taborniška revija letnik XLIX iàtor ) POTEPANJA Pozdravljeni, V novem letu vam iz uredništva Tabora želimo vse najlepše in veliko sreče ter se zahvaljujemo vsem, ki ste nam poslali dobre želje. V novo leto se bomo tudi pri Taboru potrudili, da bi bili čim boljši. Prosimo vas, da nam pišete in nas s kratkimi članki obveščate o dogodkih in zanimivostih v vaših rodovih, saj smo v ta namen uvedli rubriko Taborniške novice. Prav tako smo z novimi temami osvežili Razvedrilo in Strokovno. Upamo, da boste uživali ob prebiranju novih rubrik. Prispevke in fotografije za novičke pa nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov pisarna@zts.org z zadevo "za Tabor". Srečno 2004! Uredništvo Tabora 4 8 10 Tabor na obisku ZNOT Luč miru STROKOVNO 22 Spam, spam, spam ... 24 Taborniški vestnik 24 O-koledar 25 Filatelija 26 Taborniški športi 28 Izleti v naravo 30 Za vodnike 34 Astronomija 36 Predstavitve rodov 37 Kosobrin 12-strunska akustična kitara ima podobno obliko kot 6-strunska. Od dvanajstih strun je 6 nosilnih, ki so enake kot pri akustični kitari, vsaka pa ima ob sebi še dodano, oktavo višjo, struno. AKTUALNO 13 Taborniške novice 16 Predstavimo se 18 Ocvirki s starešinstva 19 Kolumna 20 Mednarodne strani 2 KDAJ? KAJ? KDO? 10. januar Glas Jelovice (Rod svobodnega glasjelovice.rutka.net Kamnitnika) Škofja Loka janez.bernik@kss-loka.si 30. - 31. januar Zimsko orientacijsko tekmovanje bojan.krizan1@guest.arnes.si (Rod XI. SNOUB) Maribor zot.rutka.net 22. februar Dan ustanovitelja skavstva www.scout.org Roberta Baden-Powella Thinking day www.wagggs.org 12. - 13. marec Seminar za organizatorje in Znanje.rutka.net izvajalce Taborjenj (ZTS) pugy@rutka.net 14. marec Fotoorientacija www.mzt.org (Mestna zveza tabornikov Ljubljana) [ januar 3 UVODNIK RAZVEDRILO 38 Taborniška fotografija 40 Dnevnik učitelja kitare 42 Popotovanja 44 Trenutki 45 Ježkov kotiček 46 Z znanjem do odgovora 46 Stric Volk 47 Križanka Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon Uredni{tvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Aleš Skalit (urednik priloge Gozdovnik), Aleš Cipot, Primož Kolman, Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež-Lrga, Tadej Pugelj-Pugy, Iris Skrt-Dina, Matic Stergar in Jure Jež. Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. NASLOV UREDNIŠTVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-pošta: zts@guest.arnes.si. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 550 SIT, letna naročnina je 4700 SIT, za tujino pa letna naročnina s pripadajoto poštnino. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. DDV je vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tabor je tiskan na papirju SORA mat lux, proizvajalca Goričane, Medvode d. d. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Naslovnica: Ekipa LMB Luč v temi Tema, mračnost, megla, sivina, črnina, ... Svetloba, sonce, toplina, ogenj, luč, ... V teh nasprotujočih si besedah ponavadi človek izbere najljubšo, izbere besedo, ki izraža življenje. Živeti življenje pomeni izbrati svetlobo, izbrati ognjišče, prižgati luč. Luč miru iz Betlehema prav gotovo simbolizira željo po življenju, miru, strpnosti, sožitju,... Tudi mi zvečer prižgemo taborni ogenj, ki nas povezuje in ogreva. Si mar kateri človek tega ne želi? Vso simboliko vrednot, duhovnosti, upanja v sebi nosi majhen plamen Luči miru, ki prihaja iz Betlehe-ma. Vsak si njeno sporočilo lahko razlaga po svoje, a vendar je dar namenjen vsakomur, ne glede na njegovo verovanje. Res je, da ima akcija korenine v krščanstvu, to pa še zdaleč ne pomeni, da je namenjena samo enim ljudem. Namenjena je njemu, tebi, meni, namenjena je vsem ljudem dobre volje, tako vernim in nevernim. Vsako leto si v naši organizaciji ponavadi želimo izmisliti nekaj novega, a mimo realnosti in poslanstva akcije se ne da. Največjo vrednoto za nas zagotovo v akciji predstavlja mir. Poslanstvo, ki ga vsako leto prinese Lučka je vzeto iz vsakdanjega, realnega sveta. Ustvari družino je bilo letošnje geslo. Organizatorji smo to vzeli zelo resno, saj smo se na Dunaj prvič podali z avtobusom skupaj kot Slovenija. Bili smo ena velika skavtsko-taborniška družina. V letu 2004 bomo vstopili v evropsko skupnost. Tako bomo tudi mi ustvarjalci velike družine. Naj bo letošnje geslo namenjeno vsem tabornikom-skavtom, da se tesneje povežemo in ustvarimo družino! Ustvari družino! Sandi Glinšek - Chin-chin 4 ^ ] TABOR NA OBISKU Zapisal: Aleš Cipot, foto: Jure Meglic in arhiv ZTO v. Zveza tabornikov občine Kranj Ste vedeli, da danes v Sloveniji delujejo le še tri občinske taborniške zveze; poleg mariborske in ljubljanske še kranjska? Tudi kranjska občinska taborniška zveza dokazuje, da niso zgolj dodatna in lažje dostopna denarna sredstva edini in največji razlog druženja rodov v občinskih zvezah. Odlikuje jih uspešna finančna, materialna in kadrovska dejavnost, kakor tudi izobraževalna, ki se kaže v kakovostnih in obiskanih vodniških tečajih. In ne pozabimo - štirje kranjski rodovi združujejo skoraj 600 tabornikov. Andrej Sifrer (na sliki s kitaro): "Ob svojem prvem javnem nastopu pred kamerami nisem imel nobene treme. Izkušnje sem dobil pri tabornikih." Šifrerjeva nikoli posneta pesem "Potepuh" je med taborniki izjemno priljubljena. Andrej je bil nekoč član RSO in svoj prvi televizijski spot je posnel na taborjenju v Fazani leta 1974. Djuro: "V rodu Staneta Žagarja - mlajšega smo leta 1996 uvedli novo funkcijo - rodov komercialist, ki bi naj skrbel za trženje promocijskega prostora pri vsem, kar taborniki lahko ponudimo. S strani preostalih kranjskih rodov, še posebej Stražnih ognjev, smo bili zaradi tega deležni precejšnjega posmeha, vendar se je funkcija izkazala za zelo koristno. Ob 50-letnici taborništva v Kranju smo uspeli nabrati nekaj več kot 4 milijone tolarjev sponzorskih sredstev. Danes pa se je pokazalo, da lahko skoraj v enakem obsegu nadaljujemo sodelovanje s sponzorji zgolj na podlagi normalnega delovanja taborniške organizacije. Naj bo slednje v razmislek tudi Izvršnemu odboru ZTS." Črtomir Zorec (levo) je predlagatelj imena rodu in osnutka emblema Stražnih ognjev. Predvojna gozdovnika, Črtomir Zorec in Franjo Klojčnik, sta močno zaznamovala ustanovitev in začetke delovanja ZTS. Veliko zaslug za uspešno delo leta 1956 ustanovljene Okrajne zveze tabornikov Kranj, ki se je leta 1962 preoblikovala v današnjo ZTO Kranj, Kranjčani pripisujejo njenemu predsedniku Franju Klojčniku. Kranjski taborniki so poznani tudi po dr. Dušanu Petraču (znanstvenik v NASI), Andreju Šifrerju, Darku Jenku in Tomažu Strajnarju - Blondiju. Ob polsto-letnici delovanja so pripravili izjemno bogat spekter različnih taborniških prireditev. Najbolj odmevna je bila otvoritev razstave Skavti in gozdovniki na Slovenskem ter Taborništvo v Kranju. Istočasno so izdali knjigo Taborništvo -zgodovina in spomini. [ januar 5 Gojc (na splavu) je v seriji Taborniki in skavti na nacionalki kar šest oddaj posnel s taborniki RSŽml._ Na GG taborjenju rodu Staneta Žagarja - mlajšega leta 1996 v Drašči vasi, je tabornike teden dni spremljala televizijska ekipa. Posneli so šest oddaj in ob začetku predvajanja serije Taborniki in skavti so bile kar prve štiri prav njihove. V rodu so zelo ponosni in malo v šali, malo zares trdijo, da ni šlo za naključje, saj lahko gledalce pritegneš k seriji samo z dobrim začetkom. Maskota kranjskih tabornikov, prikupni orlic Tabi, je nastal v okviru projekta 45-letnice taborništva v Kranju, ki ga je vodil takratni starešina RSO Malus. Pipc (Miha Knific -RSO) je oblikoval prikupnega orlica, katerega ime so izbrali na podlagi predlogov predvsem MČ-jev in GG-jev po vseh štirih rodovih. Tabi se je prvič predstavil na prvem taborniškem festivalu, ki so ga izvedli v Kranju (idejo je naslednje leto uspešno povzela ljubljanska MZT). Tabi danes ostaja skupna maskota vseh kranjskih tabornikov. V Tržiču so ponovno obudili četo, ki deluje pod okriljem RSŽ-ml in ima že v prvem letu delovanja 60 članov. Djuro: "ZTO Kranj se je obdržala in se razvija še naprej zaradi finančne in materialne pomoči rodovom, interesnega povezovanja rodov na programski osnovi ter pomoči pri kadrovski in izobraževalni politiki rodov. Slednja se je izkazala za zelo pomembno in koristno, saj v Kranju kot načelnice/ načelniki in starešine, rodove vodijo večinoma študentke in študenti. Glede na spremembe, ki so se zgodile v Sloveniji in posledično tudi v ZTS v začetku 90. let, sem sam osebno prepričan, da bi z ukinitvijo občinske zveze v tistem obdobju danes v Kranju obstajala mogoče največ dva rodova. Tako pa so danes v Kranju trije močni in eden dokaj soliden rod." Ponos kranjskih tabornikov - taborniški center Marindol v osrčju Bele krajine, je neposredno ob prelepi in topli reki Kolpi. Gre za enega največjih taborniških centrov v tem delu Evrope. Poleg finančnega vira predstavlja vedno močnejši vir novih članov v vrstah GG. Na podlagi ankete izvedene med gosti so oblikovali poseben modularni program, ki ga prilagajajo posamezni gostujoči osnovni šoli oz. drugi organizaciji. Izvajajo ga vodnice in vodniki rodu, ki deluje na omenjeni osnovni šoli. V lanskem letu so skupaj z Občino Črnomelj, lokalnimi turističnimi društvi in domačini pričeli pripravljati projekt kolesarskih poti po Beli krajini. Kranjski taborniki razpolagajo tudi s staro taborniško kočo - Puščavo naJoštu nad Kranjem in zadnjo pridobitev, taborniško kočo na Jelovici. 6 ^ ] Rod stražnih ognjev Rod zelenega Jošta Ustanovljen: 6. aprila 1952. Šteje okoli 200 članov na področju Kranja (naselje Planina, Center, Čirče, Predoslje, Britof) ter občini Šenčur in Cerklje. Starešina: Matej Torkar - Iki (tudi starešina gorenjskega območja). Načelnik: Davorin Puhar - Čmru. Posebnost: RSO je od vseh štirih rodov najbolje podkovan v taborniškem znanju in daleč najbolj uspešen kranjski rod na različnih taborniških tekmovanjih. Spletni naslov: rso.rutka.net. Ustanovljen: septembra 1961. Šteje okoli 50 članov na področju Kranja, v naseljih Stražišče in Orehek. Starešina: Andrej Petrovič - Kli- njo. Načelnica: Andreja Sušnik. Posebnost: Bivši odred Albina Drolca je bil v preteklosti močno povezan s podjetjem Sava, saj njegovi zametki segajo v srednjo gumarsko šolo in podjetje samo. Danes je najmanjši rod v Kranju, ki se počasi stabilizira in razvija v močnejši rod. Kokrški rod Rod Stane Žagar - mlajši Ustanovljen: 10. junija 1966. Šteje 105 članov, deluje pa v Kranju (Zlato polje, Kokrica, Rupa in Mlaka), občini Preddvor in Jezersko. Starešina: Rok Kadunc. Načelnik: Miha Rogelj - Baltazar. Posebnost: Rod je dolga leta vodila najbolj zaslužna kranjska tabornica Tončka Vodnik - Matica čebelica, ki je prenašala bogate taborniške izkušnje na mlade člane skoraj 45 let. Ime rodu izvira iz kanjona Kokre, ki teče skozi Kranj. Ustanovljen: 26. junija 1980. Šteje 220 članov, od tega 60 v Četi tržiškega zmaja v občini Tržič. Rod pokriva v Kranju naselja Prim-skovo, Vodovodni stolp in Zabnica. Starešina: Gregor Šajn - Miško. Načelnica: Daša Razinger - Šona. Posebnost: Najmlajši izmed rodov je bil v svoji kratki zgodovini že dvakrat pred popolnim propadom, vendar se je vedno pobral in še močneje zaživel. Danes je zaradi ustanovitve čete v Tržiču postal največji kranjski rod. Njegova značilnost je predvsem izjemno močan občutek pripadnosti rodu. Izvršni odbor ZTO Kranj STAREŠINA Danilo KODRIČ - FČ (RSO) NAČELNIK Jure MEGLIČ - Djuro (RSŽ-ml) GOSPODAR " - Kosta (RSO) BLAGAJNIČARKA Ivanka MOHORIČ (KR) PROPAGANDISTKAVera PELHAN - Pinky (RSO) TAJNICA Anja RAVNIKAR - Muca (RSŽ-ml) GOSPODAR TC MarindolFranc Strajnar - Popaj (RSO) ČLANI Starešine vseh štirih rodov Dandanes šteje taborništvo v Kranju 575 članov. 11978323 [ januar 7 Jure Meglic - Djuro, načelnik ZTO Kranj, je poskusil postati tabornik že v drugem razredu osnovne šole v Bistrici pri Tržiču, vendar je bilo takrat taborništvo v Tržiču že v zatonu in v hudih težavah, zato se je odločil za šport. V prvem letniku študija se je ponovno vključil v taborniško organizacijo, za kar je zaslužen sotabornik Bedr. Djuro danes šteje 28 pomladi in je zaposlen kot asistent na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer pripravlja doktorat. Kako uresničujete delo po osnovnem programu? "Osnovni program skušamo izvajati skladno s smernicami ZTS, je pa res, da skušamo skupaj z načelniki rodov iskati nove poti, kako podajati vsebino na bolj atraktiven in zanimiv način, ki bolj animira mlade. Mislim, da moramo predvsem na nivoju družin in rodov spremeniti obstoječi način dela in mišljenja ter s tem izvajati stalen pritisk na IO ZTS in strokovne komisije, da bi s tem povečali predvsem obojestransko komunikacijo. ZTS smo namreč mi vsi, ne pa pisarna na Parmovi 33" Kakšen je tvoj pogled na taborništvo danes, jutri ... ? "Taborništvo je danes postavljeno ob bok atraktivnim smučarskim počitnicam s starši in eksotičnim morskim krajem, za otroke iz socialno šibkejših slojev pa taborništvo žal postaja "luk-suz", saj se vedno težje udeležujejo taborniških akcij. Ravno zaradi teh sprememb je danes interes mladih za tabor-ništvo manjši, kot je bil pred desetimi in več leti. Če se taborniki ne bomo stalno prilagajali novim pogojem in iskali alternativne možnosti, kako organizirati mlade v novih časih, ne bomo ravno številčni ob 75-letnici. Po drugi strani pa moramo mlademu človeku v okviru taborniške organizacije ponuditi vizijo njegovega osebnega razvoja v vseh pogledih ter narediti vse, da bo taborniška organizacija še bolj družbeno uveljavljena kot je danes in s tem tudi bolj priznane predvsem organizacijske in vodstvene izkušnje, pridobljene z delom pri tabornikih. In ravno na tem področju upravičeno pričakujem korenite premike od sedanjega vodstva ZTS. Ekipa se mi zdi "ta prava". Kranjski taborniki v okviru občinske in gorenjske zveze vsako leto organizirate svoj vodniški tečaj v Marindolu . "Mogoče na prvi pogled izgleda, da imamo svoj vodniški tečaj, ki je zaprt za druge rodove. Vendar ni tako. Zelo tesno sodelujemo z vodstvom gorenjske območne organizacije, je pa res, da je izvedbeni del tečaja vedno bil skoraj v celoti v kranjskih rokah. Kljub temu mislim, da vsako leto pripravimo programsko zelo kakovosten tečaj, vsekakor pa bi si želeli več sodelovanja in pomoči s strani ostalih gorenjskih rodov. Mislim, da smo v letošnji sezoni naredili prave korake v to smer in bomo vodniški tečaj avgusta 2004 izpeljali ob sodelovanju skoraj vseh gorenjskih rodov, upam pa, da bomo v tem pogledu tudi dolgoročno gradili vodniške tečaje'' "PISARNE ZTS GLEDE CENOVNE POLITIKE TEČAJEV V GŠ in trženja gš nasploh NE RAZUMEM." Zakaj vztrajate pri svojem tečaju? Je vzrok v stroških tečajnin? "Glede na to, da imamo Kranjčani vsako leto od 20 do 25 novih vodnikov, je tudi z ekonomskega vidika za nas vodniški tečaj v Marindolu najbolj racionalna rešitev, hkrati pa tudi drugim rodovom ponudimo tečaj po minimalni ceni (15.000 sit), saj za razliko od politike trženja GŠ v Bohinju, sami ne ustvarjamo dobička na lastnih članih, temveč skušamo omogočiti maksimalno kakovostni tečaj ob minimalnih stroških. Dober vodniški kader je le temelj taborništva. Pisarne ZTS pa v tem pogledu glede cenovne politike tečajev v GŠ in trženja GŠ nasploh, ne razumem." Djuro: "Pri tabornikih me zagotovo najbolj navdušujejo iskreni prijateljski in tovariški odnosi. Zame so temelj delovanja taborniške organizacije, ki temelji na prostovoljstvu, vendar z zelo profesionalnim odnosom do zadanih ciljev in odgovornosti za njihovo doseganje. Upam in želim si, da bo delo v taborniški organizaciji, ki mi je omogočila zelo dober osebni razvoj, še naprej tako kakovostno ter da bo samo še pridobivalo na družbeni veljavi. Sam bom vedno ponosen na to, da sem tabornik." 