove izjave o gospodarskih vprašanjih bile so v velikem nasprotju z interesi kapitalistov. Vsled te izjave najuplivnjšeh finančnikov je situacija za ponovno Taftovo kandidaturo jako ugodna. Republikanska stranka pa vstraja z vso odločnostjo na Rooseweltovi kandidaturi, ker je prepričana, da je le on zmožen izvesti revizijo sedanje ustave.
Ruska vlada predloži te dni perzijski vladi račun za svojo perzijsko ekspedicijo. Trdi se, da bo ruska vlada zahtevala odškodnino štirih milijonov rubljev. Ako perzijska vlada ne izplača te svote, tedaj ostanejo ruske čete še nadalje v Perziji, a vsi novi stroški, ki nastanejo vsled tega, padejo na račun Perzije!
DNEVNI PREGLED.
Mlade agilne moči na krov. Narodno-na-predna stranka se je v zadnjih mesecih razveseljivo pomladila in armada njenih pristašev se je močno povečala. Stranka je pokazala veselje do dela in to je okrepilo njeno moč in veljavo. Stranka se mora pa tudi drugače pomladiti. Na Važna mesta mora spraviti mlade može. agilne osebe, kakršnih hvala bogu imamo dovolj.. Naj pride mladina do kruha, ki ga je tako potrebna in ne žrtvujmo jo klerikalizmu in nemškutarstvu s tem. da nastavljamo penzijoniste, ki so že odslužili dolgotrajno državno službo, potem so pa še dobri za nas. Vsa čast jim kot dosluženim možem, a naj ne zasedajo mest, ki gredo mlajšim močem. Penzijonisti dobivajo toliko plače, da lahko komodno žive od nje — saj ve vsak, da samo taki pridejo tu vpoštev! — in privoščimo jim prav od srca, da se odpočijejo po dogem delu,, ker tudi niso iz železa. Ako bo narodno-na-predna stranka izvedla povsod to našo željo, pridobila si bo simpatij med ljudstvom še v izdatnejši meri. kot si jih je že. Mlade, agilne izkušene moči.na važna mesta!
Deželna banka. Klerikalci so ustanovili svojo deželno banko, ki je nastanjena v deželnem dvo,rcu. A sram jih je lastnega deteta zato nočejo javno pokazati njegovega imena. Na deželnem dvorcu sta v gosposki ulici pribiti dve majčkini tablici z napisom »banka«, več pa nič. Ali pa so klerikalci tako ponižni, da nočejo vsemu svetu naznanjati, kje so odprli najnovejše korito? Ravnatelj te banke Rašica ima namreč celih 9000 kron plače, torej
da ter ne najde več grofa, spusti se v jok. Nad tem jokom so se smejali vsi. Kaka Ginka pa je zaklicala: »Le jokaj! saj niti ne veš, kako se človek joče!« Grofica jame močneje tuliti in gledišče ji odgovori z gromovitim smehom. Najglasneje se je smejala Kaka Ginka, ki je klicala: »Ko bi jaz bila na tvojem mestu, pa bi videl kako se joče.« Hodži Smion je o-menil občinstvu, da jok je velika umetnost in da na Rumunskem doro plačajo najete ženske, da se jokajo nad mrtvimi. Nekdo ga je oštel, češ naj molči, a on je zopet zasikal onim, ki so ga poslušali... Med tem nastopi Golos in s tem se položaj spremeni. Ta skuša čedno-stno Genovefo zapeljati, ki mu prezirljivo odgovarja ter pokliče Draka, hoteč ga poslati s pismom za grofom. Drak vstopi in vnovič se vsi nasmejejo njegovemu cilindru. Kaka Ginka mu kliče: »Drak, odvrzi Aalafrangov kotel, od-krij se!« In Drak istinito odvrže cilinder. Med očinstvom nastane nov smeh. Med tem pridobi prizor tragičen značaj. Razjarjen Golos izvleče sabljo, hoteč prebosti Draka, toda poprej. nego pride do tega. pade Drak kot snop mrtev na tla ter se več ne gane. Občinstvo ni zadovoljno s takim bedastim umiranjem in nekateri prigovarjajo Draku, naj se vendar gane. Pridejo ljudje, primejo mrliča za noge, pri čemur se glava trklja po podu. Drak pa junaško prenaša muke ter zna vztrajati v vlogi umrlega. Genovefo vržejo v ječo.
Dejanje se je končalo in zopet so zasvirali avstrijsko himno. Po dvorani je zašumelo vsled kritike in smeha. Babice pa nikakor niso bile zadovoljne z Genovefo, katera baje ne igra dovolj žalostno; do skoro nasprotno. Nu, zato igra Golos dovolj dobro svojo nehvaležno vlogo ter si je povsem nezasluženo nakopal sovraštvo žensk. Ena izmed njih se
približa k njegovi materi in reče:
»Tani. zares ni to kaj lepega, kar dopri-naša vaš Fratu kaj mu je neki učinila ta revna žena?«
V prvi klopi je Gregor Damenčo podrobno pojasnjeval beju vsebino prvega dejanja. Prevzet od svoje zgovornosti, mu je obesil na nos bajko o nekem francoskem konzulu, ki je baje radi podobnih spletk zapustil svojo ženo. Bej ga je poslušal z veliko pozornostjo in konec koncev razumil, da grof je francoski konzul ter ga za takšnega smatral potem do konca.
»Ta konzul je gorostasen bedak«, reče strogo. »Kako neki zamore zapovedati, naj ugonobe ženo. predno je preiskal kako stoji stvar? Saj jaz še preprostega pouličnega postopača ne zaprem poprej v temnico, dokler ga ne navedem do tega. da diha na Mihala Pandurja.«
»Bej efendi«, odvrne Damenčo, »to je tako pisano radi tega, da bi bilo tem zanimivejše.«
»Bedak je, kdor je napisal, konzul pa je še največji bedak.«
Ne daleč od nju je Stefčev na podobni način kritikoval Ognjanova.
»Ognjanov«, je govoril naduto in oblastno, »niti izza plota še ni yidel gledišča.«
»A to čemu? Saj igra dobro, omeni Hadži Smion.
»Igra dobro, kot opica, ne zmeneč se za občinstvo.«
»Da, tudi jaz vidim, da se ne zmeni zanj... Ali si videl, kako se je nastanil na Bončo-lovi zofi? Uprav kakor bi pnez Kuza bil njegov brat...« reče Hadži Smion strogo.
»Imeli bi mu žvižgati«, omeni Stefčev jezno.
»Da, da!« potrdi Hadži Smion.
»A kdo se predrzne mu žvižgati?« se oglasi nekdo v tej sami klopi. Oba se ozreta. Videla sta Kableškova.
Kableško ob tem času še ni bil apostol. Slučajno se je nahajal v Beli Cerkvi, kamor je prišel obiskat sorodnike.
Hadži Smion postane zbegan pod ognjenim pogledom bodočega apostola; zganil se je nekoliko na stran, da mu je omogočil videti krivca Stefčeva.
»Jaz!« odvrne Kiriak naduto.
»Ako vam ne ugaja, lahko greste ven na ulico.«
»Kdo vas kaj vpraša?«
»Ta predstava se vrši v dobrodejni namen in igrajo diletantje. Ako znate vi bolje, pa nastopite vi,« reče živo Kableškov.
»Jaz sem tukaj plačal in ne dam si zapovedovati«, odvrne Stefčev.
Kableškov se razvname. Prepir je postajal čimdalje hujši. Mišo Bejzad skoči, da bi ju pomiril.
»Kiriak, bodi pameten... Teodor, pomiri se...«
Med tem je avstrijska himna umolknila. Zagrinjalo se je dvignilo.
