OCENE IN POROČILA – REvIEws ANd REPORts 111 d ra Go Božac: P ONOSNi Na SE (r azvoj TO in njen prispevek pri osamosvojitvi Slovenije na Krasu in v Brkinih). Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krasa in Brkinov Sežana, 2018, 518 str. V letu 2018, ko smo v Sloveniji zazna- movali in praznovali 50-letnico usta- novitve Teritorialne obrambe Slovenije (TO), je izšlo veliko zbornikov in mo- nografij na to temo. Skoraj vse nove knjižne izdaje so hkrati tesno naveza- ne za čas slovenskega osamosvajanja v letih 1990–1991 in še posebej na vojno za Slovenijo 1991. V njej je prišla do izraza TO kot dobro usposobljena vo- jaška sila, ki se je skupaj s pripadniki tedanje Milice in drugih komponent odpora uprla agresorski JLA. Eno tak- šnih knjig z naslovom Ponosni nase je napisal drago Božac , sicer upoko- jeni podpolkovnik Slovenske vojske ( SV). Avtor je gradivo zbiral dolga leta in pri tem uporabil množico virov in literature, pa tudi izjav in ocen udele- žencev vojne 1991 na območju Krasa in Brkinov. To mu je bilo toliko lažje, saj je bil v času osamosvajanja Slovenije poveljnik Občinskega štaba TO Seža- na. Nastajanje knjige je prekinilo župa- novanje divaški občini, ki jo je Drago Božac vodil od leta 2010 do leta 2014. Po koncu mandata je z vso vnemo na- daljeval z zbiranjem in pregledovanjem gradiva in ob 50. oblet nici Teritorialne obrambe Slovenije, v kateri je tudi sam aktivno sodeloval od njenega nastanka dalje, poskrbel za izid zajetnega knjiž- nega dela, ki je dragocen prispevek v zakladnico slovenskega zgodovinopis- ja. Predvsem pa je njegova knjiga, ki obsega preko 500 strani in jo bogatijo številni izbrani dokumenti in fotogra- fije, zakladnica podatkov za vse, ki se bodo lotevali znanstvenega raziskova- nja in proučevanja tega dela slovenske novejše zgodovine. V uvodnem delu avtor opisuje zgo- dovinska izhodišča, ki so botrovala nastanku TO v Sloveniji, del knjige pa namenja tudi opisu sežanske občine (ki je tedaj zajemala štiri sedanje) z vidika vojaškega delovanja. Težišče vsebine sega v čas pred osamosvojitvenimi do- godki in seveda samega osamosvajanja Slovenije, ponuja pa tudi odgovore na vprašanja, kaj se je dogajalo na prvi dan uradno nikoli priznane agresije JLA 26. junija 1991, torej na »dan prej«. Ob tem se Božac ne omejuje zgolj na vlogo teri- torialcev, temveč poudarja vlogo vseh, ki so, zlasti na Krasu in v Brkinih, v osamosvojitvenih procesih sodelovali v različnih vlogah. Kot je v recenziji napisal polkovnik dr. Boris r utar , je tako v tuji kot domači javnosti pogosto zaslediti očitek, da vojna za Slovenijo ni bila prava vojna, ker je trajala zelo kratek čas. » Takšna ocena, seveda s ča- sovne distance, je povsem neprimerna, saj nihče prvi dan vojne ni vedel, ko- liko časa bo trajala,« dodaja. Kot je ob izidu knjige zapisal podpolkovnik in prof. zgodovine Karlo nanut , odličen poznavalec slovenske vojaške zgodovi- ne in pronicljivi analitik, je knjiga res obsežna, zato »zasluži pozornost vse tja do Generalštaba Slovenske vojske in vseh vojaških šol v Sloveniji. Povsem ra- zumljivo je, da se morajo upoštevati vsa dokazana dejstva, predvsem zaradi na- še še vedno nedorečene vojaške zgodovi- ne. Avtor Drago Božac se je potrudil, da je oblikoval obširno delo, zato ne smemo spregledati, da je bilo tako v Sloveniji kot v Južnoprimorski pokrajini prodira- nje različnih oklepnih vozil opravljeno 112 