8 ^ ] POTEPANJA Anže RST Zahteven, a navdušujoč ZNOT 2003 Zalomilo se je tudi profesionalnim orientacistom Taborniki Rodu skalnih taborov smo v noči s 6. na 7. december organizirali tradicionalno 7. Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje - ZNOT. Kljub temu, da je tovrstno tekmovanje eno izmed najzahtevnejših, je tudi eno najbolj priljubljenih, saj se je letos na njem v petčlanskih ekipah pomerilo več kot 260 udeležencev iz celotne Slovenije. Poleg tabornikov pa sta se tekmovanja udeležili tudi ekipi orientacistov in planincev. Udeleženci so se zbirali že od zgodnjega popoldneva pred tekmovalnim centrom v kulturnem domu Franca Kotarja v Trzinu. Medtem, ko so se ekipe pridno prijavljale in nameščale, je zunaj počasi padal mrak in spreminjal gozdove okoli Dobena v temačno in skrivnostno prizorišče letošnjega ZNOT-a. Vsako ekipo je kot ponavadi na začetku najprej čakal test iz topografije, ki pa bolj izkušenim tabornikom ni delal večjih težav, nekaterim pa je bilo odmerjenih pet minut več kot premalo. Zakaj prenočevanje na dveh lokacijah? Tekmovalci so prespali na dveh ločenih lokacijah, v KD Franc Kotar v Trzinu in v OŠ Rodica v Domžalah. Na dveh lokacijah zato, ker so bile nočitvene kapacitete v Trzinu prenizke. V le 100 metrov oddaljeni OŠ Trzin, kjer težav s prenočevanjem ne bi bilo, žal tabornikom niso bili pripravljeni nuditi prenočišča. Po besedah organizatorjev bi prestavitev središča dogajanja ZNOT-a na oddaljeno, a tekmovanju povsem primerno OŠ Rodica, zahtevala bodisi neatraktiven ZNOT bodisi ogromne težave z razvažanjem ekip v okolico trase proge ZNOT-a. A.C. Proga je bila ena težjih v zgodovini ZNOT-a, a se, žal, po besedah organizatorjev, dosti drugačne trase proge ni dalo izpeljati. Skupaj je tekmovalo 48 ekip iz 19 različnih rodov. Prva ekipa se je na teren podala nekaj čez šesto uro, že v temni noči. GG-ji so morali na svojem pohodu najti šest, PP-ji osem, grče pa kar deset kontrolnih točk. Če pa k vsemu prištejemo še izgubljenega poraženca, ki so ga morali tisti, ki so ga seveda našli, pravilno vrisati na topografsko karto, je bilo dela in hoje kar precej. Nočna orientacija je ponujala najrazličnejše preizkušnje, od spretnostnega tekmovanja do iskanja ubežnika. Ekipe so se morale izkazati z iznajdljivostjo na kontrolni točki presenečenja, saj je s pantomimo težko pokazati npr. marcipan, optimista ali pnevmatiko. Polno smeha je ponudila tudi kontrolna točka impro lige. Med drugim tudi omenjeni nalogi delata ZNOT prepoznaven v množici podobnih orientacijskih tekmovanj. Zadnji udeleženci so prisopihali na cilj šele po drugi uri zjutraj, kar je nedvomno znak, da letošnji ZNOT ni bil mačji kašelj. Po vsekakor naporni noči smo hitro in brez težav pospali. Naslednje jutro smo razglasili rezultate in podelili nagrade najboljšim. Pa na svidenje prihodnje leto! Tekmovalci so bili zadovoljni ... Rezultate si lahko ogledate na spletni strani RST.RUTKA.NET/ZNOT_2003.HTM._ REZULTATI GG 1. Baki, RZZ 2. Zviti lisjaki, RST 3. Kalibr 890, RSR 484 363,5 337,5 PP 1. Jljni Co Team, RKV 2. Proletarci, RMV 3. Psi-gadi, Rod Srnjak 634 624,5 605,5 GRČE 1. Polaris, Orientacijski klub Polaris 1099 2. Coprnica, RJŠ 716 3. Kekci, MO PD Dravograd 634 Klemen, Andrej in Miha, Rod Kraških j'rt: "Na ZNOT-u smo prvič in tukaj je super. Hodili smo dve uri, našli pa smo samo eno točko. Iskali smo se naprej, ampak so bile ostale preveč skrite, pa smo obupali in šli nazaj. Drugo leto pa spet pridemo!" Tine in Petra, Rod Morskih viharnikov: "Na ZNOT-u sva tokrat že četrtič. Proga nama je bila všeč, kljub temu da sva si morala za orientacijo večinoma pomagati z azimuti. Od nalog na progi nama je bil najbolj všeč strelec. Vsa pohvala organizatorjem, moti pa naju le nekoliko premajhen prostor za toliko ljudi. Vsekakor pa prideva zopet drugo leto!" Tudi to se zgodi. Da je bila časovnica ZNOT-a res prekratka, smo se prepričali ob opazovanju tekmovalcev orientacijskega kluba Polaris, ki sicer niso taborniki. Časovnico so prekoračili za 10 minut, česar se jim menda ze dolgo ni zgodilo. Po prihodu s proge so namesto večerje do podrobnosti analizirali orientacijski pohod, da ugotovijo, kje so ga polomili. A.C. Katja, Anja, Anči in Jerneja, Rod Jezerska ščuka: "Letos smo se ZNOT-a udeležile prvič. Časovnica se nam sicer zdi prekratka, zahtevnost pa je bila OK.Tudi naloge so bile zanimive, čeprav smo pričakovale še več taborniških tem. Drugače se imamo pa krasno!" 10 ^ j POTEPANJA Zapisali: Petra Hribar, Jerneja Modic Foto: Ekipa LMB Luč miru iz Betlehema Mnogo je samot, mi pa iščemo drug drugega. Mnogo je besed, mi pa se pogovarjamo. Letošnja poslanica akcije Luč miru iz Betlehema, ki je nosila geslo USTVARI DRUŽINO!, je opozarjala na vedno večjo odtujenost med ljudmi kljub visoki stopnji tehnologije za komunikacijo med ljudmi in pozivala, da "kljub različnosti iščimo sočloveka ter se kljub poplavi besed in sporočil poskušajmo zares pogovarjati." Že trinajst let v predbožičnem času v Slovenijo pripotuje Luč miru iz Betlehema, da bi širila idejo miru in sožitja med ljudmi, narodi. Nekaj zadnjih let pri organizaciji širjenja te ideje, sodeluje tudi ZTS. V stilu gesla smo se letos prvič vse štiri organizacije (ZSKSS, ZTS, ZBOKSS, SZSO) skupaj odpravile po plamen Luči miru iz Betlehema na Dunaj. 52 članov avtobusa se je na dolgi poti že kar dodobra spoznalo in spoprijateljilo; vladalo je res sproščeno vzdušje, najbolj pa nas je združilo petje. Kljub nekaterim razlikam smo pri povezovanju v eno družino ugotovili, da smo si precej podobni in nas druži marsikaj skupnega. Veliko veselje pa smo občutili tudi, ko smo prispeli v skavtski center, kjer smo prespali. Kljub utrujenosti smo se peš odpravili na novo pot. Ta nas je vodila skozi sam center Dunaja in nas tako le še dodatno spravila v pravo praznično vzdušje. Malo premra-ženi in mokri smo prispeli v katedralo sv. Štefana, kjer je potekalo ekumensko srečanje. Tam so skavti iz različnih delov Evrope, prejeli plamen s prošnjo, naj idejo miru širimo v naši okolici. Lučka se je tako razpršila med prisotne in mi- januar moidoče. Vsak jo je ponesel na svoj konec, z mislimi in upanjem na mir med ljudmi. Zdelo se je, kot da bi plamen Luči miru iz Betlehema v rokah pomenil veselje na obrazu. Po končanem sprejemu in že ritualnem obredu slikanja, smo se odpravili nazaj v skavtski center, kjer nas je čakala težko pričakovana večerja. Le-ta je bila izrazito taborniškega značaja - hrenovke, seveda. Do- bro podprti smo se odločili, da se kljub rahlemu dežju podamo na potep po večernem Dunaju. Kmalu sta dobro družbo premagali utrujenost in pozna ura. Čakala nas je namreč zgodnja vrnitev domov. Tam je sprejem Lučke najprej potekal v nabito polni cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani. Letošnji sprejem je bil ekumenskega značaja, kar je še bolj podkrepilo letošnje geslo akcije in tako dobilo še globlji pomen, saj so se rimokatoliški cerkvi pridružile tudi druge veroizpovedi. Po končanem obredu smo se odpravili proti Magistratu, kjer je potekala krajša prireditev. Delegacija je simbol miru ponesla še v parlament, k nadškofu dr. Francu Rodetu, k spomeniku padlim v osamosvojitveni vojni na Žale, na Urad za verske skupnosti, na razstavo Jaslice sveta, na Generalštab slovenske vojske in k predsedniku dr. Janezu Drnovšku. Bili smo zadovoljni, saj so bili na vseh omenjenih obiskih prihoda Luči zelo veseli in si želijo še več takih obiskov. Mi pa smo po vseh teh skupnih trenutkih, ko smo ustvarili družino, ob slovesu začutili bolečino v srcu; postali smo namreč eno. Tolaži nas le misel, da se nekoč še srečamo. Če ne prej, pa prihodnje leto, ko bo plamen miru spet med nami. Zbrane prostovoljne prispevke smo namenili petim socialno šibkim družinam po Sloveniji. Poleg finančne pomoči pa smo podarili vsaki družini vrečo igrač, ki so jih zbirali taborniki Rodu Jezerskega zmaja Velenje z akcijo "Sreča v vsa otroška srca". Pri odpravi na Dunaj se slovenska delegacija zahvaljuje Pekarni Presta Velenje in Mlekarni Celea iz Arje vasi, ki sta prispevali svoje proizvode. [ januar 13 TABORNIŠKE NOVICE Orientacijski piknik Aragonitnih ježkov V soboto 6. 12. 2003 se je v Cerknem odvijalo zabavno tekmovanje v orientaciji po ulicah, ki se je zaključilo s piknikom na jasi v Lamku. Tekmovanja se je udeležilo 40 tabornikov in prijateljev tabornikov. Skupaj smo spravili 6 tekmovalnih skupin, ki so nosila zelo zanimiva imena: Pocukrani čeveljčki, Bomberji, Ognjene puščice, Bozgawci, Ta zadn in Petarde. Namen orientacije ni bil toliko tekmovalne narave, temveč približanju taborništva tudi ostali populaciji v Cerknem, ki s tem ni tako seznanjena. Tako smo imeli prenos ranjencev po ulicah Cerknega, ki je pritegnil veliko pozornosti. Na glavnem placu pa so se taborniki urili v postavljanju šotora iz dveh šotork. Vse se je končalo z veselim piknikom na prelepi jasi v gozdičku nad Cerknim. Zmagovalci smo bili seveda vsi. K.K. Tekmovanje je nudilo obilo zabave udeležencem in nekaj presenečenih pogledov mimoidočih. Foto: Peter Lahajnar. Domžalčani praznovali 50-letnico "Tudi taborniki smo ljudje. Ljudje, ki uživamo življenje," z vabilom sporočata avtorja. Rod skalnih taborov, ki deluje v Domžalah in bližnji okolici, je sredi decembra praznoval 50 let aktivnega delovanja. Domžalčani so pripravili koncert, na katerega so povabili odmevne glasbene skupine - Ano Pupedan, Maršale in I scream. Nastopajoči so skupaj s taborniki poskrbeli za odlično vzdušje, ki je trajalo vse do jutranjih ur. Središče dogajanja je bilo isto, kot na ZNOT-u, v kulturnem domu Franca Kotarja v Trzinu. delovanja Jernej Bakšič in Miha Kolenc, avtorja nekoliko nenavadnega, a odmevnega vabila pravita, da sta z njim predvsem netabornikom želela pokazati, da je zabava, sproščeno vzdušje in dobra družba bistvena sestavina taborniškega življenja. Čeprav se strokovnjaki kreiranja oglaševalskih sporočil ne strinjajo o njegovi vsebinski primernosti in oblikovni izvirnosti, pa se Domžalčani s tem ne obremenjujejo. Pravijo, da živimo v času, ko se tudi taborniki lahko sprostimo. Dodajajo, da je bolj pomembno, da so praznovali 50 let, ne pa kakšno je vabilo. In kolikor so Domžalčani s tem odprli usta tabornikom konzerva-tivnejših pogledov, so toliko bolj presenetili tabornike liberalnejših nazorov. Uredništvo Tabora Domžalčanom ob častitljivi obletnici iskreno čestita! A.C. 14 ^ ] TABORNIŠKE NOVICE Veseli veter s prenovljeno strukturo vodenja Novo taborniško leto je prineslo korenite spremembe v strukturi vodenja murskosoboškega rodu. Zaradi menjave generacij je postala zdaj že nekdanja družina GG precej oslabljena, medtem ko je nekaj novih vodnikov prevzelo nove vode MČ. Tako je že ustaljeni način združevanja in vodenja vodov v družinah MČ in GG zamenjalo združevanje vodov po osnovnih šolah. Gre za premišljeno potezo prenovljenega vodstva, s katero želijo izboljšati delo z mladimi in ponuditi čimvečjemu številu mladih izkušnjo taborništva, tako MČ-jem in GG-jem ter vodnikom in občutno povečati število tabornikov v rodu. V rodu trenutno deluje okrog 60 aktivnih tabornikov različnih starosti. Še vedno pa ostaja nerešeno vprašanje lastništva taborniškega doma v Domanjševcih, gorički vasici tik ob madžarski meji. Soboški taborniki so pred leti kot najemnik v zadnjem hipu obnovili najbolj dotrajane dele doma, vendar pa je zaradi težav z lastnikom obnova zastala. Še vedno se trudijo dokazati lastništvo, med tem časom pa taborniški dom vse bolj najeda zob časa. V tem primeru bi bila dobrodošla pomoč pravnih strokovnjakov v Zvezi tabornikov Slovenije, saj imajo več znanja in izkušenj, kakor vodstvo rodu. A.C. Novi vodi v rodu so posledica oktobrskih propagandnih taborov na osnovnih šolah. Foto: A.C. Severnoprimorsko območje v novo sezono Na srečanju popotnikov in popotnic so pogrešali vodstva prav vsakega rodu severno primorskega območja. Foto: Matjaž Kos. V koči tolminskih Puntarjev v Soči pri Bovcu je 29. in 30. novembra potekalo srečanje popotnikov in popotnic (PP) Severnoprimorske območne organizacije tabornikov (SPOOT), ki je bilo združeno z jesenskim posvetom. Na srečanju je sodelovalo 25 tabornikov iz petih