Gledišče je predstavljalo sedaj ječo, osvetljeno od svetiljke. Genovefa drži svojega otroka, ki se je ondi rodilo, tarna in joka. Sedaj igra prirojenejše. Polnočni čas. mračna ječa, stok in tarnanje nesrečne, onemogle žene: vse to razdira srce. Po licih mnogih žensk so tekle solze. Solze in smeh so podeljive. Šte-vita jokajočih je naraščalo, da, celo nekateri možakarji so se solzili, ko je nesrečnica pisala grofu pismo. Celo sam Kableškov je bil ganjen, a pri nekem zelo ganjlivim mestu je zaploskal z rokami. Njegovo ploskanje pa je ostalo povsem osamljeno v polni tišini ter Je
več kakor dobi frančiškanski samostan v Ljub ljani državne podpore, dasi mora živeti od nje 29 frančiškanov! Ce je »Slovenec« zadnjič hotel lopniti po naprednjakih, očitajoč nekaterim. kake plače, da imajo, udaril je s tem svoje ljudi a la Rašica. Udaril jih je. ker so vsi bogato plačani, pri tem pa imajo zmožnosti, da jih dene vsak šolarček v koš. Ako ima pri naprednjakih kdo kako l^oljšo plačo, jo gotovo zasluži s svojim znanjem in delom, česar se
o	klerikalcih ne more trditi, zlasti ne o Rašici, ki mu že njegov praktikant sega čez glavo.
Odpravljeni prazniki. Ljudje so vsepovsod ogorčeni, ker je odpravil ljubljanski knezo-škof sedem najbolj priljubljenih praznikov. Bonaventura je izgubil prijateljstvo še tistih lujdi, ki so mu bili doslej pokorni v verskem oziru in vsak pravi, da bo praznoval odpravljene praznike, kot jih je doslej. Upamo, da bodo vsi delodajalci upoštevali ljudsko mnenje in ne bodo prav nikogar izmed svojih delojemalcev silili dotične dni na delo. Pokažimo vsi, da smo svobodni državljani in da se na kaprice kakega škofa Jegliča ne oziramo nič!
Občinski svet ljubljanski ima v torek dne 5. marca 1912 ob šestih popoldne v mestni dvorani redno sejo s sledečim dnevnim redom. a( Javna seja: 1. Naznanila predsedstcva. 2. Odobrenje zapisnika zadnje seje. 3. Poročilo mestnega magistrata o prošnjah za vsprejem
v občinsko zvezo ljubljansko. 4. Finančnega odseka poročila: a) o samostalnem predlogu občinskega svetovalca Ivana Štefeta glede zvišanja miloščin, b) o dopisu mestnega magistrata glede zakupa prostorov za razširjanje c. kr. merosodnega urada, c) o dopisu županovem glede prevzetja deželnega gledališča v last in oskrbo občine. 5. Stavbnega odseka poročila:	a) o dopisu mestnega magistrata glede dobave raznih materijalij ter delavske pripomoči za mestno občino za triletno dobo 1912, 1913 in 1914, b) o prošnji Antona De-ghenghija za spremembo regulačnega ter par-celacijskega načrta za zemljišča ob kolizej-skem poslopji, c) o dopisu mestnega magistrata glede eventuelne zamenjave sveta ob Gajevi ulici ter podaljšani Gledališki in Beethoveno-
vi ulici, d) o dopisu mestnega magistrata glede regulacje Gruberjeve ceste. 6. Šolskega odseka poročila: a) o dopisu c. kr. mestnega šolsekga sveta glede razširjenja I. mestne deške ljudske šole v šestrazrednico. b) o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede zajutre-ka za ubožno šolsko mladino, 3.) o dopisu ku-ratorija dekliškega liceja glede sistemizovatija službe učitelja francoščine in nemščine na tem zavodu. VII. Direktorija mestnega vodovoda in mestne elektrarne poročila. 1.) o prošnji I. ljubljanskega skladišča Krisper & Tomažič za odpis večje porabe vode. 2.) o prošnji vodstva Lichtenturničinega zavoda za odpis večje porabe vode. 3.) o samostojnih predlogih občinskih svetovalcev Jakoba Smoleta in Tomaža Novaka glede podaljšanja vodovoda na Opekarski cesti. 4.) o dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Delarnski ulici. 5.) o dopisu mestnega magistrata*glede napeljave vodovoda po Vojaški ulici.«.) o dopisu mestnega magistrata glede napeffave vodovoda po Orlovi ulici. 7.) o dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Poljski cesti. 8.) o dopisu mestnega magistrata glede napeljave vodovoda po Poti v Rožno dolino. 9.) o dopisu mestnega magistrata glede naprave ulične razsvetljave v Marmontovi ulici, na Martinovi cesti, po dr. Valentin Zarnika ulici in Ulici stare pravde. VIII. Volitev upravnega odbora mestne hranilnice za dobo treh let. IX. Volitev kuratorija mestnega dekliškega liceja za dobo treh let. X. Volitev dveh zastopnikov mestne občine v glavni odbor za obdelovanje močvirja za ostalo poslovno dobo. XI. Samo-stalni predlog občinskega svetovalca Engel-berta Franchettija glede nekega prehoda čez Bleiweisovo cesto. B. Tajna seja: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročili: 1.) o prošnjah za razpisano službo blagajnika mestne zastavljalnice, 2.) o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za stalno vpokojenje. IV. Finnčnega odseka poročilo o prošnji nekega pomožnega uradnika za podporo, V. Obrtnega odseka poročilo o prošnjah za razne obrtne koncesije.
Gerent Zajc v Šiški popolnoma ignorira 'dejstvo, da je občina v Šiški v čisto naprednih
rokah. V krajni šolski svet je namreč imenoval kot gerent najbolj zopernega in nadutega klerikalnega podrepnika Orehka, njegovega pobratima Alojzija Zajca, lastnika Bellevue in Maurerja. Dva naprednjaka je brezobzirno črtal. I ako klerikalci zlorabljajo svoje pozicije, kjerkoli jih morejo.
Otvoritev restavracije Bellevue. Alojzij Zajec, znani zagrizeni klerikalec iz Spod. Šiške je prišel na srečno misel, da je zidal restavracijo Jiellevue, ki je imela namen ubiti hotel Tivoli. Zelja se mu ni posrečila in Bellevue je bil na robu propada. Zato ga je oddal sedaj znanemu Friedlu, ki je imel dosedaj restavracijo poleg nunskega samostana. Včeraj je bila otvoritev Bellevue. Friedlovi ljubljanski gostje so kar drveli na Šišenski hrib. Posebno so se veselili nad šramelnom. ki je ubiral same »internacionalne« nemške melodije. Bellevue je prešla s Friedlom v čisto nemške roke.
Občni zbor društva za zgradbo Sokoi. doma v Sp. Šiški vršil se je včeraj dnr 3. t. m. ob povoljni udeležbi članov. Denarno stanje društva je zelo ugodno. Predsednikom je bil izvoljen brat Jos. Seidl, lstotako je občni zbor izvolil brata Seidla svojim častnim članom. Obširneje poročilo o tem občnem- zboru sledi.
»Slovencu« gre slaba. Klerikalci so mislili, da bodo »Slovenca« ljudje raje kupovali, če po 6 vin. 1 oda zmotili so se. Včeraj v nedeljo, dne 3. marca 1912 so kolportlrali po ljublianskih cerkvah in pred njimi letake, ki pozivajo na naročbo »Slovenca«. Klerikalcem gre pač slaba če potrebujejo takih sredstev.
Ustanovni občni zbor »Naprednega, političnega in gospodarskega društva za Moste. Včeraj popoldne se je vršil pri Gerjolu ustanovni občni zbor gori imenovanega društva. Posetil ga je tudi kot zastopnik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke deželni poslanec Jožef Reisner. Posestnik Heufel je otvo-ril in vodil zborovanje ter pojasnil pravila. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni naslednji gospodje^: Odbor: Adolf Gerjol. Ivan Torija, Matevž Seme, Matija Dolničar, Matija Vidmar, Avgust Heuffel, Matija Peklaj, Anton Škoda, Franc Zupan; namestniki: Franc Remžgar, Franc Novak; pregledniki: Jernej Jeras, Franc Hamberger, Ivan Remžgar; namestnik Ivan Peklaj. Deželni poslanec je pozdravil najnovejšo organizacijo narodno - napredne stranke in povzdigoval njen pomen. Gospod Lavter je opozarjal na dolžnost knjižnice in čitalnice.
Sodni izpit pri nadsodišču v Gradcu so napravili gg. sodni avskultantje Ivan Krč in Iv. Kralj od ljubljanskega in Poznik od novomeškega sodišča.
