Od pozimske klaje za živino. Dosto znano je, da je živina konec zime večidel revna in da potrebuje celo poletje se spet popraviti, kakor naši kmetje pravijo; ko zima pride, pa spet hujša, in tako se versti hujšanje in boljšanje, kakor se versti zima in poletje. In vendar hujšanja pozimi ni vselej le to krivo, da živini klaje manjkaalida strada. Druzih vzrokov je več, in od teh napak se bomo v sledečem pogovorili. Perva in glavna napaka je nerednost v 3 rečeh: 1) nobenega pravega reda ni v času, kadar se živini klaje, 2) ni pravega reda v meri klaje ali kerme, ktero živina na dan dobiva, in 3) se ne gleda na lastnost (sorto) klaje. Pri taki nerodnosti pa se živina ne more dobro počutit/. Pozimi, da ni treba pri ijuči živine kermiti ali futrati, se ji poklada že ob petih popoldne, zjutrej iz ravno tega vzroka pa še le ob sedmih. Tako od 5. do 7. ni nič več dobila, po dnevi pa potem trikrat. Želodcu pa to ni vse eno, da je enkrat dolgo prazen, drugikrat pa obilo nabasan. Pri takem gospodarstvu ne tekne in ne zda klaja, kakor bi imela. — Pri mnogih kmetijah tudi nobene prave mere ni pri klaji: enkrat z betom drugikrat s psom. Danes se poljubi dekli, ker je ravno dobre volje,trikrat več kravam dati, kakor jim je včeraj dala, ker je prelena bila; danes jim nameče le slame, jutri pa jim napravi škafov, da je kaj. Vse take napake vidimo pri kmetijah, kodar gospodar sam ne ve, koliko je klaje pridelal in kako bi jo namestoval, če je zmanjka, al ob kratkem rečeno: kjer pri hiši ni pravega gospodarstva in le dekla gospodari, kakor se ji ljubi. Dokler se pa živinoreja v tacih rokah vede, ne bo vergla dobička. Druga poglavna napaka pri sila veliko kme-tovavcih je, da ne poznajo vrednosti te iit une klaje; „klaja je klaja" mislijo in tako tudi ravnajo; če je kravam le kaj da, je že vse opravljeno. Marsikdo misli, Bog ve koliko tečne klaje je svoji živini dal, ako ji je pehar pese ali krompirja v korito vsul; če ji je, postavimo, 16 funtov (li-ber) pese (rone) dal, misli, Bog ve kaj ji je dal. Pa koliko je krava s temi 16 funti pese klaje dobila? — le 8 funtov sena. Taka je tudi z drugo klajo, če kmetovavec ne ve: kolikšno tečnost ima v sebi. Za kmetovavca tedaj, kteri hoče tako gospodariti, da bo njegova živina vedno pravo mero klaje dobivala, je treba, da saj nekoliko pozna tečnost ali redivnost klaje, da v krivih mislihzapopaden ne bo ene preveč, druge premalo dajal. Po celem svetu je navada, da tečnost ali redivnost sena velja za merilo redivnosti vsake druge klaje, to je, da z redivnostjo sena primerja se redivnost druge piče. Tečnost sena je enklja(l); vsa druga klaja se zaznamva po ti z večjo številko, če je bolj redivna kakor seno, ali z manjšo, ako je manj tečna od sena, na priliko: tečnost sena je 1, tečnost reži 2 in pol, slame % (pol). Tako pisanje se takole razume: 1 funt slame velja toliko kot '/, funta sena ali 2/5 funta režiy 10 funtov „ „ „ „ 5 funtov „ „ 2 „ „ *" » r> n 35 » *" » » » ^ » n M* » » v> r> n 20 „ „ „ 8 „ „ V tem spisu bodemo razložili redivnost mnogotere klaje po tistih skušnjah, ki jih je preslavni živinorejic A. Weckherlin naznanil, ko je vrednost klaje presojeval. L Dalje sledi.) Od pozimske klaje za živino. (Dalje.) Seno. Kakor je poleti na dobri paši dobra trava, tako je iz take trave seno pozimi najboljši, naj^ zdravši in živini naj primerniši klaja. Kolikor vec memo druge piče goveda sena pozimi dobivajo, toliko bolje se bojo pri taki klaji počutile; pri senu se živina dobro redi, veliko mleka daje, je zdrava in za pleme dobra ostane. Med senom in senom je pa velik razloček. Tega ne sme gospodar nikdar pozabiti. Kislo seno naj se nikar ne sili molzni živini; škodljivo ji je; pa tudi drugim govedom naj se nikar ne poklada, ako se jim zraven tacega sena še kisla obloja daje; takošna