rodov SPOOT. V dveh dnevih so izdelali koledar območnih akcij in predlagali smernice za organizacijo območnih srečanj GG, PP ter veselih srečanj MČ. Med udeleženci na žalost ni bilo vodstev nobenega izmed rodov, niti pomočnikov načelnika za posamezno vejo, kar odraža trenutno krizo na območju. Prav vsi severnoprimorski rodovi se namreč (ponovno) prebujajo in večino energije porabijo predvsem zase. K.K. Slovenski taborniki v Italiji 50 Let Modrega vala Organizacija slovenskih tabornikov v Italiji ROD MODREGA VALA je bila ustanovljena 18. decembra 1953 v Trstu. Prvi poskusi tovrstne organizacije segajo v leto 1949, ko so priredili poskusno taborjenje, enako pa se je zgodilo tri leta kasneje. Štiri leta kasneje so časi dozoreli. Prva taborniška družina je bila Družina belih galebov, ki so ji sledile še druge, ki so se maja 1954 združile v rod. Na čelu organizacije je bil njen ustanovitelj Drago Pahor, med taborniki znan kot brat Perun. Na začetku je bila organizacija prisotna predvsem v mestnem središču, nato se je razširila tudi na tržaški Kras. Prvi člani so bili pretežno mladinci med 14. in 19. letom. S šolskim letom 1958/59 so vnesli dve novosti: prihod v taborniške vrste otrok med 9. in 14. letom ter razširitev organizacije na Goriško. Tako ima od leta 1959 Rod modrega vala svoje družine bodisi na Tržaškem kot na Goriškem; vse akcije so skupne, tako da ima mladina možnost, da se spozna. Danes šteje rod približno 150 članov od 9. leta dalje. Rod je del Zveze tabornikov Slovenije in Slovenske kulturno-gos-podarske zveze (SKGZ, ene od dveh krovnih organizacij v zamejstvu). Zgodovina in način življenja sta ponazorjena v grbu, na katerem so razpoznavni stiliziran šotor, helebarda (simbol mesta, kjer je bila organizacija ustanovljena) in modri valovi (simbol narave, ki daje organizaciji ime). Med sabo se RMV-jevci nagovarjajo sestra -brat in vsak član ima svoje taborniško ime. Pozdravljamo se s "pozdravljeni", odgovor je "srečno". V tržaški pokrajini delujejo taborniki v petih družinah, na Goriškem pa sta dve družini. Organizacija ima svoje glasilo MODRI VAL, ki izhaja občasno in obvešča člane o delovanju. Staroste slovenskih tabornikov v Italiji so do danes bili: Drago Pahor - Perun Edvin Švab - Mirko Valter Erus - Tiger Aldo Rupel - Skala Milan Pahor - Srnjak Vlasta Jarc - Zvezda Živka Presič - Podlasica Čebulec Irina - Vidra Andolšek Janko - Kozorog 16 idar) PREDSTAVIJO SE ... Lrga Kdo ustvarja Tabor? Z delno prenovljeno revijo vam prinašamo srečanja z različnimi delovnimi skupinami, komisijami in podobnimi pridnimi mravljicami v ZTS. Da prebijemo led, se pokažemo najprej ustvarjalci revije, ki jo imaš pred seboj. Za to, da vsak prvi petek v mesecu v nabiralniku dobite Tabor, so krivi člani uredništva Tabora in vsi ostali, ki tvorno prispevajo k nastajanju naše revije. Prisluhnite, kaj pravijo o ustvarjanju Tabora nekateri med njimi ... zato si jo lahko s tem, da nam pišete, oblikujete tudi sami. Če je večji odziv, objavljamo več stvari, ki so zanimive za bralstvo in tako potem tudi dosegamo cilj - tj. revijo, o kateri taborniki menijo, da je revija namenjena prav njim. Kako si predstavljaš idealno taborniško revijo? Živo in razgibano. Čim večji poudarek in vlogo morajo imeti tisti, ki jim je revija namenjena. META PENCA urednikuje Kaj imaš najraje v vlogi urednice? Zadnjih deset dni pred izidom:). Kdo narekuje vsebino revije? Nekaj vsebine, Strokovno in Razvedrilo, je zastavljeno za celoten letnik vnaprej, vse drugo pa določimo sproti, pri tem so pobudniki taborniki, ki nas kontaktirajo. Čim bolj aktualno je, boljše je. Kdo lahko sodeluje pri oblikovanju vsebine Tabora? Vsi, ki imajo kakršnekoli ideje. To je revija, ki je namenjena tabornikom, V IGOR BIZJAK oblikuje Največje težave, s katerimi se spoprijemaš pri oblikovanju/postavljanju? Težav pri oblikovanju in postavljanju revije ni prav veliko. Največkrat pa sta to pomanjkanje kakovostnih fotografij, s katerimi so opremljeni članki, in preveč teksta, ki ga je potrebno stisniti na za to vnaprej določeno stran. Velikokrat so prispele fotografije preveč ali premalo osvetljene, nekatere so tudi neostre, kar je zelo težko popraviti. Do neke mere se to lahko popravi z dobrim grafičnim programom, vendar ne vedno. Zato bralci, če pošiljate fotografije, izberite res najboljše, ker bo tudi tako naša revija lepša. TINA BRŽAN plete intervjuje Kaj se ti zdi pomembno pri pisanju prispevkov za Tabor? Prva asociacija ob besedi tabornik zagotovo ni branje revije v mehkem naslonjaču domačega zapečka. Taborniška revija je tista, ki mora bralca izstreliti v svet, v naravo, v raznobarvnost travnikov, med mrzle skale in prostrane širine horizonta. Tabor je brez mej in ovir vzpodbudni kritik statičnosti in prepuščenosti vsakdanu. [ januar 17 sem sam vsako številko v svojih najstniških letih. ALEŠ CIPOT poroča z vseh vetrov in rodov Kaj ti je največji izziv pri delu za Tabor? Nimam rad filozofiranja in nakladanja okrog Tabora, zato želim predvsem, da bi nam uspelo oblikovati takšen Tabor, ki bi ga naročniki v svojih poštnih nabiralnikih pričakovali in prebrali s takim navdušenjem, kakor MATIC STERGAR mednarodnik med nami Kako si prišel k Taboru? Sem član Komisije za mednarodno dejavnost oz. krokodilje komisije. Svoje delo pri reviji Tabor si predstavljam bolj dopisniško in se mi ne zdi, da sem ravno član uredništva; tam je govor o stavcih, obliki, vsebini, tisku, rokih ... sam pa pri teh stvareh ne sodelujem aktivno. Moj prispevek Taboru je aktivno spremljanje mednarodne taborniške scene in dela "krokodilov" in čimbolj simpatično in kakovostno prenašanje ugotovitev čim širšemu krogu naših bralcev. Hkrati pa skušam med vrsticami svojih člankov tudi opozarjati na največji cilj, ki smo si ga krokodili zadali to sezono: vzpodbuditi čimveč PP-jev, da se samostojno in aktivno vključijo na mednarodno sceno. K nastajanju čim boljše taborniške revije pa prispevajo še mnogi drugi. V naših vrstah imamo še lektorico, imeli naj bi ilustratorja, občasnega fotografa ali več njih, snovalce stalnih rubrik, dopisnike iz različnih rodov, poročevalce, in da ne pozabim na predstavnika divjine - strica volka. Seveda pa je dobrodošel kdorkoli, ki ima kaj povedati ali pokazati! Se srečamo v naslednji številki! 18 ^ j OCVIRKI S STAREŠINSTVA Prvo starešinstvo pod 'novo metlo' VIZIJA Na prvem starešinstvu smo prvi dve uri smo porabili za to, da smo delali na viziji in usmeritvah ZTS za naslednje obdobje. Pravzaprav sploh nismo vedeli o čem se pogovarjamo - o viziji, o tem, kako jo uresničevati, o tem, kako jo končno-pa-le oblikovati ali o čem četrtem. Vizija je tako splošna, da je sprejemljiva za vse, hkrati pa tako splošna, da sama po sebi ne pove (skoraj) ničesar. Upam, da bo v naslednjih nekaj mesecih vizija dobila 'rep in glavo' ter da bomo vsaj vedeli, za katero obdobje jo pripravljamo. Usmeritve so boljše. ČLANARINA Bič božji (oziroma duhovnoresničnost-ni) za marsikateri rod, večinoma pa le izgovor (ob nekaterih izjemah) za lenobo in nepoštenost, je končno potrjen tudi za naslednje leto. Z mnogo besed smo ugotavljali, da nam še vedno ni jasno, da se organizacija v prvi vrsti financira iz denarja njenih članov. Šele za programe in aktivnosti, ki presegajo interese članstva, pa je možno sofinanciranje iz državnih in drugih jasli. Kot večini noče biti jasno, da z omejeno vsoto, ki z odvodom pride na račun ZTS, ni možno financirati vsega in se je torej treba odločiti za prioritete - programe, ki so za določeno leto najpomembnejši, brez katerih preprosto ne gre, drugih virov pa ni (dovolj). Iluzije večine, da bi bilo z nižjim odvodom več članov, pa ni tako enostavno razbiti. Tako kot danes rodovi nakazujejo odvod samo za del svojih članov, bi ga tudi ob nižjem odvodu. Ne gre za finančno šibkost, gre za poštenost. IZ STATUTA ZVEZE TABORNIKOV SLOVENIJE 26. člen Starešinstvo ZTS med zasedanji skupščine opravlja vse naloge skupščine, razen nalog opredeljenih v členu 25 a) do vključno 25 f). Starešinstvo ZTS sestavljajo: starešina ZTS, člani IO ZTS, člani nadzornega odbora ZTS, pomočniki načelnika za program ZTS, starešine in načelniki OOZTS in po en predstavnik iz vsake OO ZTS iz starostne veje popotnikov in popotnic. Starešinstvo je sklepčno, če je navzočih več kot polovica članov starešinstva in vsaj po en predstavnik več kot polovice OO ZTS. Sestaja se vsaj vsakih 6 mesecev. Starešinstvo sklicuje starešina ZTS. Na zahtevo vsaj ene tretjine območnih starešinstev ga mora sklicati kadarkoli. Vabila za seje morajo biti članom starešinstva ZTS poslana vsaj 15 dni pred sejo. Starešinstvo ZTS lahko na predlog načelnika ZTS izjemoma zamenja člana IO ZTS s trajanjem mandata do naslednjega zasedanja skupščine, če član IO ZTS ne more več opravljati svoje funkcije,. Na ta način lahko starešinstvo nadomesti največ tretjino članov IO ZTS. Za delo starešinstva se smiselno uporablja določila, ki urejajo delovanje skupščine ZTS. Skupina modrih glav, ki odloča, se je sestala prvič v novem mandatu. Prvič po skupščini ZTS. Obširen dnevni red, posledica polletnega premora od prejšnjega starešinstva, je obetala dolg dan. In tako je tudi bilo. Ni moj namen podati podrobno poročilo o dogajanju na starešinstvu, pač pa nekaj utrinkov in razmišljan ob posameznih 'vročih' točkah. PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA 'Največje bogastvo organizacije so ljudje' ... Bla-bla-bla. Ob podeljevanju priznanj in odlikovanj zaslužnim se mi velikokrat zdi, da podeljujemo visoke denarne nagrade za življenjsko delo namesto skromnih zahval tistim mnogim, ki delajo v organizaciji in za njo. Kriteriji (ob tem se moram spotakniti ob katastrofalen pravilnik, že tolikokrat popravljan in krpan) so preveč ohlapni, preveč ostri, nedosledni ... Ja, če se ne želimo zahvaliti, je vsak izgovor dober. Upam, da bo novoimenovana komisija prispevala k jasnini na obzorju priznanj in odlikovanj. SKLEP Naj zaključim s kratkim razmišljanjem o potrebnosti razprav na starešinstvu. Ki se zdijo marsikomu nepotrebne. Razjasnjevanje je odvečno. Kraja časa. Zato je treba zadeve sprejeti hitro, najbolje kar brez razprave. Bomo potem popravljali, ko se bo pokazalo. Kar se vedno znova kaže. Da so odločitve včasih prehitre. Prenagljene. Premalo premišljene. Z napakami. In potem popravljamo. Vedno znova. Saj nismo osli, da bi šli samo enkrat na led. Bo pa, kot marsikje drugod, tudi tu bolje. Po novem letu. Amerikanec [ januar 19 KOLUMNA Članarina! Ukinimo članarino! To se mi zdi še najboljša poteza. Zakaj? Zato, ker se okoli nje samo prepiramo. Ni nam všeč, kako visoka je, ni nam všeč, kako se porazdeli, ko jo zveza prejme na svoj račun, in verjetno še marsikaj drugega. Vsaj tako se zdi, glede na vsa prepiranja in vroče debate, ki se vsako leto sprožijo ob napovedi višine članarine, ki jo Zveza predlaga za naslednje koledarsko leto. Pri tem je najbolj dejavna ljubljanska Mestna zveza tabornikov, ki ima poleg vsega še najvišjo članarino. Vendar, če jo ukinemo, ne bomo več člani Svetovne skavtske organizacije (WOSM). Rodovi so člani Zveze tabornikov Slovenije in preko zveze tudi člani WOSM-a. Eden od pogojev za članstvo v tej organizaciji je tudi plačana članarina. Torej, če hočemo biti člani WOSM-a moramo plačati članarino. Do tu soglašajo vsi. Vendar pa je v članarini še kaj drugega in ravno ta del članarine je največkrat sporen. V ta del članarine se uvrščata prilogi revije Tabor, Medo in Gozdovnik, ki sta namenjeni našim mlajšim članom. Del, ki je namenjen taborniški literaturi, ki jo dobijo vodniki po opravljenem vodniškem tečaju, nekaj gre za subvencioniranje štartnin republiških taborniških tekmovanj, nekaj pa področnim zvezam. Tako nekako je sestavljena članarina, ki jo je potrebno odvesti na zvezo. Članarini, ki jo plačate v rodovih, pa je dodan še znesek, ki ga za svoje delo potrebujejo rodovi. Višino tega dela določajo rodove uprave. Zato se višina članarine razlikuje od roda do roda. Ta je lahko od 4000,00 SIT pa do 7000,00 SIT ali celo več. Ne razumem pa, zakaj je rodovom tako težko plačati članarino Zvezi. Večina rodovi prijavi le 30 članov, kar je eden od pogojev, da rod postane registriran pri Zvezi in s tem tudi član WOSM-a. Sprašujem se, zakaj ne bi prijavili vseh članov, ki so plačali članarino in ne samo nekaterih? Mogoče pa rodovi ne znajo pobrati članarine od svojih članov? Saj obstaja veliko načinov, kot so npr. položnice, ki jih lahko pošljemo članom domov, obisk vodnika skupaj z vodom na domu članov itd. Ali pa rodovi na tak način pridejo do večjih sredstev za svoje delo. Ne vem? Vem pa, da kot starš dveh nadebudnih tabornikov, ne bi želel, da moja otroka ne dobita članske izkaznice, ker rod ni odvedel vseh plačanih članarin, ki so jih vplačali člani in je s tem prikrajšal vse tiste člane, ki niso dobili izkaznic. Ali drugače, če sem plačal sem upravičen dobiti tudi izkaznico, ki je potrdilo, da sem član organizacije, kateri sem plačal članarino. Igor Bizjak - Bizi 20 ^ j MEDNARODNE STRANI Matic Stergar Lepo pozdravljeni in dobrodošli v novem letu! Ste še vedno razposajeni od silvestrovanja? Se vam, ob pisanju datumov, še vedno zapisuje letnica 2003? ... bo že bolje! Na splošno pa imamo ljudje lepo navado, da ob letu osorej napravimo t.i. novoletne sklepe. Verjamem, da ste tudi letos postali boljši človek, ker ste si zadali same plemenite cilje, jaz pa vam bom - kot sem obljubil - pomagal, da v svoje načrte vključite tudi kakšno taborniško vsebino, s tem, ko bom tule predstavil nekaj najzanimivejših mednarodnih akcij za leto 2004. Spodobi se, da začnemo doma. Seveda veste, kaj imam v mislih; naš prvi mednarodni tabor gozdovni-kov in gozdovnic powwow, ki se bo odvijal v Ilirski Bistrici od 30. julija do 8. avgusta. Prepričan sem, da o njem že vse veste, pa tudi zato, ker mu bom namenil več pozornosti v eni od naslednjih številk Tabora, je to vse o pow-wow-u za danes. ^ Scout MOOTsc Ogenj, zemlja, voda in veter so znamenja