Kranjski živinozdravniki za svoje pravice.
V	soboto zvečer se je vršil pri »ziati kaplji« pod predsedstvom c. kr. deželnega veterinarskega referenta Ivana Munde občni zbor »Kranjske skupine društva avstrijskih zdravnikov«, katerega so se udeležili živinozdravniki iz cele dežele. Med drugim so-se ob tej priliki sprejele tudi resolucije, ki najostrejše protestirajo proti neopravičenim napadom na živinozdravniški stan in njega pripadnike od strani klerikalnih poslancev v deželnem zboru kranjskem. Druga resolucija ugovarja ustanovitvi^ živinozdravniškega tečaja na Vrhniki. Končno je sklenil občni zbor pozvati vse živi-uozdravnike. ki so člani c. kr. kmetijske družbe. da izstopijo, ker se je njihovega tovariša Adolfa Ribnikarja na tak nekvalificiran in krivičen način vrglo iz družbe.
Tobak se ne podraži. Zadnje dneve se je bralo v listih, da se namerava spet podražiti tobak. Zdaj je izjavil generalni ravnatelj tobačne režije Scheuchenstuel, da ne pričakuje, da bi se v Avstriji podražili tobačni izdelki, kakor to zahtevajo ogrski agrarci.
Zgorel je v Slivnem na Krasu 281etni kamnosek Štefan Mokole. Pijan je šel ležat v neko šupo; pri tem je menda kadil in zažgal slamo okrog sebe. Ko so pogasili ogenj, potegnili so ga vsega obžganega izpod razvalin.
K »Slovenski Matici« je pristopil kot usta-novnik g. Anton Kajfež. sodnik v Velikih Laščah na Dolenjskem.
Diplomiral je na visoki trgovski šoli v Kolnu ob Renu na Nemškem g. Ludvik Klemenčič. Čestitamo.
I.	redni občni zbor »Adrije« v Pragi za XIII. tečaj se vrši v sredo, 6. marca ob 8. zvečer v restavraciji »u kufiho oka«. Vzpored o-bičajen.
Akademično društvo slov. agronomov
»Kras« priredi svoj IV. redni občni zbor dne 7. marca ob 8. zvečer v Jaitner Restaurant XVIII. Ladenburggasse z običajnim dnevnim redom.
f Tomislav Jokanec. Iz Zagreba nam poročajo: V soboto popoldne je zadel mrtvoud znanega hrvaškega pedagoga in mladinskega pisatelja Tomislava Jokanca, umirovljenega profesorja zagrebške pripravnice. Pokojnik, ki je dosegel starost 68. let, je bil ustanovitelj tudi hrvaškega podpornega društva za učiteljske sirote, ki deluje že od 1. 1865. jako blagodatno. Ustanovil je tudi »Hrvaški književno-pedago-ški zbor« — vzor naše slovenske »Šolske Matice«. Od leta 1870 pa do svoje smrti je izdajal in urejeval najboljši hrvaški mladinski časopis »Smilje«. Po njegovi ideji se je začela izdajati v Zagrebu tudi velika »Pedagoška enciklopedija«, eno prvih del v ti stroki svetovne znanosti. Umrli je bil velik prijatelj slovenskega učiteljstva. Pogreb se vrši v ponedeljek ob treh popoldne. Blag mu spomin.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda. Težko je dati prednost tej ali oni sliki, ker so ena boljša od druge. Mesto filma »Rešitev iz morskih globin« se predvaja samo zvečer amerikanska drama v dveh dejanjih »Usodepolna prisega«. »Moric in Luka« ta izvrstna komikarja skrbita za obilo, smehu. Na koncu krasna veseloigra »Učeni kapitan Mornacle. Jutri iz serije Aste Nielsen »Moč zlata«. Vsak spored je oblastveno dovoljen. Popoldanski spored je šolski mladini dostopen.
Štajersko.
^ Zaradi ponarejenega denarja so zaprli v St. Lenartu pri Brežicah mizarskega pomočnika Antona Žonxiča, ki je poslal vajenca po tobak in mu dal ponarejeno krono. Našli so pri njem doma še več falzifikatov in sodijo, da je Zontič član družbe ponarejevalcev denarja. ki je dalj časa po Kranjskem in Spodnjem Štajerskem razpečava tako ničvredno blago.
Mačke je kradel in jedel v Lajtersbergu pri Moriboru neki delavec. Ko so ga prijeli, izgovarjal se je, da ga je draginja mesa v to prisilila in ker se mačkino meso ne prodaja javno, moral si ga je poiskati na drug način. Mož je pojedel vse mačke iz bližnjih in daljnih hiš. Za zdaj so mu še odpustili njegov pre-grešek.
Pobožnjak-svinjar. V Gleisdorfu na Gornjem Štajerskem so prijeli 66-Ietnega agenta Mihaela Wagnerja, ker se je pregrešil nad dečki, pri tem pa bil vsak dan v cerkvi in se zgražal nad brezversko liberalno in socialno-demokratično druhaljo. kiv nima nobene vere.
Revež. Na > Gornjem Štajerskem v Gleisdorfu je tehtal 481etni Ivan Birkbauer 170 kg. Te dni ga je zalilo in je umrl.
Po 30Ietih slepote izpregledala. V Radenskem vrhu je izpregledala 361etna Marija Vo-grivc, ki je bila 30 let slepa. Nikogar ni poznala izmed domačih.
Trst.
Tržaške razmere. V soboto je priredil Izobraževalni klub v hotelu Iliriji predavanje, ki je bilo dobro obiskano. Predaval je dr. Kisovec iz I rsta o »Tržaških razmerah«. Predavatelj je objektivno pojasnil naše razmere in naš položaj v Trstu. Na zunaj ima Trst italijansko lice. na znotraj pa je poln slovenskega elementa. Govornik se je pečal s političnimi, narodnimi in gospodarskimi razmerami. V vsakem oziru nam obeta Trst najlepšo bodočnost. Ljudsko štetje kaže do 70.000 Slovencev v mestu. ki ima 230.000 prebivalcev. Tržaška politika je še narodna edinjaška, nima posebnega kulturnega in političnega programa, namenjena je obrambi tržaškega Slovenstva. V zadnjm času se zbirajo klerikalne sile pri sv. Ivanu, toda doslej se še ne more govoriti o klerikalni stranki v Trstu. Ako bodo klerikalci zanesli svojega duha v tržtške vrste, pride do ločitve in bo morala tržaška narodna politika dobiti bolj napreden značaj. N. D. O. kaže novo veselo življenje. Skuša biti pred vsem strokovna organizacija in ima za seboj večino tržaškega slovenskega delavstva. Naši denarni zavodi v I rstu so trdni in omogočujejo gospodarski naprede. Vsled preliva slovenskih mas, se prebivalstvo hitro množi in treba je delavskih sil,
da si te mase ohranimo. Po predavanju, ki je bilo skozi in skozi temeljito in zanimivo, je predavatelj pojasnil še nekatera vprašanja, ki so jih stavili navzoči. Zdi se nam potrebno omeniti, da bi bilo treba tako predavanje pri nas o Ljubljani prirediti javno, kajti gotovo bi potem malo bolje razumevali, kaj je za nas Trst, nego sedaj. Mi smo sicer blizu Trsta, imamo do tja komaj nekaj ur, toda poznamo ga zelo malo vkljub temu, da mu časopisje posvečuje vedno več pozornosti. Bilo bi važno, da bi se na javnih predavanjih o Ljubljani govorilo tudi
0 drugih naših mestih, o položaju v Celovcu, v Celju. Mariboru itd. S tem bi se budilo zanimanje za naše bojne točke. S tem bi se tudi med širšimi masami jjovzdignila enotna vseslovenska misel.
ski t!VitT hrvatske šole v Trstu. Hrvat-
malo h	n'	tako neznaten, kakor se
e lrv' fki f65 ° n|em- SmeI° I« trdimo, da je hrvatski element skoro še bolj podvržen po-
s!ove"ski- “> 0» vsled tega,
Slovenrev H, 7 -"2 ,tal.'ianS!!.em“ <™kl< Oti noheiip vnH i d S6i klrvatie v Irstu niso imeli
slanhH n i"6 ge so se v vsc!l ozirih na-Slovence. V zadnjem času so se pa
kot'sinvm.1 OSaIno;SVaj,atl’ kar moramo tudi mi, kot Slovenci, pozdravljati m odobravati. Vzrok,
se D?	d6,a	,Pri njih ni prišI° do-
sedaj, je njih bolezen, da so se cepili v več in
XfL“ ze|raIFnkostnih frakcij, tako da so nena-tn t Jfr|3a °nern°S°čevala vsekako skupno smotreno delo. V zadnjem času se vrši pa med nj.m, tudi nekak preokret in združili L! se na solskem narodnem polju. Vprašanje ustanovitve hrvatske sole v 1 rstu je že precej staro.