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2019/1 na diletantski način. Čadovi tanki so res prišli na določene mejne prehode, saj so uporabljali praviloma ugodne smeri na asfaltiranih cestiščih. Kljub občasnim preprekam in protestom oklepniki za- sedejo mejne prehode na zahodni meji. In kaj se je zgodilo za tem? Ko dosežejo končni cilje, so spregledali, da ne razpo- lagajo z manevrskim prostorom. Osvo- jili so le točke, na katerih so bili odlična tarča pripadnikom TO, kar pri mnogih častnikih JLA povzroča agresivne nasto- pe in grožnje z uničevalnim orožjem«. Vsekakor je knjiga Ponosni nase z obilico dokumentarnega gradiva, opisi dogajanja in imeni ljudi, ki so sodelo- vali v dogodkih, pomembnih ne le za Primorsko, temveč za vso Slovenijo, dragocen dokument časa in prostora. Ne le za tiste, ki so tisti čas doživljali, pač pa tudi za prihodnje rodove. Kot je zapisal prof. dr. Božo r epe, so o TO v zadnjih letih nastali številni tek- sti različne kakovosti. »Prihaja, kot je znano, tudi do dveh temeljno različ- nih pogledov, povezanih z osamosvoji- tvijo oziroma nastankom teritorialne obrambe, ki je brez dvoma nastala kot posledica napada sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško in postopoma postala osnova za slovensko vojsko. Prav tako ni mogoče zanikati dejstva, da je bilo organizacijsko jedro teritorialne obram- be okrog 5000 rezervnih oficirjev, ki so končali šolo za rezervne oficirje v Bileći, Ljubljani ali v specialnih rodovih JLA. Ti so nosili tudi težo odločitev med osa- mosvojitveno vojno in bili sposobni za- vrniti tudi zgrešene ukaze z verjetnimi katastrofalnimi posledicami za civilno prebivalstvo (npr. ukaz za napad na vojašnice v Ljubljani), ki so prihajali z vrha TO in z ministrstva za obrambo. Pri opisovanju vloge TO med osamo- svojitveno vojno je bila mnogokrat (še posebej v mitoloških in ideoloških inter- pretacijah osamosvojitve) spregledana ali premalo poudarjena vloga milice«. Število študij, ki prikazujejo nasta- nek in razvoj TO v posameznih lokal- nih okoljih, narašča. K temu moramo prišteti še razne spominske sobe, ob- časne razstave in druge dogodke, po- vezane z obletnico nastanka. Gre za izdelke različne kakovosti, večkrat ob sicer hvalevrednih namenih tudi za pretiravanja ali iskanje »odpora« tam, kjer ga v resnici ni bilo, saj je bila vojna za osamosvojitev časovno in teritorial- no omejena. Na neki način se ponavlja sindrom, značilen za partizanske pisce. T ega za knjigo Draga Božca ne bi mogli reči, narobe, to je tehtno napisano de- lo, ki nas dobesedno sili k branju. In to kljub temu, da knjiga prinaša vsebine iz lokalno sicer omejenega dela Slove- nije ( Kras in Brkini), a s sporočilnostjo nagovarja tudi bralce iz ostalih delov Slovenije. Mnoge teme in poglavja so namreč zastavljeni in predstavljene tu- di širše, v kontekstu časa in prostora. Kljub temu, da Drago Božac ni imel namena pisati znanstvene monografi- je, saj za kaj takega ni imel ne dovolj zgodovinopisnega znanja in tudi ne drugih pogojev, ki so za takšno delo nujno potrebni, je nastalo uporabno, razumljivo napisano delo, ki bo dra- gocen pripomoček zgodovinarjem in vsem drugim raziskovalcem novejše slovenske zgodovine. Knjiga ima ravno dovolj elementov in primesi, da jo bodo vsi z veseljem jemali v roke, saj bodo razumeli njeno vsebino in predvsem – namen. In prav v tem je njena dodana vrednost. Marjan Toš