mednarodnih odnosov med kontinenti, hkrati pa tudi programski koncept mednarodnega tabora 4U, ki bo potekal v Luksemburgu od 22. julija do 1. avgusta. Pripravljen bo za popotnike in mlajše grče (17 - 23 let), vsebino pa bodo najbolj zaznamovale delavnice, okoljski projekti, nove informacijske tehnologije, hajki, koncerti ... več informacij dobite na www.lgs.lu/4u. TA I WAN scouts of chsna Če še niste nič razmišljali o njem, ste za priprave že malce pozni - pa vendar. V letu 2004 bo na Tajvanu 12. svetovni moot. Daljno-vzhodna država je vsekakor privlačna, nekoliko eksotična destinacija, moot pa že sam po sebi zagotavlja nepozabno doživetje. Informacije na http://moot.rutka.net/ 2004/index.php. Sploh še veste, kaj je to Jugoslavija? Ste že kdaj okusili tisti pravi balkanski "filing"? Pa bi ga? Sam vam to zelo toplo priporočam - in letos imate imenitno priložnost, od 1. do 10. avgusta namreč poteka četrti zlet tabornikov Republike Srbske Mlinska Rije-ka 2004. S prijatelji iz Škofje Loke sem se udeležil prejšnjega takega tabora pred štirimi leti in povem vam, da ga ne bom nikdar pozabil. Situacija je bila približno takale: več kot 600 udeležencev, od tega 8 [ januar 21 Slovencev (še nekaj Nemcev in Francozov), ostalo pa pripadniki bivših jugoslovanskih narodov. Vsi so nas poznali, vsi imeli radi. Spoznali smo veliko novih prijateljev, s katerimi še danes ohranjamo stike. Ustanovili smo tudi prvi mednarodni klub grč Grunf ... skratka, če niste tip človeka, ki mu ustreza švicarsko natančna, do minute točna in 100 % realizirana organizacija, morate letos v Bosno. Info na www.mlinska2004.scoutrs.com. Poleg teh štirih akcij vam ponujam še štiri, in sicer: Tatracor, 7. srednjeevropski jamboree na Slovaškem. Kraj: Tatranska Lomnica (na skrajnem vzhodu Slovaške), datum: 16. do 25. julij, cena: 60 EUR (najcenejši jamboree !!!), info: www.tatracor.sk Bla sommer 2004, danski nacionalni jamboree, 16. do 29. julij (prvi trije dnevi samo za PP-je). Danskega zleta sem se udeležil leta 1996 in lahko potrdim, da so Danci zelo gostoljubni - homehospitalities so praktično samoumevne. Zna biti, da boste pogrešali bel kruh in pravi domači topli obrok, ostalo vam bo pa zagotovo všeč. Informacije na www.blaasommer.dk Europolis, dogodek pod okriljem francoskih tabornikov, za tiste, ki jim še posebej diši evropska integracija in tudi v poletnih dneh radi namenjajo pozornost družbeno koristni dejavnosti, debatam, spoznavanju držav in njihovih kultur. tema je namreč evropsko državljanstvo. Kraj dogajanja je Anglet v samem jugozahodnem kotu Francije. Pričakujejo okrog 2000 udeležencev, od tega 1200 mednarodnih in 800 francoskih. Strinjali se boste z ugotovitvijo, da bo zanimivo, kajne?!? Informacije na www.odyssee-europa.net Nacionalni nizozemski jamboree, 26. julij do 5. avgust, v Boxtelu, vse informacije na www.nationalejamboree.nl. Lepa izbira, ni kaj! Na vas pa je, da si izberete eno od ponujenih akcij, se o njej pozanimate in se je udeležite. Za pomoč lahko vedno poprosite krokodiljo komisijo. Želim vam, da bi kar najbolj uglajeno začeli z novim letom in vanj vključili tudi kakšno mednarodno taborniško akcijo. Do naslednjič vas lepo pozdravljam. 22 ^ j TABORNIKI NA SPLETU Klemen Kenda - Bubi, foto- Samo Vodopivec, ekipa RutkaNET SPAM, SPAM, SPAM ... Oh, 10 novih sporočil me čaka v mojem poštnem predalu ... Komaj čakam, da vidim, kdo mi je pisal ... Hm, kaj pa je to? Nakup zdravil, nižja zavarovalna premija, 79% prihranek pri nakupu tonerjev, ogromne obresti ob posojilu v Nigerijo, 'brezplačna' darila, povečava ... z naravnimi metodami v samo treh tednih? Spam, spam, spam ... ... so zapeli v nekem skeču Letečega cirkusa Monthyja Pythona. Besedo 'spam' so namreč prvič uporabili pri nekem ameriškem podjetju za svojo konzervirano šunko (dvomljivih hranilnih in estetskih vrednosti). V omenjenem skeču pa natakarica v neki restavraciji ponuja jedi iz šunke in pri opisovanju nenehno uporablja besedo 'spam'; druščina za omizjem se naveliča in jo preglasi s pesmico: "Spam, spam, spam ..." Pri spamu govorimo o vseh nezaželenih elektronskih sporočilih, ki so poslana v več izvodih in ponujajo izdelke dvomljive kvalitete, plačljive storitve ali namigujejo na možnost goljufije. Vsem vrstam spama je skupno, da se prejemniki niso sami odločili zanj, temveč jim je bil vsiljen. Proti spamu se bori tudi slovenska zakonodaja (Zakon o varstvu potrošnikov), ki pravi "podjetje lahko uporablja (...) elektronsko pošto samo z vnaprejšnjim soglasjem posameznega potrošnika, ki mu je sporočilo namenjeno"; pri tem je podjetje definirano kot "pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, ne glede na njeno pravnoor-ganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost." Med spam po naši zakonodaji torej sodijo sporočila, namenjena oglaševanju izdelkov in storitev, ki so poslana brez vnaprejšnjega soglasja. V Sloveniji spam preganja tržni inšpektorat, kazni za kršitev pa so precej hude: posameznik plača 1 milijon SIT, pravne osebe (tudi društva) pa 3 milijone SIT. Oglaševanje taborniških akcij Prav mikavno je za organizatorje reklamiranje taborniških akcij prek elektronske pošte. V novembru in decembru smo zaradi tovrstnega početja na RutkaNET-u onemogočili dodatno oglaševanje organizatorjem dveh tekmovanj. Ekipa RutkaNET se je za ta ukrep odločila po tehtnem premisleku, saj namen našega osrednjega spletnega strežnika nikakor ni zadrževanje informacij o taborniških akcijah. Oglaševanje predstavlja dvorezen meč. Preveč informacij na napačnih mestih lahko pri končnih uporabnikih povzroči nejevoljo. Ekipa RutkaNET je tako organizatorjem taborniških akcij zagotovila s stališča opaznosti in nevsiljivosti (pa tudi s stališča najbolj učinkovit sistem oglaševanja, ki si ga lahko ogledate na naslovu: http://akcije.rutka.net/oglasevanje.php Organizatorjem taborniških akcij je na voljo kar nekaj zanesljivih kana- lov, med njimi so npr. obvestila in pasice (bannerji) na uvodni strani Rutka-NET. Ekipa RutkaNET se odločno bori proti zlorabi elektronskih naslovov objavljenih v imeniku RutkaNET in v dvojčku na portalu ZSKSS; zato pa je z izdajanjem informatorja RutkaNET poskrbela, da informacije o taborniških akcijah dosežejo vse tabornike, ki želijo biti obveščeni. V naslednji številki revije Tabor vam bomo predstavili mehanizme za zaščito proti spamu in vam povedali, kaj nam je o vplivu Zakona o varstvu potrošnikov na reklamiranje taborniških akcij povedal trzni inšpektor, saj je po mnenju nekaterih strokovnjakov reklamiranje taborniških akcij s pomočjo elektronske pošte lahko v določenih primerih kaznivo! AROČAM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK:. ROD:_ ULICA:_ POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ:_ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana TABORNI[KI VESTNIK UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO LI januar *2004* 24 O-koledar / JANUAR 2004 Revija Tabor vas bo v letu 2004 obveščala o tekmovanjih v orientacijskem teku po Sloveniji in okolici. Orientacijski tek je zanimiv šport, ki je vsaj na slovenskem prostoru nekaj korenin pognal prav v taborniški organizaciji. Predstavitev orienteeringa, kakor mu rečemo s tujko, vam bo Tabor prinesel v eni od prihajajočih številk. Bubi Datum Status Organizator Karta 18. 1. OSL3 OK Polaris Toško čelo 8. 2. OSL4 OK Polaris Udin Boršt OSL = Osrednjeslovenska liga OSL je rekreativna liga, ki je namenjena predvsem treningu orientacijskega teka. Tekmuje se v kategorijah A (tekmovalna), B (rekreativna) in C (začetniška). Cena udeležbe na tekmi OSL za posameznika je 500 SIT in zajema stroške orientacijske karte in organizacije. Več informacij in razpise posameznih tekem je možno spremljati na uradni strani Orientacijske zveze Slovenije: http://www.orientacijska-zveza.si. Zimska berica orientacijskih preizkušenj ni ravno polna, bosta pa zato pomlad in poletje bolj zanimiva. Razpis za ZOT 2004 Le še nekaj dni je do ZOT-a, zato so pred vami še zadnje informacije. ORGANIZATOR: Rod XI. SNOUB Miloša Zidanška, Maribor. KJE in KDAJ: Tekmovanje bo potekalo od petka 30. 1. do sobote 31. 1. 2004 v Obrambnem domu v Pekrah pri Mariboru. Do tja se je mogoče pripeljati z mestnim avtobusom št. 18 (prijaznega voznika prosite, če vas lahko zapelje čim bližje Obrambnemu domu). Tekmovalce pričakujemo od 18. ure dalje, zbor ekip pa bo ob 19. uri. Tekmovanje se bo predvidoma zaključilo v soboto okrog 16. ure. PANOGE TEKMOVANJA: V petek zvečer se bodo reševale teoretične naloge: vrisovanje in Toti test, v soboto zjutraj pa bo start orientacijskega pohoda z nalogami: signalizacija (Morse + semafor), metanje kepe v cilj, hoja po vrisani poti z odločitvijo koordinate, skica terena, IQ test in prihod od kotom. KATEGORIJE: Tekmuje se v petih kategorijah: ■ GG (ločeni po spolu) - rojeni leta 1992 do 1989 ■ PP (ločeni po spolu) - rojeni leta 1988 do 1984 ■ GRČE (mešano po spolu) - rojeni 1983 in prej Mešane ekipe tekmujejo v moški konkurenci. Če so v ekipi štirje tekmovalci, ekipa tekmuje brez olajšav. Ekipa s tremi tekmovalci tekmuje izven konkurence. En član ekipe je lahko za leto starejši ali mlajši. POTREŠČINE: Ekipe potrebujejo pribor za vrisovanje in risanje skic, spalne vreče in armaflexe, čiste copate ter opremo, ki je potrebna za enodnevni pohod. ŠTARTNINA znaša 7500 sit na ekipo, v ceno pa so všteti sendviči, našitki, karte, topli obrok, prenočevanje in stroki organizacije. Štartnino nakažite na transakcijski račun 04515-0000798818, Društvo tabornikov Rod XI. SNOUB Miloš Zidanšek, Verstovškova 4, 2000 Maribor. PRIJAVE: Prijave pošljite najkasneje do 23. 1. 2004 na naslov: Društvo tabornikov Rod XI: SNOUB Miloš Zidanšek, Verstovškova 4, 2000 Maribor. Prijava naj vsebuje ime in naslov rodu, število ekip v posamezni kategoriji in fotokopijo plačane položnice. Prijaviti pa se bo možno tudi na samem mestu tekmovanja, vendar bo takrat štartnina znašala 10 000 sit. INFO: Za vse dodatne informacije vam je na voljo Bojan Križan na tel.: 041/878-785 ali elektronski naslov bojan.križan1@guest.arnes.si. Prav tako so vam na voljo tudi vse potrebne informacije na spletni strani: http://zot.rutka.net. Se vidimo na ZOT-u! NOT 2004 Že veš, kaj boš počel/a zadnji vikend marca 2004? Nabiral/a zvončke?! Najbrž ne! Se boš pa sigurno nahajal/a na NOT-u 27. ter 28. marca 2004 na za javnost še neznani lokaciji. Tudi tokrat bo NOT tak kot se spodobi - hiter in drzen! Zmagajo najspretnejši/e. Zato si rezerviraj najkrajšo noč v letu in spravi svoje noge in glavo na NOT, pokazat vsem, da si zakon! Nadaljevanje sledi ... Rod Močvirski tulipani Pojasnilo v zvezi z koledarjem Zveze tabornikov Slovenije 2004 Pri izdelavi letošnjega koledarja Zveze tabornikov Slovenije je prišlo do nesporazuma okoli avtorjev objavljenih fotografij. Kot posledica tega se je nato pripetila zelo neljuba napaka, katere žal nismo mogli pravočasno odpraviti, saj je bil koledar že v procesu tiskanja. Namreč avtor ene izmed štirih fotografij, ki so na koledarju, ni naveden. Zaradi tega razloga se avtorju te fotografije, Blažu Verbiču, kot oblikovalec koledarja osebno, pa tudi po svoji funkciji v imenu izdajatelja, t.j. Zveze tabornikov Slovenije opravičujem zaradi napake, ki je bila nehote storjena. Igor Ajdišek, oblikovalec koledarja in član IO ZTS za podporo [ januar 25 Tone Simoncic FILATELIJA 40 LET KLUBA ZBIRALCEV Dvajsetega decembra lani je izšla uradna spominska kuverta s priložnostnim poštnim žigom. O 40-letnici delovanja kluba v Ljubljani smo že pisali v lanskem Taboru. Velja omeniti, da je to edini klub s tako široko dejavnostjo in ki deluje toliko časa ter vključuje člane iz različnih mest in držav. Zato je umestno, da smo njegovo dolgoletno dejavnost počastili tudi s filatelističnim podvigom. Priložnostni poštni žig je kopija klubove oznake, ki jo je pred štiridesetimi leti izdelal Milan Su-bič. Klubovci so natisnili tudi spominsko kuverto (Društvo tabornikov ROD ROŽNIK/št. 11/), ki prikazuje odprt oreh, avtorja Francija Popka. Na pošti 1117 Ljubljana-Dravlje je bil do prvih dni januarja letos na voljo poštni žig, ki so ga zainteresirani lahko odtisnili na znamko. Ob tiskani spominski kuverti je izšla tudi doti-skana dopisnica (Društvo tabornikov Rod Rožnik / št.12/). Dotisk je v izvirniku natisnjen znak kluba, podoben žigu. Vzporedno z omenjenima kuverto in dopisnico je izšlo še nekaj privatnih izdaj spominskih kuvert. Posredujemo morda najbolj "bogato" kuverto, avtorja J. Štampfla. NOVE IZDAJE SKAVTSKIH Še vedno dobivamo nove serije znamk, posvečene 20. jamboreeju na Tajskem 2002/2003. Naj ponovno omenim, da pod pojmom "nove" obravnavamo znamke, ki smo jih prejeli, saj nekateri izdajatelji pošiljajo na trg znamke z zamudo, drugi sploh ne javljajo izida znamk, nekateri pa najavijo izid znamk, ki potem niti ne izidejo. San Tome in Principe je izdal osem blokov znamk, posvečenih jamboreeju. Štirje bloki imajo po eno znamko, štirje pa po šest znamk. Poleg omembe jamboreeja in skavtske lilije, prikazujejo znamke kanarčke, metulje, dinozavre in gobe. Gvineja je znaku skavtske lilije dodala še znaka Lionsov in Rotaryjevcev, znamke pa prikazujejo pse, metulje, gobe. Izšli so bloki s po eno ali s po tremi znamkami. Kajmanski otoki so počastili 50-letnico kraljice Elizabete z velikim blokom s štirimi znamkami, od katerih prikazuje ZNAMK ena kraljico v skavtskem kroju. Kongo je štiri bloke z motivi divjih živali posvetil jamboreeju (skavtska lilija in napis jamboreeja). St. Kitts je izdal dva bloka, posvečena 25-letnici smrti Normana Rockwella, ki je znan ameriški slikar in ilustrator in avtor številnih skavtskih koledarjev. Naj spomnimo, da je Liberija izdala "najdaljšo" serijo 50 znamk s taborniškimi motivi, povzetimi iz koledarjev ameriških skavtov. Omenjena serija 50 znamk je izšla zobčana in, redkeje videna nezob-čana serija. Gvineja se lahko pohvali z dodatno izdajo številnih blokov s simboli skavtske lilije, rotarijcev in lionsev ter z znamkami v blokih z motivi mačk, delfinov, školjk, meteoritov, psov in divjih živali. 