1 retecem teden pa se je vršil sestanek za ureditev hrvatskega šolskega vprašanja v Trstu v dvorani »Dalmatinskega skupa«. Podružnica Ciril Metodove družbe za Istro je namreč sklenila sklicati vse v Trstu bivajoče Hrvate k razgovoru o ustanovitvi šole. Sestanku je predsedoval prof. in drž. poslanec Mandič, ki je govorni °f ppnlenu hrvatske šole v Trstu in se dotakni tudi drugih vprašanj. Dr. Marašič je podal proračun s troskov. Po debati, ki se je razvila,
nreskrhi ^ |ll: ™bor C. M. podružnice na preskrbi prostore m naj skuša, da se šola otvori /eiv jeseni. — Sola bode nastanjena v ulici Sarma, ker biva v tisti bližini največ Hrvatov. Registrirali smo to vest, ker Slovenci pozdravljajo ustanovitev vsekake slovanske šole v Trstu par besed o razmerju Hrvatov in Slovencev v
1	rstu pa še izpregovorimo.
Gospodarska povzdiga Primorske. Ze desetletja stoji v ospredju narodno-gospodarskega razvoja Primorske regulacija rek in drugih vo-da;vV prYj vrsti se Sre tu za regulacijo Soče, Id-rijsče, Vipavščice in drugih pritokov. Poleg teh in še nekaterih drugih rek, je misliti in so v regulacijskem načrtu tudi hudourniki in njih uravnava. V ta namen so se vršila na namestništvu v Trstu posvetovanja za razjasnitev tega vprašanja s tehnične strani. Zadnja, zaključna konferenca se je vršila dne 28. februarja pod predsedstvom c. kr. namestnika princa Hohen-lolia. Na tej konferenci so bili zastopani odposlanci ministerstev — za javna dela, za poljedel stvo in trgovino, poleg teh zastopniki dežele, in-teresiranih lokalnih oblastev, vlade in strokovnjaki. (O napovedi tega sestanka smo mi že poročali. Op. uredništva). Izdelal se je podrobni tozadevni načrt.
Proračun za regulacijo primorskih rek. Konferenca je dognala, da bodo znašali stroški za regulacijo 11,000.000 K. Stroški se porazdele na posamezne faktorje. Iz državnih sredstev se prispeva 5,790.000, K iz melioracijskega fonda 2,857.800 K in drž. vodocestnega zaklada; poleg tega prispeva trgovinsko ministrstvo s svoto444.000 K. Dežela pa prispeva 1, 904.200 K. Posvetovanje je imelo v prvi vrsti namen pečati se z financielno in administrativno stranjo tega vprašanja; poleg tega o deželnopravni uravnavi tega podjetja. Zastopniki so se popolnoma zedinili in so v to svrho izdelali tudi že načrt zakonske osnove, ki se ima v najkrajšem času predložiti deželnemu zboru v razrešitev.
Veliko vznemirjenja vzbuja v italijanskih krogih afera v Pulju. Sleparije in nepravilnosti so konečno morale priti na dan, dasi se je deželni odbor že sam hotel truditi, da uravna finance
—	a prepozno. Vlada ni mogla delj čakati. Aretacij še ni konec in bode tekom preiskave še marsikaj prišlo na dan. Ves polom nam jasno kaže, kako se vzdržuje Italijanstvo v istrskih
preminilo brez odmeva. Mnogi srditi pogled se je obrnil proti drzovitežu, ki je na najzanimivejšem mestu delal trušč in ropotal. Najhuje se je razjezil Ivan Selamsuz, ki se je tudi jokal. Genovefo so odpeljali v gorovje, da jo ondi u-more. Zagrinjalo je padlo. Kableškov je zno-vič zaploskal, pa tudi to pot ni našel posnemovalcev. Ploskanje z rokami takrat še ni bilo običajno v Beli Cerkvi.
»Prekleti, ničvredni ljudje bivajo v tej krajini, kjer se je to godilo«, je pošepetal bej Damenčon.
»V Nemčiji.«
»V Nemčiji. Od teh gjavrov nisem videl še nobenega.«
»Kako ne bej efendi, saj imamo enega Nemca v mestu.«
»Ali ni nemara to oni golobradec z dvojno brado in plavimi naočniki?«
»Da, ta fotograf.«
Da je ta. Rodni gjavr!... vsikdar sname pred menoj spoštljivo klobuk a la franga, kadarkoli me sreča. Jaz sem ga smatral za Francoza.«
»Ne, Nemec je, pravi Nemec iz Dranda-bura.«
Pričelo se je tretje dejanje. Gledišče je zopet predstavljalo grad. Grof se je bil že vrnil z vojne, ves zmučen in mračen, ker ni našel Genovefe. Služabnica mu poda pismo od Genovefe, pisano v ječi pred njeno smrtjo. Sporoča mu. da je postala žrtev Golosove o-gavnosti. da umre po nedolžnem in da mu odpusti ... Grof je vse to čital na glas in pri tem tarnal. Pa se je razjokal in se obnašal obupno. Gledalci so razumeli njegovo trpljenje, pa so se jokali tui oni — mnogi celo: na glas.
DROBIŽ.
— Slovensko žensko društvo v Ljubljani
je sklenilo prirediti razstavo »jugoslovanska žena«. Ker se vrši drugo leto v Ljubljani vse-sokolski zlet, katerega se bo udeležilo mnogo tujcev, bi priporočali, da priredi »Žensko društvo« nameravano razstavo drugo leto o priliki zleta in mogoče bi se dala razstava toliko razširiti, da bi priredili nekako jugoslovansko narodopisno razstavo. Pokažimo tujcem našo krasoto, naše navade, običaje, katerih je toliko med našim narodom. Stvar je izvedljiva, naj bi merodajni faktorji o stvari razmišljali!
— Prvi vseslovanski shod splošnega zdravja v Petrogradu, ki se vrši od 28. aprila do 31. maja se bo delil na štiri sekcije: 1. Socialna medicina. 2. Telesna vzgoja. 3. Socialna etika. 4.Pedologija (razumna in nravna vzgoja otrok.) telj francoskega jezika na dvoru pok. kralja vanja:	Zdravniško nadzorstvo na šolah. — Potrebna preureditev telesne vzgoje v času šolskega obiska in pred njim. — Boj proti zločinstvu med otroki. — Boj s samomorstvom.
—	O jednotnem sistemu pedologičnih vprašanj. — Pomožne šole za manj nadarjene otroke. — O zbližanju Slovanov na prosvetnem in šolskem polju. Poleg teh vprašanj se bodo reševala druga vprašanja, ki so z njimi v zvezi. Razstava, ki bo združena s kongresom, bo imela pet oddelkov: Socialna medicina in zdravne razmere. — Krepčanje in negovanje telesa. — Socialna etika. — Skrb za pravi razvoj, in zdravje otroškega telesa. — Obramba ženskega zdravja. Shoda se udeleže v ve-lkem številu, posebno Čehi in južni Slovani, Bolgari in Srbi.
— Gorleiko-Dolina, ena največjih ruskih umetnic, ki je pred nekaj leti nastopila tudi v Ljubljani, je slavila te dni 25letnico svojega umetniškega dela. Časopisje ji je posvetilo laskave članke.
