»Osnovno šolstvo je eminentna državna funkcija in ravno v tem pogledu ni današnje stanje niti najmanj zadovoljivo. V naših osnovnih šolah je približno 1.200 razredov, ki nimajo svojega učitelja. Razredi so prazni, in imamo tudi občine kjer ni niti enega učitelja, dasiravno so mnoge občine z lastnimi sredstvi, brez državne pomoči, sezidale šole. Sedaj imajo šolska poslopja a nimajo učiteljev. Tako stanje povzroča skrbi in treba bo najti izhod. Na drugi strani pa leži v min. prosvete 1.700 prošenj, absolventov učiteljskih šol, ki čakajo na svoje namestitve. (Pripominjam, da bo dovršilo letos še približno 1.300 kandidatov učiteljske šole.) Ti mladi ljudje nestrpno čakajo, da pojdejo na deželo in da se posvetijo poklicu, za katerega so se pripravljali. Te nove namestitve bodo povečale število osebja v tem resoru. Slična je situacija tudi pri drugih ministrstvih. Jasno je, da se morajo v administraciji izvršiti gotove spremembe z oziroTn na socialne in ekonomske momente, kakor tudi na kvalifika- Ne redukcije — ampak nova nameStenJa V poslednjih letih se vedno pojavlja o priliki proračunske debate bojazen pred redukcijami. Priznati moramo, predvsem ako gledamo stalno naraščajoče število brezposedne mlade inteligence, da je ponekod redukcija nujno potrehna in to v korist onih, ki že več let čakajo na namesititev, ki že leta preživljajo brez zaslužka in propadajo v brezdelju. Nikake red.ukcije pa ne bi moglo prenesti osnovno šolstvo, ker je pač ravno tu potrebno, da se število učiteiljstva poveča. Ako bi hoteli zadostiti samo najnujnejšim potrebam našega osnovnega šolstva, bi morali namestiti vse absolvente učiteljskih šol, ki sedaj čakajo na službo. Toda ravno v osnovnih šolah, iki predstavljajo za narod majvečjo in najvažnejšo prosvetno institucijo, ne bi smelo biti nikoli pomanjkanja učnih moči, marveč bi se moralo ravno tu stiremeti za modernizacijo in stalnim naglim napredkom. Od uedinjenja dalje moremo zabeležiti prav lep napredek in je porast osnovnega šolstva razviden iz naslednjih številk: Leta 1919. je bilo v naši diržavi 7.465 šolskih poslopij, a leta 1930. jih je bilo žc 8.797. Leta 1919. je posečalo oisnovne šole 967.000 učencev a v letu 1933./34. že 1,262.000. V letu 1919. smo imeli 17.719 učiteljev(-ic) a danes jih je že 24.612. Poleg drugih ustanov občuti pritisk krize tudi naše šolstvo. Vendar je danes opažati, da so m&rodajni krogi prepričani, da je ravno osnovna šola ona ustanova, ki ne prenese nikakih redukcij proračuna, marveč se mora skrbeti, da se s povišanjem proračunskih postavk za osnovno šolo poveča tudi delo za narodno izobraževanje, da se nudi narodu ono izobrazbo, ki mu je res nujno potrebna. To razvidimo iz besed g. prosvetnega ministra dr. Ilije Šumenkoviča, ki je v proračunski debati rekel: »Osnovno šolstvo je imelo za 1. 1933./34. po proračunu 514,000.000 Din. Ako se odšteje od te vsote 28.5 milijona Din kredita, ki je bil namenjen za meščanske šole, tedaj vidimo, da je ostalo za osnovno šolstvo v tem letu le 485 milj. Din. V sedanjem proračunu je predvidenih za osnovno šolstvo 503.5 milj. Din, kar pomenja, da so krediti za osnovno šolstvo v letošnjem proračunu povečani za 17.5 milijonov Din. Meščanske šole imajo v letošnjem proTačunu posebno postavko v znesku od 28.5 Milj. Din, ki je ločena od proračuna za osnovno šolstvo. Gotovo bo presežek v letošnjem proračunu namenjen predvsem za, nameščanja novih učiteljev(-ic). Da se sedaj resno misli na nameščanje učiteljskih abiturientov in abiturientk povzemamo povsem jasno iz debate v parlamentu. — Na vprašanje kaj je z učiteljskimi namestitvami je odgovoril prosvetni minister naslednje: »Vedel sem, da me boste vprašali kaj je z učiteljskimi namestitvami? Gospoda, na to vprašanje ste dobili prvi odgovor v poobla- stilih, ki jih daje finančni zakon kraljevski vladi in v komentarjih s katerimi je finančni odbor opremil ta pooblastila. Naj Vam chiram ie koinentarje: Finančni odbor se nadeja, da bo z omenjenimi predpisi (tu so mišljena pooblastila, ki ste jih dali kraljevski vladi) rešeno važno vprašanje, tako v pogledu administracije, kakor tudi v pogledu državnih izdatkov. Znižanje števila osobja je možno, ampak povsem jasno je, da bo v nekaterih resorih število osebja še povečajio. To zadeva predvsem tudi prosvetno ministrstvo.« Ravno v pogledu potrebe nameščanja aibiturientov z ozirom na potrebe osnovnega šolstva je ugotovil g. prosvetni mmister v svojem ekspozeju naslednje: cijo in je zaradi tega bila vnešena odredba v čl. 48. predloga fin. zakona, katere namen je, da to vprašanje reši.« Uvideva se potreba nameščanj nele v ministrstvu, marveč je večina govornikov, ki so govorili v parlamentu k prosveitnemu proračunu poudarjalo, da je potreba osnovne šole potreba naroda. Vsi so resno razmišljali, kako dobiti možnosti za namestitve novega, za našo osnovno šolo tako potrebnega, učiteljstva. Navajamo tu le primer narodnega poslanca g. dr. Bogdana Vidoviča, ki je izjavil: »Potrebno je, da vzgojimo nove nacionalne jugoslovanske državljane, tipe jugoslovanskega človeka. Pričnimo pri sebi in ustvarimo najprej nacionalno - jugoslovansko prerojene parlamentarce. Radi tega predlagam, da mi, narodni poslanci, od svojih prejemkov žrtvujemo po 50 Din dnevno. Začnimo pri sebi in dajmo dober vzgled. Upam, da bodo temu vzgledu sledili tudi naši tovariši iz senata in od prvega aprila imamo sigurno nameščenih toliko učiteljev, kolikor je poslancev in senatorjev.« Ako bo ta predlog sprejet, >tedaj bo lahko nameščenih samo iz itiega denarja približno štiristo novih učiteljev(-ic). Priznati moramo, da je g. dr. Vidovič pokazal najlepši primer. kako naj skrbe narodni zastopniki za potrebe šole — za potrebe naroda. Naša osnovna šola ne more prenesti nobenih redukcij, marveč je nujno potrebno. da se zviša število učiteljstva. To dtejstvo, so spoznali sedaj tudi merodajini krogi in zato smemo upatd, da osnovnega šolstva ne bodo v bodoče z redukcijami doleteli nikaki pretresljaji in bodo tudi brezposelni abiturienti stopili v krog kulture našega naroda in prišli do izvrševanja poklica, za katerega so se s tako vnemo pripravljali. Učitelji, ki nam je procvit našega osnovnega šolstva nad vse, smo prepričani, da smemo mirno pričakovati tudi v bodoče le ukrepe, ki bodo brez redukcij služili samo napredku našega šolstva.