26 ^ ] TABORNIŠKI ŠPORTI Rok Cojhter Športno plezanje V svetu segajo začetki športnega plezanja v sredino 70-ih let, k nam pa sta leta 1978 idejo prostega ponavljanja tehničnih smeri iz Amerike prinesla Iztok Tomazin in Borut Bergant. Nekaj časa je trajalo, da se je le-ta razživela, tako da za začetke športnega plezanja pri nas lahko štejemo začetke 80-ih let. Takrat so začeli prosto ponavljati težje smeri v Julijcih, Kamniških Alpah, Paklenici, Dolžanovi soteski, Ospu, Črnem Kalu ... Idejo prostega plezanja so uresničevali tako v daljših alpinističnih smereh kakor tudi v krajših, bolj športnih. Ko se je športno plezanje šele začelo uveljavljati, je bil napredek zelo hiter. Zato, da se je težavnost vzponov dvigovala, je bilo dovolj plezanje za vikend, za zabavo. Toda, ker človek vedno teži po novih dosežkih, je kmalu bolj resno pristopil k tej "zabavi". Plezanje se je vse bolj širilo, po plezališčih je svoje moči merilo vse več plezalcev in pojavila se je tekmovalnost, kdo zmore še več. S prirejanjem tekem se je tekmovalnost in želja po dokazovanju samega sebe iz plezališč preselila še na umetne stene. Za premagovanje tekmecev ni bilo več dovolj, da si plezal le čez vikend. K športu je bilo treba pristopiti profesionalno, mu nameniti večino svojega časa. To je povzročilo, da so plezalci plezali iz leta v leto težje smeri. K temu pa je pripomogla tudi nova in kvalitetnejša oprema, ki pa je dandanes dostopna skoraj vsem po zmerni ceni. Športni plezalci za plezanje ne potrebujejo prav veliko. Kadar plezamo daljše športno plezalne smeri (to so smeri kjer je poskrbljeno za varovanje z svedrovci ali klini) potrebujemo vrv, plezalni pas, magnezij vrečko, magnezij (ki poskrbi da se roke preveč ne potijo) komplete vponk in varovalno napravo (pripomoček ki ga uporabljajo plezalci za ustavitev drugega plezalca pri padcu). Za dolgo življenjsko dobo vrvi uporabljajo tudi plahto, s katero varujejo vrv pred prahom in pred drobci kamenja. Pri neurejenih plezališčih se za varno plezanje uporablja tudi čelada. Obvezna oprema plezalca pa je tudi komplet prve pomoči. Oblačila Da pa ne boste izpadli smešni, še nekaj o oblačilih športnih plezalcev. Navadno se uporabljajo oblačila, ki so ohlapna ali oprijeta, vendar poskrbimo, da nas ne vežejo in ne utesnjujejo ter da se v njih dobro počutimo. Pozorni moramo biti tudi na čas, ko varujemo in ne plezamo, saj moramo takrat poskrbeti, da telo ostane toplo. Za to so najbolj primerni lahki termo-puloverji ali flisi kot jim pravimo, pa tudi rokavice ne bodo odveč. Za več informacij se lahko obrnete na svetovni splet, ki vsebuje veliko podatkov, tako v svetovnem kot tudi lokalnem plezanju. Če pa ne marate angleščine, pa se obrnite na slovenske strani, to so: www.slo-climbing.com www.pzs/ksp www.plezanje.info in še veliko drugih.Veliko boste izvedeli tudi v raznih revijah in knjigah. Želim vam veliko varnega in lepega plezanja. Plezalni pas, magnezij vrečka, varovalo [ januar 27 Še nekaj uporabnih nasvetov za vse ki se bodo s plezanjem srečali prvič: • Preden pridete na plezališče si doma dobro poglejte, kaj boste plezali in kakšna zahtevnost bo imela smer. Najboljše je, da se prej posvetujete z plezalcem, ki že ima te izkušnje. • Preden začnete plezati se dobro ogrejte, da kasneje ne bo prišlo do poškodb. Ne pozabite na prste, saj so le-ti glavni organ pri plezanju. • Vedno poskrbite za brezhibnost opreme. Preglejte vrv, komplete ter napravo za varovanje, če v tem še niste izkušeni, povprašajte koga drugega. • Priporočljivo je, da se odpravite na svojo prvo plezalno avanturo z nekom, ki dobro pozna plezališče in ima dolgoletne izkušnje. • Ne precenjujte svojih zmogljivosti, saj so le-te lahko včasih zavajajoče. • Vedno uporabljajte čelado, ker je varnost na prvem mestu • Vedno plezajte s tistim, ki mu najbolj zaupate v plezalni steni. V W Plezanje na umetni steni LETOŠNJE TABORNIŠKE OKROGLE OBLETNICE Če drži stara trditev, da je zgodovina naša učiteljica, potem velja počastiti vsaj okrogle obletnice tudi taborniških dogodkov, obuditi zanimivo akcijo na taborniški način, se spomniti morebitnih še aktivnih tabornikov, izdati ustrezno publikacijo, izdati priložnostni filatelistični taborniški žig in spominsko kuverto ali dotiskati na dopisnico motiv, ki spominja na dogodek, ki ga proslavljamo... Naj spomnimo le na nekaj dogodkov, ki letos praznujejo okroglo obletnico ( 10, 20, 30, 50 - .letnico) in morda izstopajo od ostalih. Tone Simoncic / \ Januar 1954 (17.) V Ljubljani je bila tretja redna letna skupščina ZTS, starešina postane dr. Jože Potrč. 28 ^ ] IZLETI V NARAVO Andrej in Urška Stritar V trdi zimi na Kranjsko reber Prijetna gora med Štajersko in Gorenjsko Kranjska reber je izrazita kopasta gora v vzhodnem predgorju Grintovcev. Zlahka jo opazimo in prepoznamo tudi iz Ljubljanske kotline. Večinoma je poraščena z gozdom, vršni del pa je prekrit s travniki in izredno razgleden. Hudih strmin ni, zato je primerna tudi za obisk v trdi zimi. Visoko v njena pobočja so speljane gozdne ceste, ki nam omogočijo udobno napredovanje. S prelaza Črnivec je do vrha razmeroma blizu. Markirana pot je speljana po bližnjicah med ovinki gozdne ceste. Zložno se dvigamo skozi smrekov gozd, na vršnem slemenu pa se nam odpre širok razgled. Ker je njenih obiskovalcev vedno več, je pot običajno kmalu po padavinah zgažena. Lotimo se jo lahko tudi s turnimi smučmi. Turo si peš ali na dilcah lahko podaljšamo s spustom na severno stran na Kašno planino in se vrnemo po daljši cesti nazaj na Črnivec. Izhodišče: Črnivec je prelaz na glavni cesti med Kamnikom in Zgornjo Savinjsko dolino oziroma Gornjim Gradom. Do njega je z obeh strani speljana asfaltirana cesta, ki je tudi pozimi skrbno splužena. Vzpon: Markirana steza se začne pri hiši (staro gostišče) in nas takoj popelje v gozd. Zložno se dvigamo proti desni. Po pol ure hoje naša pot prvič prečka cesto, strmo nadaljuje skozi gozd, cesto pa prečka še dvakrat. Seveda lahko v visokem snegu ostanemo na cesti večino časa vzpona. Pozorni moramo biti le pri zadnjem prečkanju ceste, kjer moramo zaviti z nje in slediti planinskim oznakah po kolovozu. Obvoz po cesti nam nekoliko podaljša hojo, paziti pa moramo tudi na križišču cest, kjer se držimo levo (desna gozdna cesta zavije proti Kašni planini). Po dobri uri vzpona po markirani poti dosežemo sedlo med Kranjsko rebrijo in Plešivcem. Tu se moramo skobacati čez leso, nato pa stopimo na odprt svet. Razgled se začne odpirati proti Veliki planini in Dleskovški planoti. Širokemu slemenu sledimo proti severovzhodu in kmalu stopimo na vršni travnati del. Izrazitega vrha ni, izstopajo posamezne večje skale, ki jih gradijo starejše vulkanske kamenine. Smo na področju, ki je eden redkih ugaslih vulkanov pri nas. [ januar 29 Vrnitev: Najhitreje se vrnemo po smeri pristopa. Če pa nam ni odveč nekoliko daljša hoja ali smuka po gozdni cesti, se lahko spustimo tudi naprej proti severovzhodu. Sledimo redkim markacijam proti Rogatcu. Po razglednih vršnih travnikih se kmalu spustimo do pastirske bajte na Kašni planini. Malo nižje pridemo na gozdno cesto. Sledimo ji proti desni in se v slabi uri (dobre 3 km) vrnemo na izhodišče. Nevarnosti: Pot je nezahtevna. Ker večino časa hodimo po gozdu, ni večjih nevarnosti pred plazovi. Paziti je treba le na odcep na samem izhodišču ter na odcepe pri prečkanju ceste. Če pot ni zgažena, je lahko težavenjša orientacija v vršnem delu, še zlasti v megli. Oprema: Zimski gorniški čevlji, gamaše, smučarske ali pohodne palice, sončna očala (ob lepem vremenu), rokavice (dvoje), vetrovka in vetrne hlače, prva pomoč, termovka s čajem, malica po izbiri. Višina vrha: 1435 m Višina izhodišča: 902 m Višinska razlika: 530 m Čas i: Črnivec-Kranjska reber 1.30-2 uri Sestop 1.30 ure Skupaj 4 ure Zemljevid: Kamniško-Savinjske Alpe, 1:50.000 30 ^ ] ZA VODNIKE Pugy Projekt Kajje projekt? Na splošno je projekt nekaj, kar nekdo namerava doseči v prihodnosti v določenem času. To zajema določitev jasno zastavljenih ciljev, izdelavo načrta, kaj je potrebno narediti - kdaj in kako - in potem ... to narediti! Projekt ni ena dejavnost, ampak več različnih aktivnosti - vsaka mora biti načrtovana, organizirana in izvedena, da bi lahko dosegli cilj. Projekt ni nekaj, kar si moramo zapomniti in jutri narediti. Zahteva trud in vztrajnost. In kaj je TABORNIŠKI projekt? V čem je drugačen od običajnega? Taborniški projekt je izobraževalni pristop, ki pomeni: • skupinski podvig; nekaj kar se skupina odločita izpeljati skupaj, npr. pohod, igro ali glasbeno predstavo, prenovo ali izgradnjo stavbe, itn., • jasno zastavljene cilje; kaj bomo s projektom dosegli, • sistematični pristop 7. korakov; vsebuje jasen proces, ki pripelje projekt od idej izraženih na začetku, do proslavljanja dosežkov, • izvedbo skozi taborniško - skavtsko metodo; način, kako je projekt načrtovan, organiziran in izveden, • veliko možnosti za učenje; omogoča, da vsak pridobi znanje, spretnosti in držo na različnih področjih, • upoštevanje različnih interesov, talentov, zmožnosti in potreb; v okviru projekta se lahko mladi ljudje odločijo, kako bodo pripomogli k uspehu, • sodelovanje vseh - doseganje ciljev z lastnim trudom; projekta ne naprtimo mladim - temelji na jasno zastavljenem cilju, pri katerem sodelujejo in ki ga hočejo doseči, • določen čas trajanja v prihodnosti; ima jasno določen začetek in konec - ne traja večno. Taborniški projekt je skupinski podvig, z jasno zastavljenim ciljem, sistematičnim pristopom (7 korakov), ki temelji na uporabi taborniške metode, vključuje veliko možnosti za učenje, upošteva različne interese, talente, zmožnosti in potrebe, v katerem so vsi sodelujoči z lastnim trudom predani doseganju ciljev, v določenem času v prihodnosti. Taborniški projekt zajema dva različna "namena": prvi, "cilj napredovanja", pomeni možnosti, da mladi napredujejo v osebnostnem razvoju (npr. razvijejo večjo sposobnost dela z drugimi, postanejo bolj vpleteni v sprejemanje odločitev, so sposobni prevzeti večjo odgovornost, razvijejo večje razumevanje drugih, postanejo bolj aktivni v skupnosti, odkrijejo ali sledijo talentom, pridobijo praktične sposobnosti, itn.). "Cilji napredovanja" bi naj dali odgovor na vprašanje: "Kaj se bodo mladi ob koncu naučili/ pridobili/ razumeli?" • Drugi, "projektni cilj(i)", pomeni to, kar hočemo doseči s posameznim projektom. Projektni cilj naj bi dal odgovor na vprašanje: " Zakaj se ukvarjamo s tem določenim projektom?" (Npr., izvesti raziskavo o X, vzbuditi zavest o Y, izgraditi Z.) Kaj je lahko taborniški projekt? Taborniški projekt je lahko pohod, glasbena predstava, izgradnja ali prenavljanje stavbe, kampanja za promocijo zdravja otrok in mladih ali karkoli drugega. Projektni pri- januar 31 Vloga vas, vodnikov (načelnikov)? stop bi lahko uporabili celo pri skupni pripravi obroka! Taborniškega projekta ne naredi značaj projekta, ampak uporaba taborniških metod. Vsak korak taborniškega projekta vsebuje dejavnosti, ki prispevajo k izvedbi projekta. Vsaka dejavnost ponuja določene možnosti učenja. Tako so mladi aktivno vključeni v proces odločanja, načrtovanja, organiziranja, priprave, izvedbe, vrednotenja in proslavljanja ob realizaciji projekta; seveda na način, ki je primeren njihovim zmožnostim. Čeprav lahko imajo nekatere dejavnosti poudarek samo na določenih elementih taborniške metode, morajo biti ob koncu projekta vključeni vsi elementi. Ne glede na značaj podviga, je taborniški projekt tisti, ki : ■ temelji na potrebah in interesih mladih; ■ je izziv (mladim ponuja možnosti, da gredo preko svojih trenutnih zmožnosti - oboje kot skupina in kot posamezniki); ■ nagrajuje (ponuja konstruktiven izkušnje učenja); ■ je koristen (ob koncu projekta bi se nekaj moralo spremeniti na bolje, kot rezultat, da smo pri projektu sodelovali). Pri taborniškem projektu je lahko vpleten le en vod ali klub, ali pa celotna enota (družina ali celo rod). Izpeljava taborniškega projekta pa nikakor ne zahteva, da v času trajanja projekta ne izvajamo ostalih dejavnosti, ki niso povezane s projektom. Taborniški projekt ni podvig, ki ga določijo, načrtujejo in pri katerem sodelujejo večinoma odrasli, mladi pa nastopajo le v manjših in nepomembnih vlogah. Aktivno sodelovanje mladih ljudi je bistveni del taborniškega projekta. Vaša vloga ni "vsiljevati" svoje projektne ideje, organizirati vse sami, ali z drugimi odraslimi, in povabiti mlade, da sodelujejo le pri enem ali dveh delih projekta. Vaša vloga tudi ni, da se enostavno umakne in opazuje, kaj se bo zgodilo, ne da bi posredovali. Vaša vloga je predvsem: ■ oblikovati partnerstvo; pri taborniškem projektu je pomembno partnerstvo med mladimi in vami. Partnerstvo mora temeljiti na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. ■ usmerjati do izvedljivih projektov; usmerjati jih boste morali do projektnih idej, ki so izvedljive in ki jih bodo sposobni doseči (če se bodo potrudili). ■ vključevati priložnosti za učenje; v glavno projektno idejo boste morali vključevati priložnosti za učenje, tako da lahko vsak mladi doseže cilje osebnega napredovanja. ■ zagotoviti napredek v izobraževanju; na vas je, da vedno mislite na namen taborniškega projekta: napredek, ki ga mladi naredijo za doseganje svojih ciljev skozi veliko količino izkušenj, ki jih projekt ponuja. ■ zagotoviti uspešen rezultat; taborniški projekt zajema tudi doseganje številnih ciljev, ki jih določa značaj projekta. Tako morate imeti v mislih globalno sliko projekta in vedno težiti k uspešnim rezultatom (npr. zaključiti pohod, itn.). Pomembni so tako izobraževalni nameni, kot tudi cilji projekta. ■ ravnati v skladu s taborniškimi zakoni; med izpeljavo projekta se bodo zagotovo pojavila nesoglasja. Tako je pomembno, da imamo pravila, ki temeljijo na taborniški prisegi in zakonih in določajo dolžnosti vsake osebe. Mladi morajo dogovorjena pravila spoštovati. 