piča napravlja rada mnogotere pljučne bolezni, ki se kakor tat počasi prikradejo v živino. Mokro domii spravljeno seno, zatuhlo ali plesnjivo seno napravlja veliko trebušnih in pljučnih bolezin in krave zver-žejo rade po njem. Kjer je pa dobro seno poglavitna klaja, se zna že kakšna druga slabeji piča zraven dobrega sena dajati. Če se staj arska, nemška ali turška detelja o pravem času, to je, ko ravno cvesti začne, lepo domii spravi, je tudi toliko vredna kakor dobro seno. Slama. Slame prav za prav pri govedih ne smemo prištevati pravi klaji; slama je le namestnica v sili, in je po malem z drugo klajo dajana le zato dobra, da vamp nabaše, in je tudi takrat potrebna, kadar se živina s korenstvom (>epo, peso, krompirjem) kermi, da pomaga mehko klajo bolje prebavljati. Kolikor manj se pa razun tega scer slame poklada, toliko bolje je za živino; molzni in plemenski živini pa celo ne tekne nič. Če gospodar skerbi za svojo živino, da ne bo preslabo gleštana, naj ne pripusti, da bi goveda njegove več kakor polovico vsakdanje klaje slame dobivale. Tako govori živinorejec. Drugač, se ve, bo govoril kmetovavec. Al kmetovavec naj dobro prevdari, kaj mu bo več verglo: da več živinske klaje prideluje in živino dobro redi, ali da več žita seje in slame pridela, s ktero se živina vselej le slabeji redi'. Po tem razločku se da presoditi, kar eden žitni sevi, drugi pa živinski klaji na hvalo prepoveduje. Krompir. Krompirja za govejo živino, ktera je za molžo ali za pleme, na nobeno vižo hvaliti ne morem. Pri živini za rejo nikakor prav ne tekne, ker materam kakor mladim marsikako napako ali bolezin naključi; junice se po krompirju začno prezgodaj pojati; breje krave pa po njem večkrat zveržejo, kakor pri drugi klaji; večkrat se je že tudi primerilo, da krave, ki so bile večidel s krompirjem rejene, so vergle teleta s predebelo popkovino (podkovno žnoro), zavolj ktere je že tu in tam kakošno telce poginilo. — Če se molznim kravam poklada krompir, je mleko manj mastno, sirovo maslo sirasto in belo, tudi manj okusno. Hol-stajnci, ki so mojstri v napravljanju sirovega masla (putra), celo pravijo, da se mleko s krompirjem kermenih krav težko mede, ia če seje le kaj majhnega napak storilo, se celo ne vmede. Če se zraven krompirja poklada živini tudi do-sto druge dobre klaje tako, da krompir ni pogla-vitui živež, se ve da po tem krompir ni tako škodljiv. Kdor se tedaj pri živini za molžo in pleme krompirju popolnoma ogniti zamore (dan današnji je to lahko, ker krompirja še ljudem manjka), bo pravstoril; kdor ga ji pa poklada, naj saj tako ravna, da mlada živina in živina za molžo in pleme saj polovico druge klaje vsak dan dobiva. Pri živini pa, ki se pita (debeli) in pa pri vozni živini, pri kteri je na tem ležeče, da je dobro rejena, je pa druga, — taki se že zna več krompirja pokladati. (Dalje sledi.) — 362 — Od pozimske klaje za živino. (KonecO Repa ia pesa. Vse sorte repe in pese so govedom posebno dobra in zdrava piča in nadome-stujejo seno naj bolje. Repa in pesa ne delate tistih napak, ki zlasti spolovila krav zadevajo, kakor jih dela krompir. Vendar naj se tudi repa ali pesa v pravi meri pokladate, ne čez polovico vsakdanje klaje, po seneni vrednosti prerajtane. Preden se repa ali pesa razreze za živinsko pičo, naj se očisti ali omije, ker se korenin rada parst derži.