— Predavanje o Srbih in Hrvatih je imel v Parizu Albert Malet, ki je bil svoje čase učitelj francoskega je zika na dvoru pok. kralja Aleksandra v Belgradu in je sedaj profesor v Parizu. Malet je govoril v smislu združenja Jugoslovanov v en narod. Predavanje je budilo širše zanimanje.
— Willy Burmester ima gosli, ki so baje velika redkost in imajo ceno 100.000 mark. Na svojih goslih bo Burmester igral v Zagrebu 5. t. m. Ako se komu zdi cena gosli previsoka. jih na vsak način ne bo kupil. Take cene so namreč samo za reklamo.
— Vseslovanski čebelarski shod se vrši letos v začetku septembra v Moskvi. Srbe bo na tem kongresu zastopal urednik Piele Krsta Mršulja. Znano je, da so naše čebele na Ruskem na zelo dobrem glasu in bi bilo dobro, da se tudi naši čebelarji pridružijo zborovanju.
— Sima Pandurovič znani srbski lirik je izdal novo zbirko svojih lirskih pesmi pod naslovom »Dani i Noči«; prva njegova zbirka pesmi, ki je dosegla velik uspeh je bila naslovljena: »Po smrtne počasti«.
— Oskar Nedbal, češki dirigent in skladatelj je napisal godbo za novi balet »Vražja babica«, ki sta zanj napisala tekst dvorni igralec Zeska in vdova igralca Stohra. Balet se uprizori še to sezono na dunajski dvorni operi.
— Vitomir Bogič, režišer osješkega gledališča je prevzel mesto prvega režišerja na
belgrajskem kraljev, pozorištu. Pred kratkim sta podala svojo demisijo, ravnatelj pl. Faller in tajnik Lesič, sedaj pa odide še režišer Bogič. Govori se, da bo prevzela osješko gledališče hrvaška vlada in ga vodila skupno z Zagrebškim.
— Razstava »Lade«. Srbski slikar Rista Vukanovič je bival več dni v Sofiji, kjer se je dogovarjal o umetniški razstavi »Jugoslovanske Lade« povodom kronskih svečanosti. Razstava se vrši v novo zgrajenem umetniškem paviljonu v Sofiji. Sestavil se je poseben pripravljalni odbor, ki je izvolil svojim predsednikom ministra za uk in bogočastje Bobčev. Bolgarski umetniki se udeleže razstave s svojimi najboljšimi deli. Udeležbo je prijavil tudi največji sodobni kipar Ivan Me-štrovič.
— Tunel pod Kavkazom. Kavkaz je bil od nekdaj meja med Azijo in Evropo. Sedaj premišlja ruska vlada, kako bi prevrtala to mejo. Namerava se pod Kavkazom tunel, ki bi bil dolg 23 km. in bi vezal Tiflis z Vladikavka-zom. To bi bil najdaljši tunel na svetu in bi vezal dva dela sveta.
Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
2. .o-
pestih in na kako nezdrav temelj se naslanja. Puljska afera je tudi občutno udarila Iredentov-ce vseh mest in ravno pri Puljski aferi se lahko spoznava ozke zveze, ki jih iina Trst s Puljem
—	v Italijanstvu. Pravijo, da bi tudi tržaški in Soriški magistrat ne bila zadovoljna z tako državno revizijo, kakor se godi sedaj v Pulju.
Vlada je pozvala brzojavno iz Trsta v Pulj več drž. uradnikov in inženerjev, da prevzemo vodilne posle in urede malo upravo in gospodarstvo občine. Najžalostiiejše za Italijane je to, da pridejo c. kr. uradniki na mesta, ki so jih Preje zavzemali Regnikoli. To je žalostno, če na tako vodilnih mestih slede taki ekstremi, kakor so c. kr. uradniki in Regnikoli.
C. kr. korespondenčni biro iz Trsta je odgovoril na vse akcije in pačenj javnega mnenja, da se ustavi liadaljno postopanje vlade v Pulju sledeče:	«Dasiravno	je	deželni	odbor
istrski skušal preprečiti po namestništvu v Pulju uvedeno akcijo, da varuje po njem zavzeto pravno stališče, se vendar z vso vnemo izvršuje nadaljno prevzemanje mestnih agend.«
Kakor se zatrjuje propadejo pri prihodnjih volitvah v Pulju popolnoma kamoristi in zmaga gospodarska stranka, t. j. združeni Slovani, Nemci in mornariška stranka. Tako je razpoloženje.
iiuda psica. Neka družina je klicala konja-ča, da odnese bolno psico. Ko je prišel njegov pomočnik Mariello po njo, ga je obgriznila na desni roki. Zdravnik rešilne postaje mu je moral rane do dobra izprati. Jutri raztelesijo psico, da vidijo če ni bila stekla.
Dekla zahteva aretacijo svojega gospodarja. Karl V. je imel deklo Josipino Hrenovec. Ta je včeraj zahtevala naj se ga aretira in siccr iz sledečega razloga: Gospod Krlo je tak prijatelj vinca, da je doma, ko mu je zmanjkalo denarja, pobral vse kar mu je prišlo pod roke. Zato ima njegova soproga vsako najmanjšo stvar pod ključem. Včeraj je pa vzel služkinji bluzo in nekaj obleke v vrednosti 30 K ter denar zapil. Mož je priznal svoj čin.
»Marta Washington« največji parnik Au-stro-Amerikane je včeraj prišel iz Argeptinije pod poveljstvom E. Cara. Cez veliki ocean je rabil samo 9 dni. 7. t. m. odpluje zopet v Argen-tinijo.
Štrajk litografov v Trstu. Dne 1. marca so pričeli štrajkati tukajšnji litografi. Nad sto delavcev je opustilo delo, ker se jim neče ugoditi na njih zahtevi, da se jim skrajša delavni čas in zviša plača, ki so jo izdali v posebni spomenici.
Konferenca srednješolskih ravnateljev na
Primorskem se je začela 1. marca v namestni-ški dvorani. Konferenco je otvoril princ Hohen-lohe. Prvi dan se je razpravljalo o učnem načrtu za nemščino na italijanskih srednjih šolah. Več poročila v kratkem.
Srbsko meso. V petek popoldne bi se moralo pričeti s prodajo srbskega mesa v mestnem paviljonu na ulici Carducci. Velika množica je čakala na otvoritev mesnice, a lastnik je prišel javit, da se prične s prodajo šele v soboto, ker meso ni prišlo še v Trst. Dotični vagon je prišel mesto popoldne 1. marca šele ponoči.
Tatvina. Na Barrieri ima konfekcijsko trgovino Jurij Jess. Preteklo noč so ga obiskali taje. Razbili so blagajno, ki je v 1. nadstropju ter pobrali nekaj bankovcev in 180 K. Večji znesek več tisoč kron je bil v posebnem predalčku in ga tatovi niso opazili, ali pa se jim ni zdelo vredno razbiti ga. Potem so nabrali več otročjih in damskih oblek, nekaj moških sukenj ter odšli. Škode je okrog 2000 K. Lastnik je zavarovan proti ulomu in tatvini za večji znesek. Policija upa, da jih v kratkem izsledi.
Regulacija vodovja na Primorskem. Pri tržaškem namestništvu se je vršila te dni konferenca glede uravnave vod na Primorskem zlasti Soče in Vipave. Konferenca, pri kateri so bili navzoči zastopniki ministrstva za javna dela in poljedelskega ministra, je odobrila predložene proračune in načrte. Vsi stroški bodo znašali 11 milijonov kron. od česar odpade na državo okoli 9 milijonov, 1,904.000 kron pa prispeva dežela.
Ob jadranskem morju nastopa zadnje dneve tako gosta megla, da se je zgodilo že več nesreč in da je promet zelo oviran. Včeraj je bila spet taka megla in ogrski parnik Szapa-ry je butnil v skale in ni dosti manjkalo, da se ni potopil.
PROSVETA.
Bodočnost Mestnega gledališča v Plzni.