32 ^ ] • uporabljati vse elemente taborniške metode; projektni pristop zagotavlja okolje za taborniško metodo, ki ga lahko popolnoma izkoristimo (zgoraj opisana praktična uporaba taborniških zakonov in prisege je le en element taborniške metode). Vendar se to ne bo zgodilo avtomatično. O projektu boste morali dobro premisliti in raziskati, kako lahko okrepite uporabo različnih elementov. Ko boste to naredili, lahko odkrijete nove načine izboljšave dela voda. • vseskozi motivirati in nuditi podporo; mlade boste morali podpirati, da bodo izpeljali svoj projekt. Nekateri deli jim bodo všeč, drugi pa manj, zato boste morali razmisliti, kako narediti tiste, ki jim niso tako všeč, a so nujni, bolj spodbudne. Vedno imejte v mislih, kako radi namesto mladih naredimo njihovo delo, ko na polovici projekta zaostajajo za urnikom. V takih primerih ni vaša vloga, da jih nadomestite, ampak da jim pomagate do uspešnega konca, tako da jih, če je to potrebno, ponovno motivirate in jim pomagate premagati težave. Zadovoljstvo ob koncu dosežka bo kmalu prekosilo vse težave, ki smo jih imeli. Za presojanje, česar so sposobni mladi, potrebujemo nekaj izkušenj. Zato je vedno smiselno, da gradimo na majhnih uspehih, kot pa da ponovno pridobivamo zanos po velikem neuspehu! V naslednji številki: 7 KORAKOV TABORNIŠKEGA PROJEKTA 1.korak - Kakšen projekt? 2.korak - Vključevanje možnosti za učenje 3.korak - Načrtovanje 4.korak - Pripravljanje 5.korak - Izvedba projekta - "veliki dogodek" 6.korak - Vrednotenje in nagrajevanje napredka 7.korak - Proslavljanje NAPRAVIMO TABORNIŠKI PROJEKT (Let's do a Scout Project) "Napravimo taborniški projekt" je namenjen vodnikom in načelnikom. Korak za korakom razlaga, kako lahko uporabite projektni pristop, da zagotovite bogato in razburljivo učno okolje za člane voda, družine, kluba PP ali čete. Projektni pristop vam bo koristil, če želite motivirati člane, da bi napredovali, ali če imate težave pri uporabi taborniške metode v praksi, ali pri prilagajanju na potrebe, sposobnosti in zanimanja članov voda. Pristop je ustrezen za vse starostne skupine (še posebej je primeren za GGje in PPje), vendar mora biti po obsegu in kompleksnosti prilagojen starostni veji, s katero delate. In najpomembnejše; vsak projekt je unikaten, kot je unikaten vod ali skupina, v kateri ga izvajate. Zato ta priročnik ne more ponuditi rešitve za vse ovire, s katerimi se pri delu lahko srečate. Vendar pa verjamemo, da bo pomagal najti nekaj odgovorov. Priročnik je v elektronski verziji (pdf) v angleškem jeziku možno dobiti na spletni strani http://www.scout.org/wsrc/ll/docs/ scoutproject e.pdf, slovenska različica pa bo na voljo predvidoma v mesecu marcu. [ januar 33 Beti Gerzelj ZA VODNIKE Dragi (bodoči) vodniki in vodnice Vsi vemo, da je včasih težko pripraviti sestanek za MČ-je, ker se mora vse skupaj dogajati v obliki igre. A brez skrbi, vedno se najde rešitevJ in tokrat sem se odločila, da vam priskočim na pomoč in sicer tako, da vam opišem, kakšen naj bi bil en zanimiv sestanek za MČ: POJDI V TEJ SMERI pojdi hitro v l~fj smeri TeC) v tej smeri n E hodi po tej poti vrnemo se Čez 2 URI IN POL vrni se bodi oprezen gež1 v svitiri PUŠČICE hazšli smo se [pismo v tej smfri Čakaj na tem mestu hud pes 1 dobha pot ' slaba pot pojpi posledi tG LAST GOZD ISTMAT GOZD ^Jj}^.OSAMLJENO OMEVO SUMLJIVA OKOLICA q odšli smo ^ POJDI DOMOV V BLIŽINI JE HRANA VODA £ ® * i I v > HISA V TEJ SMERI X # UVODNI DEL:preverimo prisotnost članov, zbor - zapojemo npr.himno MČ, nato pa - se že igramo!!! In sicer igrico "človek ne izgubi se" - igrico izdela vodnik predhodno (ta igra je podobna kot igra človek ne jezi se, le dodamo vmes še potne znake - npr. igralec vrže številko 5 in pride na polje, kjer je potni znak v tej smeri je pismo, v tem pismu pa so navodila za naprej itd.) in tako jim približamo temo potni znaki. Nato skupaj z vodnikom izpišejo vse potne znake, ki so jih spoznali, lahko skupaj izdelajo tudi plakat, ki bo služil tudi drugim vodom. Za utrjevanje pa se lahko igrate igrico spomin (imamo parno št. kartončkov, iščemo pare potnih znakov -ime in znak), tisti, ki jih zbere največ zmaga. ZAKLJUČEK: zbor, himna ZTS, (razdelimo lahko tudi kakšna obvestila) Upam, da sem vam pomagala, po-zravček vsem skupaj, pa se še kaj oglasim! Majhen nasvetek Skušaj se držati rdeče nitisestanka, za čim več stvari uporabi igro, pisanje, risanje ipd. Če opaziš, da člani niso pripravljeni za delo se raje igrajte (včasih to bolj pomaga). Pa še to. MČ bodo veseli tudi kakšne nepričakovane čokolade, da se vsi skupaj malo posladkate! 34 ^ ] ASTRONOMIJA Primož OPAZOVANJE ZVEZDNEGA NEBA V prejšnji številki Tabora smo si ogledali, kako se na nočnem nebu orientiramo s pomočjo Severnice. Omenili smo, da zvezdo Severnico najlažje najdemo s pomočjo zvezd Alfa in Beta Velikega voza, ki kažeta proti njej. Vendar pa je pozimi Veliki voz zelo nizko nad severnim obzorjem in zato dokaj neprimeren za opazovanje in orientacijo. Najbolj priročno je, da si pozimi za orientacijo med zvezdami izberemo ozvezdje Orion. Fotografija ozvezdja Orion - s prostimi očmi je vidna Orionova meglica Orion je pozimi iz naših krajev lepo viden. Vzhaja že v večernih urah in se skozi noč premakne v smeri juga proti zahodu. Njegovih sedem zvezd je med najbolj svetlimi na celotnem nebu, zato jih zlahka uporabimo kot smerokaze do ostalih ozvezdij. S pomočjo Oriona tako lahko najdemo sosednja Zodiakal-na ozvezdja Bik, Dvojčka in Lev. Leva najdemo, če podaljšamo premico v smeri, ki jo določata zvezdi Alfa in Gama. Proti Dvojčkom kaže premica, ki jo določajo Kosci in zvezda Alfa. V Dvojčkih se letos nahaja tudi Saturn. Kosci v Orionu kažejo proti najsvetlejši zvezdi Siriju ali tudi Siriusu, ki sicer izseva mnogo manj svetlobe od Koscev, vendar nam je najmanj petdeset krat bližje. Hkrati je Sirij ena nam najbližjih zvezd sploh. Bližje je le Alfa Kenta- vra, ki pa je iz naših krajev ne moremo videti, saj leži na južnem nebu. Bika bomo našli, če podaljšamo Kosce v nasprotno smer od Sirija. V Biku se nahaja tudi zanimiva zvezdna kopica Plejade, ki jo boste zlahka prepoznali po značilni obliki malega vozička. Vendar to NI ozvezdje "Mali voz" !!! Zvezda Alfa v Orionu ali Betelgeuze je rdeče barve in je od nas oddaljena 650 svetlobnih let. Rigel (Beta) je bel in je od nas oddaljen 815 svetlobnih let. V srednjih teleskopih je Rigel dvojna zvezda (ena svetlejša in ena manj svetla zvezda). Belatriks (Gama) je od nas oddaljen 300 svetlobnih let. Zvezdam Gama, Epsilon in Zeta pravimo tudi Kosci, saj stojijo v vrsti, kot bi kosili na žitnem polju. Hkrati predstavljajo tudi Orionov pas, s katerega visi meč. V me- ču najdemo tudi najsvetlejšo meglico neba - Orionovo meglico (M42), ki je dobro vidna že s prostimi očmi, še bolje pa je, če uporabite daljnogled. V neposredni bližini zvezde Zeta se nahaja ena najlepših meglic neba, imenovana tudi Konjska glava. Gre za temno meglico, ki je vidna le zaradi svetle meglice v ozadju, ki jo osvetljuje zvezda Zeta. Konjske glave ne boste našli na nebu, saj je vidna le v najmočnejših teleskopih oziroma na fotografijah z dolgo osvetlitvijo. Tudi v Biku je zvezda Alfa rdeče barve. Pravimo ji Aldebaran. Od nas je oddaljen 68 svetlobnih let. Poleg nje se nahajajo Hijade. Hijade ali Deževnice so kopica stotih zvezd. Oddaljene so 135 svetlobnih let. Plejade ali Gostosevce najdemo pod kataloško oznako M45. Fotografija ozvezdja Bik - lepo so vidne Plejade, ki so okras zimskega neba C januar 35 zahodu kot Večernica. Tudi ta bo v prihodnjih mesecih višje na nebu in bo vidna skoraj celo prvo polovico leta. Dne 6.junija nas čaka njen spektaku-larni prehod čez Sonce. Zadnjič je bilo tak prehod možno opazovati 6.decem-bra leta 1882. Ne vem če je na Svetu še kdo, ki bi se ga spomnil ... MODRA MISEL Ko si se rodil, si jokal, vsi okoli tebe pa so se smejali ... Življenje živi tako, da bos umrl z nasmehom in bodo vsi okoli tebe jokali ... Temna meglica "Konjska glava" se nahaja v neposredni bližini zvezde Zeta v Orionu. Verjetno ni potrebno ugibati, zakaj je dobila taksno ime ... Gre za kopico 120 zvezd značilne oblike "malega vozička". Od nas je oddaljena 415 svetlobnih let. Celo zimo nam bo krasila nočno nebo. Alfa Dvojčkov je Kastor, ki "postane" trozvezdje že v srednjih teleskopih. Dve izmed treh zvezd sta svetlejši. Oddaljenost od Zemlje znaša 46 svetlobnih let. Poluks je Beta Dvojčkov, čeprav je rahlo svetlejši od Kastorja. Od nas je oddaljen 36 svetlobnih let. V Dvojčkih je letos še Saturn, ki pa bo pokazal svoje obroče šele, če boste uporabili več kot 50 kratno povečavo. Jupiter se nahaja v Levu in je viden v drugi polovici noči. Najboljši čas za opazovanje letos bo od marca do maja. Od planetov boste lahko opazovali tudi Venero, ki se vsak večer pokaže na jugo- ■• * Malo boljša fotografija Plejad, ki jo nisem sam posnel (Uh, ko bi imel tak teleskop ...) 1 ■ >■ ■kf dne: IVtlJlDM °b Dh Zvezdno nebo, kakršno bo videti v sredini januarja okoli polnoči - pogled proti jugu. LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA Polna luna 7. 1. 2004 ob 16:43 1. 1. Vzhod: 07:44 1. 2. Vzhod: 07:25 Zadnji krajec 15. 1. 2004 ob 05:47 Zahod: 16:26 Zahod: 17:06 Mlaj 21.01. 2004 ob 22:06 15. 1. Vzhod: 07:41 15. 2. Vzhod: 07:06 Prvi krajec 29. 1. 2004 ob 07:04 Zahod: 16:42 Zahod: 17:27 Polna luna 6. 2. 2004 ob 09:48 Zadnji krajec 13. 2. 2004 ob 14:41 36 ^ ] PREDSTAVITVE RODOV ROD SOŠKIH MEJAŠEV Področje delovanja: Nova Gorica, Solkan in Šempeter pri Gorici Simbolika imena [ januar 37 KOSOBRIN Buča (Cucurbita pepo L., Cucurbita maxima Duch., Cucurbita moschata Duch.) Učinkovine: veliko sladkorjev, pektin, vitamin K, beljakovine, lecitin, smole, salicilna kislina, vitamin E, selen. Uporabnost: pri črevesnih zajedal-cih odpravlja gliste in trakuljo, pomaga pri ledvičnih boleznih, pri vnetju mehurja, vodenici, hemeroidih, zaprtju, vnetju črevesja, opeklinah, sladkorni bolezni, prostati, celi ture, pri vnetju krčnih žil in zmanjšuje telesno težo. Iz njih lahko pripravljamo juhe, prikuhe, pire, lahko jih paniramo, dušimo, naredimo iz njih kompot in zavitek. Polpete iz bučk Potrebujemo 60 dag bučk, 2 stroka česna, 2 jajci, 2 žlici skute, 5 žlic moke, drobno narezan peteršilj, sol, poper in olje za pečenje. Bučke olupimo, naribamo, posoli-mo in jih pustimo stati eno uro. Nato jih dobro ožamemo in jim dodamo pretlačeno skuto, moko, strt česen, peteršilj, jajci, sol in poper ter vse skupaj dobro premešamo. Iz mase oblikujemo polpete in jih na vročem olju spečemo. Bučke v ponvi Potrebujemo pol kilograma bučk, 1 žlico kisa, 4 žlice olja, 4 stroke sesekljanega česna, 1 paradižnik, sol in poper. Mlade bučke (cukete) operemo, narežemo na kocke, osolimo in dodamo kis. Malo jih ožamemo, denimo jih na vroče olje in premešamo. Ko poste-klenijo, dodamo česen, poper in na kocke narezan paradižnik. Dušimo jih Že zaradi izvora imajo buče rade topla in nevetrovna rastišča. Ustrezajo jim sončna rastišča na prostem, zato gojenje pod steklom ni potrebno. Praviloma dosežejo do 25 kg teže. Več metrov dolgo poganjki buč rastejo po tleh ali se vzpenjajo z viticami, ki so, za razliko od kumar, razvejane in izhajajo iz vitičinih nosilcev. Imajo velike krepaste liste in so enodomne. Iz lijakastih, rumenih ženskih cvetov se razvijejo v ogromne jagode (buče) z rumenkastim mesom in do 25 mm velikimi semeni. Pri nas rastejo buče kot gojena vrsta do meseca oktobra. 15 minut in potresemo z drobno narezanim peteršiljem. Bučkina juha Potrebujemo 1 kg buč, 2 majhni na drobno narezani čebuli, 2 paradižnika, 2 stroka česna, 5 žlic olja, 1 žličko rdeče paprike, 1 žličko mlete kumine, drobno sesekljan peteršilj, sol in poper. Bučke olupimo, očistimo semen in narežemo na kocke. V loncu segrejemo olje, dodamo čebulo in pustimo, da porumeni, nakar dodamo na kocke narezane bučke in jih dušimo do mehkega. Dodamo olupljen, nasekljan paradiž- nik, sesekljan česen, začimbe ter zalije-mo z vodo. Vse sestavine dobro premešamo in stisnemo skozi cedilko tako, da naredimo pire. Na koncu juho potrese-mo s peteršiljem in narezanimi bučini-mi semeni. Ocvrti cvetovi bučk Za eno osebo potrebujemo 5 cvetov bučk, 1 jajce, 4 žlice moke, 1,5 dl mleka, sol in olje. Iz mleka, moke, jajca in ščepca soli naredimo testo za palačinke. Cvetove operemo in povaljamo v testu za palačinke. Na vročem olju jih oc-vremo. 