— Repno perje nima velike vrednosti, in pesno žene rado na drisko. Laška rep i ca (topinambur, tudi judovski krompir imenovana) ostane čez zimo dobra v zemlji na njivi, in pride spomladi, ker še le pozno kaliti začenja, gospodarju toliko bolj na hvalo, ker krompir in repa že kalita in zatega voljo slabeji prihajata. Ker ima laška repica nekoliko smolika-ste stvari (Haržstoff) v sebi, je sperva zoperna živini, za to je prav, iz začetka jo mešati s krompirjem; ko se pa je goveda enkrat navadijo, jo jejo prav rade. Od tod morebiti pride, da jo eni kme-tovavci hvalijo, eni pa ne, ker na tem je veliko ležeče, da se živini prikupi in da jo rada je. Kar pa tečnost laške repice utiče, stoji med peso in krompirjem, to je, ako se živini stanovitno poklada, da se je dobro privadi. Goveda in ovce se rede dobro po njej, se ve da tudi zraven nje v primeri slame in sena manjkati ne sme, kakor pri krompirju, repi in pesi. Kakor krompir ima tudi laška repica pri molznih kravah to lastnost, da je mlekascer veliko, smetane pa malo. Suhe stebla s pirjem vred jejo ovce raji kakor goveda, kte-rim se zrezati morajo; njih tečnost stoji v sredi med senom in slamo. Zelene stebla s pirjem pa teknejo ovcam in govedom, pa rekel bi, dane kaže jih porezati in živini pokladati, ker se potem manj repice pridela* Kapus, sosebno glavati kapus in kravji kapus, je scer sila vodena piča (v 100 delih kapusa je 90 delov vodenega), vendar se dobro prileze molznim kravam s prikladano suho kermo; veliko sira se da iz mleka tacih krav napraviti, ki so bile kermene s kapusom. Od kapusa, ki je za drugo rabo namenjen, je tudi perje in štor dobra piča. Od ostankov krompirjevih v žganj arij ah vse to velja, kar smo rekli od krompirja; mladi živini, plemenski in molzni živini ne teknejo; mleko je vodeno, rado plavo, in sirovo maslo iz njega je slabo; naj boljši so še za pitavno živino, toda s polovico suhe klaje. Olarske tropine, to je, ječmenovi ostanki v olarijah so več ali manj vredne po tem, ali je slad (mole) po kuhi dla manj ali bolj izpit bil. Molzni in pitavni živini posebno dobro teknejo, ako se ji zraven te mehke klaje še priklada seno. Krave, dolgo in obilo kermene s tropinami, se začno po-gostoma pojati; bikom se smejo le po malem pokladati. Izprešana pesa iz cukrofabrik je govedom ravno tako dobra, kakor pesa sama. Lan ene preše ali perga imajo veliko veliko tečnega v sebi; nekteri jih cenijo kakor rež, veči del kmetovavcov pa jih stavi pod rež. Ker so sila mehka klaja, se ne smejo same pokladati, anipak s senom vred. Pokladajo se raztopljene v voc;i ali za pijačo ali se poliva rezanca ž njimi, ali pa se suhe v štupo zdrobljene potresajo pa ne na debelo po piči. V vodi se skisajo sila naglo, za to se mora posoda pridno cediti. Za konje niso; jih preveč napenjajo; tudi pri govedih se kot poglavitna piča ne smejo pokladati, z drugo pičo vred pa so kaj tečne ze mleko. Pitavno živino obilo redve, meso pa po njih ni kaj posebno dobrega okusa. Če jih živina preveč dobiva, si pokvari želodec, potem jih ne prebavlja lahko in še mleko ima duh po njih. — Enake lanenim prešam so ogeršične in makove, pa te manj rede in živini niso tako prijetne, dokler se jih sčasoma ne privadi. Perga iz hidravliških mašin je slabeji, kakor je tista, ki je po stari navadi prešana, ker une ne pustijo nič olja v njih, ampak le grenko stvar. Od tod izvira različna hvala preš* Več kot 5 funtov preš na dan naj se nobeni živini ne daje. Zernje žita in sočivja. Celega žita ali sočivja govedom pokladati se ne splača, za to ker ga goveja živina je naj manj prežvečiti v stanu. Zdrobljeno fšrotano) žito pa kaj dobro živino redi in mleka imajo po njem krave veliko. Enmalo pred teletom in kmalo po teletu zdrobljeno žito z vodo za pijačo kravam posebno tekne, pa tudi teletom, ki se počasi odstavljajo. Holstajnci, naj bolj skušeni v tem, pa žitni drob takoie cenijo: za mleko naj tečniši je p še nič ni drob, za tem ovseni, za tem rež eni in naj zadnji je j ecmenov, kije bolji za meso. Za pitavno živino je žitni ali sočivni drob kaj dober. Otrobi, ne popolnoma izmleti, imajo veliko tečnega v sebi, pa ni dobro jih preveč na enkrat dajati; pokvarijo želodec; za pijačo os olj eni živini naj bolj teknejo. (Woch. f. L. F. u. Hausw.)