»Narodni Politika« poroča, da se je vršil te dni v Plzni javen shod zaradi bodočnosti Mestnega gledališča v Plzni. Shodu je predsedoval znani pisatelj Šubert. Gledališki odbor »Prosvetne zveze« je razposlal gledališkim društvom in strokovnjakom okrožnico s sledečimi vprašanji:
1. Zakaj je padel finančni uspeh gledališč v poslednjih letih splošno, zakaj v Plzni še posebej?
2. Kakšni so vaši nazori o repertoiru v zadnjih letih na našem odru? 3. Kako in s čim bi bilo možno doseči gmotni uspeh in obenem zadostiti umetniškim zahtevam? 4. Kateri vzroki so, da premožni sloji malo obiskujejo gledališke predstave? 5. Kaj grajate in kaj odobravate pri vodstvu gledališča? 6. Kako bi bilo mogoče zabraniti grozečo katastrofo našega gledališča?
—	Obče se odgovori pritožujejo, da gledališče ne dobiva deželne podpore, nego dovoljuje le mesto Plzen na leto 86.000 K. Ljubljansko slovensko gledališče dobiva pa le 26.000 K). Obisk je premal; bogataši k predstavam ne hodijo, a tudi konservativni t. j. klerikalni sloji ne obiskujejo gledališča. Srednjim in širšim slojem je vstopnina previsoka. K temu konkurenca kinematografov, koncertov, zabav, predavanj in dr. Končno vseobčna draginja. Tekma s Prago v repertoiru je predraga. Zato se naj opremne opere, °perete in igre opuste, personal naj se zmanjša, ev. gaže fiksirajo, vstopnina se znižaj, zlasti za galerije in balkone, ter se naj prirejajo dijaške in delavske predstave z nizko vstopnino. Vsa društva naj agitirajo za večji Krog abonentov. Ustanovi se novo delniško
temeljnim kapitalom 100.000 K (akcija po ou KJ. Finančna stran gledališča vodi dru-
štvo, artistično pa ravnatelj z dramaturgom.
V	podporo vodstvu naj bodo vsi umetniški krogi in literati. Ves češki Plzen agitiraj za gledališče! — Tako delajo Čehi. V Ljubljani pa? Večen provizorij in kriza brez konca.
Venček triglasnih narodnih pesmi za šolo in dom. (Sestavil in na svetlo dal Anton Kosi, nadučitelj v Središču. Tisk »Učit. Tisk. (cena 50 vin.). Dobiva se pri izdajatelju. Kdor se le količkaj zanima za ljudskošolske uspehe, mora priznati, da se je po prizadevanju za lepo ljudsko petje vnetih vzgojiteljev v poslednjem času v ljudski šoli tudi petje močno povzdignilo. Vzrok temu je iskati največ v dejstvu, ker je ljudska šola na vso moč začela gojiti lepo narodno pesem. Ta najbolj ugaja otroški duši, ker ker so narodne pesmi lahke, preproste in melo-diozne. Precej zbirk imamo Slovenci sedaj 'e v tem oziru, med drugim tudi Venček triglasnih nar. pesmi za šolo in dom, ki ga je sestavil g. Anton Kosi, nadučitelj v Središču. — Da »Venček« v resnici ustreza svojemu namenu in da je potreben, dokaz temu, da je izšel sedaj že 3.del in da posameznih pesmic iz Venčka ne pojo učenci satno v šolskih pevskih urah, marveč, da šolska mladina nastopa s celotnim delcem ob raznih šolskih veselicah in slavnostih in da se je »Venček« priljubil tudi po mnogih zasebnih hišah po Slovenskem, kjer se goji domača glasba. Priporočamo to zbirko vsem, Ki hočejo pospeševati lepo petje med mladino.
9.	št. »Slovenskega Uustrovanega Tednika« je posebno zanimiva in obširna. Vsebuje: Angleški kralj Juri in napalski, indijski knez Maharadija s spremstvom na lovu na tigre v Napalu v Indiji; hrvatske narodne noše v Dalmaciji; Valentin Štolfa v Sežani in njegovih 8 sinov, ki so bili vsi vojaki; 100 let stara prababica Alojzija Kertu pestuje svojo poldrugo leto staro prapravnukinjo Hilarijco Zorn v Gorici; mlad hrvatski skladatelj Božidar Širola v Zagrebu; Brat »Martin« v Ormožu: igralke in igralci in učitelj D. Serajnik kot brat »Martin«; pustni orači pri Sv. Barbari v Halozah na Štajerskem; 40 let stavec: Ivan Teršelič v Mohorjevi tiskarni v Celovcu; iz Beneške Slovenije: Možnica; bulgarski princ Boris; slovenski drvarji v Tacoma Wasch v Ameriki; zastave kitajske republike itd. — Priporočamo »Slov. llustrovani Tednik« vsem, da si ga naročijo, kdor ga še nima.
Senzacijonelna aretacija klerikalnega veljaka in agitatorja.
Ne more se reči, da je stranka odgovorna za vsakega človeka, ki se v nji nahaja, gotovo pa je vsaka stranka odgovorna za ljudi, ki se zanjo najbolj izpostavljajo in jo nekako repre-zentirajo pred javnostjo.
Eden najhujših kričačev in klerikalnih agitatorjev je bil znani Antončič, s katerim se je moralo napredno časopisje že večkrat pečati. Antončič je imel menda štiri preparandije, toda pošteno služiti si kruh mu ni dišalo, rajše je stopil v službo klerikalcem in je bil njihov plačan agititor, kakršnih se več nahaja v tej stranki plačanih ljudi. Antončič je upal počasi priti k kakemu mastnemu klerikalnemu koritu, njegov ideal pe je bil postati nadzornik pri ljubljanski straži. Dobro je vedel zakaj. Toda nenaden dogodek je prečrtal Antončiču vse račune in klerikalna stranka je ob svojega najbolj vnetega agtatorja.
Tat.
2e lansko leto je imel Antončič neljubo a-.fero v t. zv. laški kuhinji, kjer je pil z nekim človekom, ki je zanj plačeval. Toda Antončič ni bil zadovoljen, da je samo zastonj jedel in pil, ampak je začel svojemu pijanemu1 dobrotniku — preiskovati žepe. Poklicali so stražnika, ki pa ni mogel konstatirati tatvine — za takrat se je Antončič izmazal in se je pritoževal, da so ga ljudje po krivici obdolžili. Toda Anton-uc je imel res nagnjenje k tatvini, oziroma manjkal mu je smisel, da bi razlikoval med mojim in tvojim. To se je pokazalo v soboto v Unionu.
Dober pivec.
Kot zvest klerikalec je hodil Antončič seveda samo v klerikalne lokale in jim je dal mnogo skupiti, da bi menda bolj procvitali. Koliko so klerikalci Antončiču plačevali za njegovo delo, da je zanje agitiral — mi ne vemo. Agitator v svoji sveti vnemi navadno mnogo potrebuje za svojo žejo, včasih mora plačevati tudi za druge, da jih navduši, včasih pa se mora tudi drugače izkazati. Antončič je torej pridno zahajal v klerikalne gostilne in tudi v Unionsko klet.
Zvit tiček.
Dobro ako je človek za vsak slučaj v dobrem razmerju z natakaricami, bodisi da dobi zato boljšo mero, lepšo porcijo, ali včasih tudi, če ni drugače, na upanje. Antoničič je to stran življenja dobro poznal in je hotel porabiti vsako priliko, da si tako zagotovi ugodno življenje. Zato je bil prav prijazen človek, in če se pomisli, da se mu je oebtala klerikalna ka-njera, je bil res spoštovanja vreden človek. Toda Antončič je rabil več, nego so mu mogle nuditi njegove razmere in njegova razmerja. Za 'O si je včasih pomagal s tem, da je prelomil sedmo božjo zapoved.
Usodna sobota.
•	j \s°boto ie Pil Antončič v Unionski kleti in je bil prav dobre volje. Tudi s svojim klerikalnim prepričanjem se je bahal in je rekel, da
/»0«-iiP^1S za_,Ljubljano kmalu drugačni časi. (Mislil je menda na čas, ko bo postal nadzornik ljubljanske straže.) Ker pa je bila noč še dolga m s°boti sledila nedelja, si je hotel Antončič vskrbeti nekoliko denarja. To ni težka stvar; seze se v žep in — tako je storil Antončič. Samo da m posegel v svoj žep ampak v žep plačilne natakarice ter ji zmaknil 40 K. Natakarica je tatvino takoj zapazila in je takoj poklicala stražo.