38 ^ ] TABORNIŠKA FOTOGRAFIJA Miha Maček - Muc Kdo je boljši - točka ali zrno? Največja dilema, ki ob nakupu novega fotoaparata doleti "povprečnega" tabornika (če tako bitje sploh obstaja), je vprašanje, kakšen fotoaparat naj si kupi - analognega ali digitalnega? Vsak ima svoje prednosti kot tudi slabosti. Ali so današnji digitalni fotoaparati sploh že dovolj dobri? Katera vrsta fotoaparata se bolje obnese pri temperaturah pod ničlo? Kaj pa poraba baterij? Koliko milijonov točk je potrebnih za "normalno" sliko? Slika prikazuje sestavo digitalnega zrcalno-refleksnega fotoaparata. V resnici med digitalnimi in analognimi fotoaparati v sestavi le teh ni velikih razlik. Bistvena je seveda v tem, na kaj oz. s čim sliko "zajemamo" (film ali senzorji). Bistvena razlika Če ste pred petimi leti kupovali nov fotoaparat, ste se izognili kopici skrbi, ki bi jih imeli, če bi se sedaj lotili nakupa. Zakaj? Preprosto zato, ker so digitalni fotoaparati v zadnjih petih letih tako napredovali, da se sedaj na marsikaterem področju že postavijo ob bok analognim. Bistvena razlika med tema dvema vrstama aparatov je verjetno znana vsem. Pri tako imenovanih analognih fotoaparatih se slika "zapiše" na film. Film je sestavljen iz množice zrn, ki reagirajo ob stiku s svetlobo. Film nato razvijemo in dobimo fotografije. Pri digitalnih fotoaparatih ni filma, ampak je na njegovem mestu kopica svetlobno občutljivih senzorjev. Skupek vseh in- Ena bistvenih prednosti digitalnih fotoaparatov je takojšen prikaz fotografije na zaslonu, ki se ponavadi nahaja na zadnji strani aparata. formacij iz teh senzorjev fotoaparat pretvori v sliko, ki jo lahko natisnemo brez kakršnih koli vmesnih postopkov. Če je pri filmu "osnovna enota" svetlobno občutljivo zrno, je to pri digitalnem fotoaparatu točka oz. po angleško pixl. Koliko milijonov? Večina "ta zaresnih" fotografov še vedno prisega, da je edino fotografiranje na film tisto pravo. Do neke mere to drži, ker senzorji digitalnih fotoaparatov kljub vsemu še niso tako razviti, da bi dosegali ločljivost navadne fotografije. Po nekaterih mnenjih naj bi imela navadna fotografija, pretvorjena v digitalno obliko, nekje okoli 18 milijonov točk. Število točk digitalnih fotoaparatov višjega cenovnega razreda se sedaj giblje nekje med 6 in 8 milijoni točk. To število točk je kljub vsemu za veliko večino amaterskih fotografov povsem dovolj za fotografiranje. Profesionalni fotografi potrebujejo večje ločljivosti predvsem zaradi povečav in izrezov. Že 2 milijona točk namreč zadoščata za kvaliteten izpis fotografije 10 x 15 centimetrov. Če večamo število točk, s tem dobimo več manevrskega prostora pri izrezih in povečavah ter velikosti natisnjene slike. Najbolj pomembne prednosti in slabosti Ena od bistvenih prednosti digitalne fotografije je ta, da na zaslončku fotoaparata takoj vidimo, kako je fotografija uspela. Če ni uspela, jo preprosto izbrišemo in fotografiramo še enkrat. Na ta način se izognemo negotovosti, ki nas spremlja vsakič, ko odnesemo razviti film v laboratorij in potem včasih ugotovimo, da določene fotografije niso uspele. Poleg tega si prihranimo tudi strošek nakupa in razvijanja filmov, ki niti ni tako zanemarljiv. Prav tako zelo uporabno je tudi dejstvo, da lahko pri digitalnih fotoaparatih med slikanjem samim nastavljamo svetlobno občutljivost čipa. To je pri analognih fotoaparatih možno le tako, da film, ki je že v aparatu, zamenjamo z drugim. [ januar 39 Vsekakor ima tudi analogna fotografija svoje prednosti. Bistvena je seveda ta, da je pri njej ločljivost višja. Poleg tega so analogni fotoaparati bolj varčni z električno energijo. Če pri analognih fotoaparatih baterije ob redni uporabi zamenjamo/napolnimo vsakih nekaj mesecev, je pri digitalnih fotoaparatih polnjenje baterij dosti bolj pogosto. Zakaj? Zato, ker mora fotoaparat poleg funkcij, ki so identične obema vrstama fotoaparatov (ostrenje, merjenje svetlobe ... ), posnete fotografije še spraviti na spominsko kartico in omogočiti delovanje zaslona za prikaz posnete fotografije. In prav ta "potrat-nost" z električno energijo nam lahko zelo narobe hodi, če smo na kakšnem potovanju in nimamo vedno na voljo električne vtičnice. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da so ravno zaradi vse svoje elektronike digitalni fotoaparati zelo občutljivi na temperature pod ničlo, kjer včasih ne delujejo tako kot bi morali. Digitalni fotoaparati so glede na reakcijski čas v primerjavi z analognimi počasnejši (velja predvsem za digitalne aparate nižjega cenovnega razreda). Pri analognem fotoaparatu je hitrost fotografiranja odvisna predvsem od hitrosti motorčka, ki ob vsakem "škljocu" previje film naprej. Pri digitalnem fotoaparatu je potrebno upoštevati še čas, ki ga fotoaparat porabi zato, da spravi sliko na spominsko kartico. Proizvajalci takih fotoaparatov so sedaj rešili to tako, da lahko zaporedoma slikamo nekaj slik, ko pa naredimo to določeno število posnetkov, moramo vseeno malce počakati, da se vse te fotografije shranijo. To zna biti moteče pri fotografiranju, kjer hočemo posneti kakšno zaporedje nekega dogodka, ki se zgodi zelo hitro - recimo športni dogodki. Kljub nekaterim zgoraj naštetim pomanjkljivostim, se je digitalna fotografija ravno zaradi svoje uporabnosti "prebila" tudi že v vrste profesionalnih fotografov, ki slikajo za različne časopisne hiše. Marsikateri tak fotograf uporablja digitalni aparat ravno zaradi tega, ker lahko takoj vidi, kako je slika uspela, ker ni stroškov s filmi in ker lahko posnetek kar s pomočjo interneta pošlje v redakcijo. Kdo je torej boljši -točka ali zrno? Ob nakupu fotoaparata si je potrebno predvsem odgovoriti na vprašanja, kje in zakaj bomo uporabljali fotoaparat. Če vemo, da bomo fotografirali predvsem v okoljih, kjer ni ekstremnih temperatur, ni veliko prahu in ostale nesnage, bomo imeli dostop do električne energije in fotografiramo predvsem zaradi lastnega veselja, potem je digitalni fotoaparat vsekakor boljša rešitev. Če se pa s fotografiranjem ukvarjamo bolj resno, je v danem trenutku še vedno boljša rešitev analogni fotoaparat. Od takega fotoaparata lahko pričakujemo, da bo deloval skorajda v katerem koli okolju, da ne bo energijsko "prepožrešen" in da bodo fotografije, kar se ločljivosti tiče, najboljše možne. Prav tako je analogni fotoaparat še vedno boljša rešitev, če slikamo predvsem hitro gibajoče motive. Pogled v prihodnost Digitalna fotografija je že danes razvita do te mere, da brez problemov zadosti veliki večini amaterskih fotografov. Na tržišču se vse bolj uveljavljajo tudi zrcalno refleksni digitalni fotoaparati, ki bodo vsekakor prej ali slej za- menjali analogne. Število različnih modelov digitalnih zrcalno refleksnih fotoaparatov lahko v danem trenutku preštejemo na prste dveh rok. Za leto 2004 napovedujejo, da se bo število takih fotoaparatov povečalo kar za 15 različnih modelov. Cene kompaktnih modelov digitalnih fotoaparatov so v danem trenutku nekako v razponu od 50 do 200 tisoč sit in se stalno cenijo. Najcenejši digitalni zrcalno refleksni fotoaparat sedaj stane dobrih 240 tisoč sit. V roku enega leta naj bi cena slednjim padla na dobrih 100 tisoč sit. Trenutek, ko bo digitalna fotografija skorajda popolnoma izpodrinila analogno je blizu, verjetno se bo zgodil že v nekaj letih. Četudi imamo še tako dobro ohišje fotoaparata, bomo brez dobrega objektiva zelo težko naredili dobro fotografijo. Pri zrcalno-refleksnih fotoaparatih lahko objektive poljubno menjujemo, pri kompaktnih ("trotlziher") fotoaparatih pa v večini primerov to ni mogoče. Menjavanje objektivov nam omogoča laže določanje izreza fotografije, globinske ostrine ... © *" ' -"r- Nakup inštrumenta Klemen Kenda - Bubi, RAJ Cerkno Ljubljana, 17. december 2003 Oblaki so sicer danes kraljevali na zdolgočasenem ljubljanskem nebu, je pa strela z jasnega udarila v glavo mojemu prijatelju, taborniku Petru, ki se je namenil prav na ta turobni dan kupiti kitaro ... "Prav," sem rekel, takrat še nič hudega sluteč, "pa pojdiva!" In sva šla ... Najprej po kitaro, potem pa v taborniško sobico, kjer sva imela prvo lekcijo poznavanja kitare . f i i, te Nakupa inštrumenta nikoli ne gre jemati zlahka. Niti ni dovolj, da svojemu osebnemu kitarskemu guruju poveš, da želiš imeti glasbilo, primerno zase, in ga potem nemo opazuješ, ko s stojal v trgovini jemlje kitaro za kitaro in važno razpravlja o tem, kakšen sustain ima ta kitara in kakšno barvo tona ima druga kitara ... Kitaro kupuješ zase in ti si tisti, ki te bo občutek inštrumenta moral motivirati, da boš ob njem vztrajal nekaj mesecev, ko boš lahko že rekel, da nekaj malega pa že znaš zaigrat. Akustična ali klasična? Taborniški kitarski mojstri v svojih stanovskih debatah večkrat razglabljajo o prednostih akustičnih in klasičnih kitar ... Z akustično kitaro običajno mislimo na inštrument s kovinskimi strunami, klasična kitara pa običajno nosi komplet najlonskih (plastičnih) strun. Ta delitev bi se poznavalcem nemara lahko zdela sporna, nam pa bo zaenkrat zadoščala. Vsak novopečeni učenec kitare se bo namreč pred nakupom znašel pred odločitvijo, naj kupi akustično ali klasično glasbilo. Poglejmo si lastnosti obeh. Fizične lastnosti Klasična kitara je manjša in lažja od akustične. Začetnik bo za poglavitno razliko med obema inštrumentoma ponavadi izpostavil širino vratu. Pri klasičnem inštrumetnu je vrat širši, kar omogoča natančnejše delo leve roke. Kljub temu je ponavadi bojazen, da bo vrat akustične kitare preozek za nas, odveč. Z nekaj vaje se namreč vsakdo privadi svojemu glasbilu. Druga razlika pri vratu je mesto njegovega stika s trupom. Pri akustični kitari se to zgodi pri 14. prečki, pri klasični pa pri 12. Akustična kitara nam tako omogoča več svobode pri ubi-ranju visokih tonov. Druge razlike med kitarama so za nas postranske. Glasbili se razlikujeta v uglaševalnem mehanizmu, načinu fiksiranja strun, akustična kitara ima pod zvočnico ponavadi ščitnik pred poškodbami ob igranju s trzalico. Ne bo odveč, če povemo tudi, da je klasična kitara po konstrukciji precej šibkejša od svoje akustične dvojčice, zato nanjo ni priporočjivo dajati kovinskih strun. Vrat se zaradi prevelike obremenitve lahko ukrivi, marsikatera kitara pa je pod pritiskom kovinskih strun že popustila in nesrečni lastnik jo je kasneje našel v dveh kosih . Zvočne lastnosti Žlahtnost kitarskega zvoka je pogojena s kvaliteto materiala in izdelave, ti dve stvari pa sta običajno premosorazmerni s ceno inštrumenta. Zvočno sliko brenkala lahko ločimo na 3 dele - moč, sustain in barvo. Z močjo zvoka mislimo v praksi na največjo glasnost, ki jo doseže glasbilo. Običajno je to prva lastnost, ki jo ob preizkusu kitare zaznamo. Z njo tesno povezana je druga - sustain, pri kateri gre za sposobnost glasbila, da obdrži moč tona. Akustične kitare zaradi masivnejšega dna običajno dosegajo večjo moč, kovinske strune pa imajo tudi pri cenejših modelih soliden sustain. Klasične kitare so glede teh dveh lastnosti bolj občutljive, sustain in moč se dostikrat medsebojno i— / 5QL ¡HO- z LJ £ izključujeta, prav tako je z barvo. Z barvo misli- — mo na frekvenčno razgibanost zvoka. Samo elek-„ '.tronska naprava zmore generirati zvok z natančno določeno frekvenco. Vsa naravna zvočila pa poleg osnovne frekvence oddajajo tudi bližnje, harmonične ali celo druge alikvotne tone. Vse te primesi dajo zvoku barvo. Kovinski zvok akustične kitare dosežemo predvsem z ostro določeno osnovno frekvenco in večjo vsebnostjo višjih harmonij (oktav). Zvok klasične kitare ima več primesi. Osnovna frekvenca je nekoliko bolj razmazana, kar pomeni, da vsebuje več okoliških šumov. Manj poudarjene so višje harmonične frekvence, ki so predvsem posledica nihanja strune, večjo vlogo dobi trup s svojimi resonančnimi lastnostmi. Velja povedati še, da se akustične kitare boljše obnesejo pri višjih tonih, klasične pa imajo močnejši in dlje trajajoč ton na basovskih (spodnjih treh) strunah. to L I £ «T h m Kako kupovati? Ko se odločimo, katera kitara ustreza našim potrebam in željam, se lotimo nakupa. V grobem velja, da je akustična kitara po lastnostih zvoka primernejša za splošno taborniško rabo, saj se boljše obnese pri akordični spremljavi ob petju in ob igranju s trzalico. Klasična kitara bo ustrezala tistim, ki so jim mirnejše skladbice ob tabornem ognju v večje veselje in se želijo preizkusiti v igranju s prsti ter se mogoče naučiti tudi kaj tehnično zahtevnejšega. Pri nakupu naj bo naše vodilo kvaliteta zvoka. Pri tem se moramo, zlasti še pri barvi tona, zanesti na naše uho. Pri različnih kitarah preverimo strune, slabe strune na dobri kitari lahko dajo slabši rezultat, kot obratna kombinacija. Razstavni modeli imajo namreč dostikrat stare, oksidirane ali kako drugače poškodovane strune. Prav tako moramo biti pazljivi na prostor, v katerem kitaro preizkušamo. Podobno kot pri strunah velja, da bo slaba kitara v akustičnem prostoru pogostokrat dala boljši vtis, kakor dobra kitara v neakustičnem. T t^L. od Deli klasične kitare: 1 - glava, 2 - uglaševalni mehanizem, 3 - sedlo, 4 - prečke, 5 - vrat, 6 - ubiralka, 7 - zvočnica, 8 -korona, 9 - kobilica, 10 - trup (pokrov, obod, dno) Pri fizičnih napakah preverimo predvsem morebitne poškodbe trupa in ukrivljenost vratu. Slednjo preverimo podobno kot pri puščici. Posledica ukrivljenosti vratu je, da se podrejo razmerja med prečkami. Rezultat tega je, da kitare ne moremo pravilno uglasiti za igranje na vseh legah. Cenejši modeli kitar so večinoma izdelki serijske izdelave. Pri teh pogledamo tudi za lepotnimi napakami, ki so opazne zlasti pri stiku ubiralke s trupom in vratom. Pozorni bodite tudi na dejstvo, da dve kitari (pa čeprav istega izdelovalca in tipa) nikoli ne zve- , nita enako. Pred nakupom torej preverite inštrument, ki ga boste vzeli s seboj domov! Pa veliko užitkov ob preizkušanju! -H- 42 ^ ] POPOTOVANJA Lrga Koščki Indije Ravno tri leta so minila od takrat, ko smo se vračale iz Indije, za marsikoga obljubljene dežele, Indije Koromandije. Ne boste verjeli, da se je dogajalo, a po treh tednih smo si že vse neizmerno želele domov, nazaj domov! Ja, pošteno je presenetilo tudi mene, saj običajno po dveh mesecih potepanja po "drugod", nikakor ne silim domov. A Indiji je uspelo pokazati nam svoj resničen, svoj mnogoter obraz, poln divjih nasprotij. Iz nas je izvabljala občutja, ki jih nismo poznale. Jeza, preklinjanje, bes, pa na drugi strani nežna očaranost in nič kaj sramežljiva zaljubljenost. Ganges je indijska sveta reka. Za vse hindujce pojem večnosti; kraj, kjer si vsi želijo biti sežgani in vrženi v reko. Ljudje z reko živijo. Prebivalci Varanasija in obrečnih naselij ter romarji se v njej obredno kopajo, si spirajo zobe, v njej perejo perilo; vanjo se steka vse, kar ni koristno na trdnih tleh ... Barvna Indija verskimi obredi, v zavetju doma (če ga imajo), med skromnimi nakupi. Verujoča Indija "Tukaj je baje vse odvisno od volje bogov," sem zapisala v svoj popotni dnevnik. Že ko na vsakem koraku mimo tebe drsijo drobcena, pa tudi tista mogočna svetišča, se nehote ustaviš in prav počasi ti prihaja v zavest, da je religija v tem svetu pojmovana popolnoma drugače. Glavna religija podkonti-nenta je hinduizem, ki s svojimi pregovornimi 330-imi milijoni bogov in božanstev (morda pa jih je še več ... ) pre- Kaj je prva stvar, na katero pomisliš ob - Indiji? Revščina, kastni sistem, mir, stotero bogov? Zame je Indija postala sinonim za neskončno množico barvnih odtenkov in predvsem čistih, polnih barv, ki