Tiček v zdregi.
Antončič je hitro položil denar na polico in je skušal tako rešiti svoje ime. Toda stvar se mu je slabo posrečila. Ko je nrišel stražnik in začel preiskovati, je našel denar in takoj se je izkazalo, da ni nihče drugi tat, kakor Antončič. Ker je bil Antončič že dalje časa na sumu, mu je stražnik napovedal aretacijo.
V kletki.
Antončič je moral noč prespati na prični na magistratu, zjutraj pa je bil odposlan na sodnijo. Pravijo, da ima tudi nekaj drugih orehov zoper sedmo božjo zapoved na vesti. Tako je dozorel ta klerikalni cvet.
V	klerikalnih krogih vlada vsled aretacije Antončiča silna poparjenost, ker je cela ljubljanska SLS. ž njim kompromitirana. Mi nikakor nočemo delati SLS. odgovorno za to, kar za krivi posameznik in naj je tudi eden najzodlič-nejšili agitatorjev. Značilno pa je vsekako za klerikalno stranko, da se v njej zbirajo elementi, ki prehajajo eden za drugim v roke državnega pravdništvu. Resničen je tudi za S. L. L. rek: »Božji mlini meljejo, počasi, a zanesljivo«.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
POLOŽAJ NA ČEŠKEM.
Praga. 3. marca. Voditelj čeških Nemcev namestnik češkega deželnega maršala dr. Urban se je izrazil napram uredniku češkega dnevnika »Sainostatnost« o položaju sledeče: Do zadnjih dni sem s popolno gotovostjo upal v srečen izid češko nemških spravnih pogajanj. Toda težkoče, ki so se pojavile zadnje dni so tako velike, da sodim o položaju jako pesimistično. da ne upam v nikak uspeh več.
VAŽEN SESTANEK VLADARJEV.
Rim, 3. marca. Sestanku italijanskega kralja Viktorja Emanuela z nemškim cesarjem Viljemom, ki se vrši dne 21. t. m v Benetkah, se pripisuje velika politiška važnost. Sestanku podaja še večji pomen dejstvo, da neposredno pred njim obišče nemški cesar avstrijskega na Dunaju. Italijanskega kralja spremljata v Benetke ministrski predsednik Giolitti in minister zunanjih zadev marchese di San Giuliana.
ŠTRAJK NA ANGLEŠKEM.
London, 3. marca. V nobenem okraju, kjer štrajka delavstvo, se doslej še ni pojavil niti najmanjši nered. Vendar je vojaštvo po vseh garnizijah še vedno pripravljeno.
Glasgow, 3. marca. V tukajšnjem pristanišču čaka 25 parnikov, ker ne morejo vsled pomanjkanja premoga odpluti.
Antverpn, 3. marca. Semkaj so dospeli nemški in francoski vlaki s premogom, katerega je naročila angleška vlada. Pristaniško delavstvo pa noče preložiti premoga iz vlakov v pripravljene ladije, ker bi na ta način škodovalo angleškim štrajkujočim delavcem; vsled tega se ne more izvršiti prevoz premoga na Angleško, kar bo še bolj poslabšalo položaj.
-s
PROTI REVOLUCIONARJEM NA KITAJ.
SKEM.
London.	3.	marca. Sklepati po	poročilih,
ki	prihajajo	iz	Kitajske, so nemiri,	ki so iz-
bruhnili po vseh večjih mestih začetek protirevolucije proti mladi republiki. Revoltirati je povsod začelo prejšnje cesarsko vojaštvo, ki že	delj časa	ni	prejelo nobene plače.
Peking,	3.	marca. Plenjenje in	požiganje
upornih čet traja še vedno. Posebno velika je škoda v mestnem četvrtu. kjer se nahajajo poslaništva. Poslaniške straže so jako povečane. Po ulicah trajajo boji vojaštva s prebivalstvom.
London, 3. marca. V Tientsinu je izbruhnil upor vojaštva, sličen onemu v Pekingu. Uporno vojaštvo pleni po mestu. Kitajski četrt mesta je žrtev plamena; 10.000 ljudi je brez strehe. — Enaka poročila prihajajo tudi iz Šanghaja. Splošno se pričakuje intervencije velesil, ker je položaj skrajno kritičen.
ČENSTOHOVSKI PROCES.
Pjotrkov, 3. marca. Dokazilno postopanje v čenstohovskem procesu je bilo v soboto zvečer končano. V ponedeljek govori državni pravdnik in zagovorniki, tako da bo že v torek izrečena obsodba. Pater Mačoh ne bo bržkone obsojen na smrt, kakor se je poprej domneva-
lo.	pač pa na dosmrtno prisilno delo v Sibiriji, drugi obtoženci pa dobe po več let ječe, ker se jim ni moglo dokazati, da so udeleženi pri u-moru. — Iz sobotne obravnave so zanimive sledeče izpovedi: Sedanji samostanski prior Welouski poroča o treh obtoženih patrih, da so bili skrajno neposlušni, da je bila disciplina v samostanu skrajno slaba, da so imeli vsi menihi ponarejene ključe za samostansko riznico. Samostanski organist je Izpovedal, da je njegovo 16letno hčerko v spovednici zapeljal pater Starczewski, ter potem nadaljeval svoje razmerje; hči je rodila dete. Zaslišan je bil tudi ključavničar, ki je delal patrom ključe, povedal je, da je dobro vedel, zakaj potrebujejo patri ponarejene ključe. Nek zidar je izpovedal, da vodijo iz samostana podzemeljski rovi. Priča Ostrawsky je izpovedal, da je bil pater Mačoh oni dan, ko se je izvedelo o umoru Vaclava Mačoha. v njegovem stanovanju. Ko je čital prva poročila v listih, je pobožno dvignil glavo in rekel: božja milost bo dodelila, da pride morilec v roke pravice!
gačnih sploh ne mara in ga niti pogledati noče. Zadostuje poljub, obljuba zakona in takoj je revež prisiljen zagovarjati se pred sodiščem, ako še ni pravočasno izpolnil svoje obljube. Gdč. Doroteja Cotterll se je seznanila na jesen leta 1910 z nekim veleposestnikom, ki pa je kratko na to odšel v Kanado in se tam oženil. Užaljena gospodična je tožila pri sodišču radi neizpolnjene obljube in sodišče ji je zalepilo krvavečo rano na srcu z dragocenim obližem v vrednosti 6000 K, ki jih je moral plačati obtoženi kot kazen, da ni ostal zvest svoji besedi in svojemu poljubu. Druga gospodična, Amise Hunt, je enako imela vspeh pri sodišču zaradi neuspešne poroke. Pred poroko je namreč hotel ženin poizkusiti, kako je kaj z ljubeznijo njegove neveste, oa ie bil neprijetno razočaran. Prišel je dan svatbe, v nevestini hiši se je zbralo do 40 gostov, le o ženinu še ni bilo ni duha ni sluha. Kar zginil je, in ni se več vrnil. Vendar sodišče ga je našlo. Z veseljem je plačal mladi mož odškodnino in ko je svoje imetje, kar ga je imel, poprodal, je zares zginil, baje je odpotoval za vedno iz strahu pred »ljubeznivimi« angleškimi damami v tujino. — Nikdo pa ne bi pričakoval, da bodo Anglečanke vzor Italijankam. Vsoda ravnokar imenovanih gentlemenov je doletela v zadnjem času tudi slavnega Carusa, po božji milosti tenorja in po ženski milosti najbolj priljubljenega moškega. Zatelebal se je svoj čas v Milami v neko gospodično, ki je prodajala kravate. Ljubezen je bila platonična in pevec je odšel v Berlin. Mlada Italijanka mu je pisala, da pride za njim in božji Caruso je s tem — soglašal. In tako se je podala gospodična Eliška s papanom, ki je bil čevljar, v megleno Germanijo. Kot pa sedaj kaže obtožba, sta se te dva prav dobro pripravila na pot. Dekle zahteva od Carusa za »bolečine« (njeno žalostno stanje, zapuščenost itd.) 250 tisoč lir. Poglejmo malo njen račun: za po-potovanjske obleke 3350 lir, za tri klobuke 400 lir, štiri pare čeveljčkov 150 lir, perilo 200 lir, smoking za papana 150 lir, cilinder 50 lir, vožnja v prvem razredu 300 lir in tako naprej. Da bi se izognil škandalu, je plačal Caruso takoj 10 tisoč lir, dal dami razne dragocene darove in podaril zlato jedilno orodje. Toda »nevesta« ni s tem zadovoljna, hoče imeti svojih 250 tisoč lir in grozi z obelodanjenjem zaljubljenih pisem, ki jih je poslal Caruso. Če se tako godi v Italiji deželi ljubezni —, kje naj potem še iščemo nesebično ljubezen?