jih v zahodnem svetu res da poznamo, a žal tako malokrat uporabljamo. Že sami pigmenti, ki jih ponujajo v prikupnih prašnih kupčkih so me popolnoma osvojili, a bogastvo barv, v katero so ovite Indijke, je nemogoče prezreti. Ko se dolge ure voziš po neskončnih prostranstvih polj, te iz dremeža prav gotovo izvabijo živo pisane pike na zelenih podlagah. Ženske svoj ponos, sarije, razkazujejo v vsakem trenutku: na trdem delu na poljih, med Tempeljska umetnost Khajuraha je nastajala ob prelomu prvega tisočletja v drugo. Kljub različnim razlagam, so na templjih najverjetneje prizori čaščenja vseh človekovih dejavnosti in ne učbenik kamasutre, kot špekulirajo mnogi. (Bolj drzne inserte reliefov pa si lahko ogledate kje drugje ... ) žema vsakodnevno življenje. Dan se začne z obrednim čiščenjem sebe in prostora okoli sebe, dopolni se z darovanjem izbranemu božanstvu, in nadaljuje preko celega dne z upanjem na dobro priporočilo in voljo osebnega izbranca. Indija ti da občutek, da resnično ni pomembno, v kaj veruješ, samo da veruješ. Ta nepreglednost božanstev je na nek skrivnosten način povezala muslimane, katolike, jainiste, hinduj-ce, budiste, ... in sobivanje teh religij se zdi kot popolnoma naravna stvar. Sicer pa je res, da na vsakem koraku preži nate misel, da "tu res ne veš, kaj je bolj sveto: krava ali človek". Žalostno, a zelo resnično! Tegobe Indije Ja, tegobe Indije nehote postanejo tudi tvoje tegobe. Revščina, ki bulji vate iz vsakega para oči, te pretrese do kostnega mozga. Razcapani, pokvečeni, brezbrižni, goli, umazani te na vsakem vogalu ogovarjajo in stegujejo roko (če jim je ni vzela gobavost) po "bakšišu!". Ti, beli obraz, si zgolj potujoča banka, pristni odnosi pa so v Indiji nekaj povsem tujega. Vsakdo išče (največkrat materialne) koristi zase. In zdaj, ko gledam iz distance na to potepanje, vem, da se mi je tolikokrat zahotelo doma ravno zaradi te prodanosti duš. januar 43 "Dnevna soba" iz ptičje perspektive. Take prizore lahko velikokrat opazuješ, saj ima večina hotelov restavracije na strešni terasi. Morda si takrat najbližje indijski družini ... Nikjer iskrenosti in pristnega pogovora. Ljudje te dobesedno oblegajo, kakorkoli in kamorkoli se obrneš, in nova nevšečnost je tu. Velikokrat sem se počutila ogroženo; stopali so preveč blizu, še bolj naporna pa je bila pogostost teh pristopov. Izčrpavajoče je, če te tudi osebje v guest house-ih ob najmanj prijetnih trenutkih preseneča z molitvijo "bakšiš", in kadar se utrujen usedeš na trato pred svetiščem in te napade množica premožnih indijskih turistov, ki se brez napovedi in povsem nepričakovano fotografira s teboj. Ti pa bodi prijazno nasmehljan ... Ni šans! "V Indiji res ne smeš reči, da kaj slabšega ali hujšega ni mogoče ... Kmalu dobiš dokaz za nasprotno!" sem zapisala v dnevnik ... Indija za popotnika je nuja; precej draga za tamkajšnje razmere, a povsod dosegljiva. Če nočeš vode, potem so tu odlični čaji in paleta gaziranih pijač. Za razdalje, ki jih narediš, je vlak ugodno prevozno sredstvo, a je skorajda nujna rezervacija spalnikov vsaj kakšen teden vnaprej. Vlaki so namreč večini Indijcev edino prevozno sredstvo, zato so vedno natrpani. Če ne rezerviraš, te čaka spanje na tleh pod sedeži (če je še sploh kaj prostora poleg vklenjene prtljage). Avtobusi so čisto fajn, Takole za tabo pomijejo v restavraciji. Posoda morda ni najbolj čista, pa tudi sam nisi, kljub vztrajnemu tuširanju (beri: polivanju z vodo), prav nič boljši ... za let znotraj Indije). In kot beli turist imaš priložnost, da podpiraš UNESCO-vo kulturno dediščino Indije - 10 ali 20 dolarjev na spomenik! Za cel teden prenočevanja!... Ali pa kar precejšen delež teže v nahrbtniku, ki ga prispevajo drobni ali malo manj drobni nakupi. Indija za vedno (ali pa sploh ne) Ni ti treba čakati v dolgih vrstah pri zobozdravniku. V Indiji je vse bolj enostavno ... če se ne voziš z njimi in njihovimi vozniki po indijskih na-pol cestah. Zna biti nevarno za življenje! Letalski prevozi so relativno poceni (približno 60 dolarjev Rek pravi, da se v Indijo znova in znova vračaš, ali pa ne prideš nikoli več. Vse je odvisno od tvojega prvega srečanja z njo. V meni pa morda ravno zaradi tega še vedno nemirno vrta vprašanje: "Mar je bilo res zadnjič?" Nisem prepričana... Predvsem - poceni! Letalske vozovnice niso med najdražjimi, za življenje tam doli pa sploh ni nujno, da porabiš več kot 4 dolarje na dan. Odvisno pač, koliko si želiš privoščiti udobja ... Prenočišč je skoraj toliko kot prebivališč domačinov in to kamorkoli se zapelješ. Odlično, pa kljub vsemu precej monotono hrano smo si me privoščile kar na ulicah. Brez kakršnihkoli posledic za prebavo, na srečo! Ustekleničena voda New Delhi, indijska prestolnica in najhitreje rastoče mesto. Odličen železniški sistem je dediščina Britancev. 44 ^ ] TRENUTKI Ali imaš pogum? Predvsem je pomembno, da lahko pogum služi vsemu, tako dobremu kot zlu, in ne more ničemur spremeniti narave. Pogumna hudobija je hudobija. Pogumen fanatizem je fanatizem. (A. Comte-Sponville) Pogum je vrlina samo, če služi drugemu ali kakemu splošnemu in širokosrčnemu cilju. Pogum je nasprotje strahopetnosti, a tudi lenobe ali mevžavosti (Cicero). Pogum je vedno napor. Vedno je treba premagati prvinski ali živalski impulz, ki bi mu bil ljubši počitek, užitek ali beg. Pogum ni vednost, ampak odločitev, ni mnenje, ampak dejanje. Jankelevitch) Pogum je zavračanje tega, da bi se podredili čemurkoli drugemu kot resnici, ki je nič ne prestraši, tudi če bi bila strah zbujajoča. Potrebujemo pogum za trajanje in prestajanje, pogum, da živimo in umiramo, pogum, da prenašamo, se bojujemo, se upiramo, vztrajamo,... (Spinoza) Vedno je treba vztrajati v svojem bitju in ves pogum je v volji. (Eluard) Nisem povsem prepričan, da je pogum vrlina začetka, niti ne, da je samo to ali v bistvu to: prav toliko in včasih še več ga je treba za nadaljevanje in ohranjanje. (Jankelevitch) To, da smo bili pogumni, še ne dokazuje, da bomo pogumni v prihodnosti, niti tega, da smo pogumni zdaj. Pogum je potreben za to, da se sprijaznimo z neuspehom ali napako. Lažje je biti pogumen v bitki, če upamo, da bomo v njej tudi zmagali. Toda ali je to pogumneje? (Nikomah) Ker upanje pravzaprav krepi pogum, je v resnici treba biti pogumen predvsem takrat, kadar upanja primanjkuje. Verjetno se je laže česa lotiti ali vztrajati, če nas spodbuja upanje ali uspeh. Vendar kolikor lažje je, manj potrebujemo pogum. Lepo je tvegati življenje za plemenit cilj, vendar se je nerazumno postavljati za malenkosti ali smo zaradi očaranosti nad nevarnostjo. V tem se pogum razlikuje od predrznosti. Če zdaj vzameš svinčnik in obkljukaš tiste misli, s katerimi se strinjaš, ali pa so se udejanile v tvojem vsakdanu v zadnjem mesecu, koliko jih je? Kaj tebi pomeni biti pogumen, pogumna? Lahko zase rečeš, da si pogumna, da si pogumen? V katerih situacijah? Kako to dokazuješ v taborniškem življenju? Odločitev in pogumnih dejanj ti želim! Lrga [ januar 45 JEŽKOV KOTIČEK Ljudje pravijo ... V Ježkovem kotičku se je v treh letih zvrstilo, reci in piši, že vsaj trideset knjig in prav toliko avtorjev s svojimi izpovedmi. Za vsako mesečno predstavitev romajo skozi moje roke vsaj štiri knjige. Mnogo je poklicanih, a malo izbranih. Vsak žlahtni knjižni izbor pa ima svojo zgodbo. Navadno se vsaka od njih začne z vprašanjem prijateljici ali prijatelju: "Si prebral-a kakšno dobro knjigo?" Novo leto je bojda čas polaganja računov. Takšnih, čisto osebnih. Ob reviziji dela v preteklem letu sem ugotovil nekaj strašnega. Krivica brez primere, rasno sovraštvo, predsodki, morda še kaj hujšega ... V vseh teh letih namreč nisem predstavil nobenega finskega pisatelja ali pisateljice. Kot da na mrzlem severu Evrope ne bi imeli ničesar užitnega, kar bi sodilo med knjižne platnice?! Čas je, da se spoprimemo s klenimi Finci, natančneje z gospodom, ki sliši na ime Arto Paasilinna. Je eden najuspešnejših finskih pisateljev, katerega romane množično prevajajo v številne svetovne jezike. Danes spoznavamo njegov roman z naslovom Tuleči mlinar, ki ga odlikujeta predvsem tekoča in berljiva zgodba s kančkom posebnega finskega humorja. Knjiga domala še diši po tiskarski barvi in škoda bi bilo, da bi se mimo vas odpeljala v pozabo. Zgodba o vaškem posebnežu Gunnarju Huttunenu je vse prej kot smešna in zabavna, dasiravno se začne lahkotno in optimistično. Na robu idilične podeželske finske vasice namreč živi mlinar, ki marljivo in vestno opravlja svoje delo. Skrbno popravlja svoj mlin in ureja njegovo okolico. Med domačini je vedno veljal za čudaka, saj je njegovo tuljenje presegalo meje zdrave kmečke pameti. Vendar se mlinar pri svojem delu ni dal motiti, dokler njegovega življenja ne zmotita dve presenečenji. Tako nenadni, a tako različni. Pojavi se Jez svetuje, vi preberete: Arto Paasilinna, Tuleči mlinar mlada zadružna svetovalka, ki razburka morje njegovih čustev. Ta ga nenehno spodbuja in mu zvesto stoji ob strani. Domala hkrati pa ga domačini - po spletu nenavadnih okoliščin - še uradno spoznajo za norega. Odrinejo ga na rob družbe in še malo preko. Prične se njegov beg, ki vse do konca deluje precej tragikomično. Podrobnosti in hladen finski konec si preberite sami. Ne bo vam žal, ne bo vam vzelo preveč časa in res ne vem, zakaj bi se upirali. Vsaj poizkusite, velja!? Še srečno in noro vam voščim. In hvala prijateljicam ter prijateljem. 46 ^ ] Z ZNANJEM DO ODGOVORA 1 2 3 4 5 6 7 3 8 3 9 Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. 1. Za katero ozvezdje zlahka zamenjamo zvezdno kopico Plejade? Š - za Andromedo, S - za Mali voz, P - za ozvezdje Device 2. Katera država je izdala najdaljšo serijo znamk s taborniškimi motivi? V - Liberija, E - Libanon, C - Latvija 3. Iz katerih cvetov se pri bučah razvijejo plodovi? U -iz moških, T - pri bučah ne ločimo moških in ženskih cvetov, E - iz ženskih 4. Kje bo 12. svetovni moot? Z - na Tajvanu, F - na Kitajskem, B - v Singapuru 5. Katera je glavna religija v Indiji? S - budizem, Z -hinduizem, Č - islam 6. Kaj v digitalnem fotoaparatu zamenja zrno? A - točka, T - bucika, S - pika 7. Od kod je letos prišla v Slovenijo Luč miru iz Betle-hema? B - iz Munchna, Č - z Dunaja, I - iz Celovca 8. Kaj pomeni pri kitari moč zvoka? T - glasnost, Z -frekvenčno razgibanost tona, U - kako dolgo se zvok obdrži 9. Koliko občinskih zvez deluje v Sloveniji? P - dvanajst, K - tri, C - toliko kolikor je v Sloveniji občin REŠITEV IZ ŠTEVILKE 12: ZIMSKI SPANEC STRIC VOLK Prav je, da takole takoj v začetku zaželim vsem v naši zeleni bratovščini veliko zdravja in uspehov v novem letu. Ko sem takole trosil prednovoletno voščilo me je bratranec opozoril, da so zdravje in uspehi kar premalo in da je potrebno zaželeti predbvsem srečno. Dodal je, da so bili vsi tisti, ki so se peljali s Titanikom in ostali v ledeno mrzli vodi zdravi in uspešni in da le sreče niso imeli. Prav ima tale moj žlahtnik, želim Vam tudi veliko sreče. Kar nekaj pomembnih stvari se je dogodilo v zadnjem mesecu preteklega leta. V naši zeleni bratovščini smo ponovno prenašali Betlehemsko lučko skupaj z našimi sestrami, ki pa na plakatu, ki je to prireditev spremljal, žal niso našli prostora za slikico "tapravega" slovenskega skavta, ki nosi našo zeleno uniformo. In prav tej lučki smo včasih rekli Lučka miru. V vrsti jubilejev naših enot ne smemo mimo tiste v zamejstvu, ki je poleg lepe akademije v Kulturnem domu sredi Trsta prinesla tudi zajetno število knjižic iz serije priročnikov Roda Modrega vala. Slovensosti pa so se odvijale tudi v Lendavi, pa v Domžalah in v Kopru. Pa to še ni vse! Zgodilo se je tudi prvo starešinstvo novega vodstva. To kar sredi Ljubljane, na Parmovi, v hisni menzi. Pa vendar ni to že nova metla, ki je obljubljala volilcem pred skupščino, črtati nepotrebne stroške z najemi dragih dvoran. Ali pač je zmanjkalo gostiteljev naših najpomemnejših srečanj. Pa še namig našim ljubljanskim bratom. Enkrat na kvatre, pa bi bili v zameno za vedno odprta vrata sejnih sob ZTS lahko tudi gostitelji vesoljnega taborniškega starešinstva npr. v dogovoru z mestno županjo v njenih prostorih na magistratu. Še posebno v takšnih primerih, ko se je v Ljubljani kuhalo okrog odvoda članarine. Kuhalo in kuhalo se je ves mesec, skuhalo oziroma prismodilo pa se ni nič. Odvod je ostal predlagan, le o namembnosti ne boste imeli Vi več besede. Ali pač, potem ob polaganju računov, kam je šla članarina. Zelim si, da takrat ne bo prepozno. Lep voljčji pozrdav, pa zavite se dobro, da Vam mraz ne bo škodil. Vaš stric Volk! ( januar 47 NAGRADNA KRIŽANKA rž ft SESTAVIL: F. KANAL DRŽAVA OB IRANU ŠESTI GLASBENI INTERVAL LAVO ČERMELJ STAR SLOVAN MORJE-PLOVEC • OČIVIDEC DOGODKA ODPRTA POŠKODBA PRITISK Ä V 1 MUSLIMAN- STVO UMETNIK, KI RIŠE NAMIZNO PREGRINJALO n K ► RALNA ZEMLJA POGOSTA PADAVINA m VOZILO NA TIRIH VELIKA OPICA ---- NAS PISATELJ (JANEZ) POLDRAG KAMEN DOMAČA ŽIVAL, KI DAJE VOLNO BRATOVSIN INDIJSKO MAZILO SMUČARSKI SKAKALEC BENKOVIČ NOSILNOST LADJE V TONAH VZAVODU VZGAJANA OSEBA STRAN KNJIGE IGRALKA GARDNER OBER LEPLJIV DREVESNI IZCEDEK GREGOR PERUŠEK TEHTNICA GL. MESTO ALBANIJE ŽIVEC KROM ZAPRTA PRIP ZA SEDENJE VERSKA LOČINA LOŠČ GEORG MOHR ŠOLA NAJVIŠJE STOPNJE RIŽEVO ŽGANJE NEKDANJI SMUČARSKI SKAKALEC (PRIMOŽ) SPREMLJEVALEC AMORJA ARTHUR ODPRT BALKON OB HIŠI JUNAK IZ STRI-POV-FORD ENAKAVOKALA CARL IRVING OČE PREBIVALEC NEKDANJE TROJE NARODNA UNIVERZ. KNJIŽNICA (KRATICA) KORALNI OTOK PIANIST BERTONCELJ Nagrajenci in nagradni razpis številka 01 Pravilno izpolnjen kupon št. 11 je poslalo 16 bralcev TABORA, pravilne rešitve pa so: MOČNE UKANE, OKAR, PARMEZAN, MAKADAM in IKONA. Nagrajenci: KNJIGE dobijo Matej Repanšek iz Kamnika, Petra Gerdin iz Ljubljane, Borut Bogatez iz Ljubljane in Nataša Paulic iz Lovrenca na Pohorju. Čestitamo! Nagradne kupone št. 1 pošljite najpozneje do 22. januarja na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Rešitve so: dnie Reševalec: - V