+ Ljubezenska drama. V Vilni se je odigrala v enem prvih hotelov krvava ljubezenska drama. Mlada ruska plemkinja Helena Narbu-tova je oddala na grofa Tyskievicza več strelov iz revolverja. En strel je zadel grofa v prsi in ga težko ranil. Ljubosumna plemkinja je ranila tudi prisotno grofovo ženo. Vzroki krvavega dogodka niso še povsem jasni, nedvomno pa gre za ljubezensko razmerje grofa do plemkinje.
* Ruski tat na Dunaju prijet. Dunajska policija je dobila iz Peterburga poročilo, da je v Peterburgu ukradel znani tat Vazilij Dikij neki dami vrednostnih papirjev v znesku 55.000 rubljev in dragoceno biserno zavratnico vredno 22.000 rubljev, tat je bržkone pobegnil na Dunaj. Včeraj pa je dunajska policija aretirala na glavni pošti na Dunaju nekega Rusa, ko je hotel dvigniti neko pismo. Izkazalo se je, da je prijet identičen s pobeglim Rusom. Pri njem, niti na njegovem stanovanju niso našli niti vrednostnih papirjev niti ukradene zavratnice.
* Bogat prosjak. V Budimpešti je umrl pro-sjak Karel Greska, ki je trpel leta in leta hudo pomanjkanje in je živel samo od darov usmiljenih ljudi. Kdo naj torej popiše veliko presenečenje, ko so našli v njegovi slamnici 60.000 K gotovine in za 100.000 kron vrednostnih papirjev!
* Požar v predilnici. V Avgsburgu je izbruhnil 28. t. m. zvečer v Werachovi predilnici požar, ki se je v malo minutah razširil na vse glavno poslopje. Goreča tovarna je izgledala kakor ognjeno morje, ki je metalo plamteče snope preko mesta. Požarne brambe so z velikim naporom omejile požar in rešile stranska poslopja. Glavno poslopje pa je pogorelo do tal; uničeni so vsi predilni stroji. Brez dela je 800 delavcev. Škodo cenijo nad milion mark.
* Blagoslov vojnega hujskanja. V Ankoni kipi vojno navdušenje za tripolitansko pustolovščino v posebno velikih valovih. Pred kratkim so se igrale majhne deklice vojsko. V prekipevajoči strasti za moritev je potegnila enajstletna deklica revolver in streljala na nasprotnice. Zadela je tovarišico v glavo in jo usmrtila.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda.
za	50	kg	1183
za	50	kg	1174
za	50	kg	10 93
za	50	kg	8 38
za	50	kg	10 06
RAZNO.
*	Taksirana ljubezen. Na Angleškem je kaj nevarno in nepriporočljivo nekoliko intimneje seznaniti se s kako damo. To pa le za moža ki ima kaj pod palcem. Angleško dekle pa dra-
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 2. marca 1912.
Termin.
Pšenica za mesec april 1912 Pšenica za mesec oktober 191 Rž za mesec april 1912 . .
Koruza za mesec maj 1912 .
Oves za mesec april 1912 .
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Kajmasjll znesek 50 vtaarjev. Plamenim vpraSanJem Je prlloiltt znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni ni« popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji iuserentt v znamkah. ZaklJuSek malih oglasov ob 6. url zvefar.
Priznana Specialiteta. Namočena polenovka, na poseben način pripravljena in v to po-rabno olje se dobi vedno pri Josipu Polaku, trgovcu, Sv. Petra cesta št. 9. Ljubljana. 168—S
WNi
»
Naj novejše, dobro in ceno se kupi
edino le v
Angleškem skladišču oblek“, Mestni trg 5.
Ogromna zaloga najnovejših spomladanskih oblek, raglanov, klobukov itd. za gospode in dečke, ter najmodernejša konfekcija za dame in deklice, nudi vsakemu okusu v popolno zadovoljnost. — Dospeli so tudi iz Pariza, Berlina in Dunaja osebno kupljeni modeli damske konfekcije, katere zadene poseben chic in pozornost. — Cene priznano nizke in brez konkurence.
O. BERN ATOV 1Č.
Izdelki solidni.
l > ir. .r' - ---- l. - L:
vi
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . • . Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Zmerne cene.
Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. Blapšak: Turki pri Sv. Tilnu, ihistrovaua knjiga. Ceisa 1 20 K.		I M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. T50 K.	Šlupar: 0 prvinah in spojiunh, Ilusurov. Cena 1-50 K.	Bruuet: Telovadba. Cena 4 K.	Mešiček: Beležke iz S Km fizike in kemije. fJfj Cena 40 vin.
Marolt: Zgodovinske ufne slike. Cena 2 K.	Vizitke	Engelbert Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 31—, broširani K 2 60.	Kuverte s finno	Kaj Izide zopet 9 •	1 Trgovske račune i,
Knjižnica Učitelfskega komiki a: Jufčka Mišjakovega zbrani spisi I., 11. in III. zvezeK. Cena a 1*50 K. — Rape: Mhtdini. Cena 1*50 li. — (*aiigl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 li.			Adamu*: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.		i 1 Mirovnikove narodne pesmi. I. j; | in 11. zvezek, j H Cena il 20 vin. 1
Bretl: Kako si o-hranimo zobe. Cena 20 vin.	Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.	Kazni napisi na lepenkah za šole.	Novo! Popravljalna znamenja na tabelah.	Tabela o pravilnem mešani n umetnih gnojil.	Vse tiskovine za -JI knjižnice.
Uradne tiskovine za županstva.	V se najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole	Strreotipija |	Litografija	Muzikalije	Založba knjig |KI
\r ^Učiteljski tiskarni66 se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš. Slovenski llnstrovani Tednik, Rudar, Bomače ognjišče, Zvonček, Popotnik,
Maša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec.
r
i
“»K Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. "S;u<
Stritarjeva ulica štev. (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
411 o
2 o
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjiž-:::	nlcam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino :::	26	vinarjev več. :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni _________v	Ljubljani.___________
O. Bračko
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 12 priporoča prave fine francoske
parfume, bogato zalogo rokavic
in vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno.
Kompanjon
se išče za dobro vpeljano, rentablo podjetje, ozir. se podjetje tudi proda. Tudi dober potnik se sprejme.
Pismene ponudbe na „Prvo anoncno pisarno“ v Ljubljani pod »Kompanjon 1000“.
Kavarna »CENTRAL*.
i Vsak dan vso noč
Vstop prost«
KONCERT
dunajskega elitnega damskega orkestra.
Z velespoštovanjem
Štefan Miholič, kavarnar.
135
,d a r se prodaja
v Trstu v sledečih tobakarnah:
Železnik, Sv. Ivan,
Trevisan. ulica Fontana,
Bajc, ulica Geppa,
Lavrenčič, Vojašnični trg,
Pippan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Gramaticopulo, ulica Barriera. Rončelj, ulica S. Marko,
Rankcl, ulica del Rivo štev. 22,. Bruna, ulica del Rivo štev. 44,
„ ulica St. Martiri,
Bilan, ulica Covana štev. 14, Raunacher, Čampo Marzio, Retinger, ulica Grumulo,
SchimplF, državna železnica. Geržina, Roj an,
Može, ulica Mirainar,
Magolo, ulica Belvedere,
Hreščak, ulica Belvedere,
Vivoda, Roj an,
Šegulin, ulica Industria,
Sekovar, Vojašnični trg,
Schmelzer, južni kolodvor,
IvaB Treven, Bazovica pri Trstu-