■o
Its io
■T
In
■ m
im
!o
Novoletni skok v ledeno Savinjo
Št. 1/ Leto 65 / Celje, 5. januar 2010 / Cena 1 EUR
iïïïïïïli™^
90,6 95,1 95,9 100,3
□
u o
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Deklice napovedale novo leto
Tudi letos je ekipa naše medjke hiše 2. januarja-obiskala^ljsko porodnišnico in obdarila mamice z novorojenčki. Že 45. akcija je bila žal zaradi gripe in prepovedi obiskov okrnjena. Na sliki prvi letošnji novorojenki Ema in Sorina z mamicama.
V celjskem dnevnem centru niso osamljeni
Foto: Grup A
Zapleti z imenovanjem direktorja Kozjanskega parka
Brutalno napadel nekdanjo partnerico
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Gradis tudi zaradi Planeta Tuš v »prisilki«
Gradbeno podjetje Gradis Celje je od prejšnjega torka v prisilni poravnavi. Predlagala ga je direktorica in največja, 22-odstotna lastnica podjetja Lidija Žagar. Za ukrep v sili je kriva recesija, pa tudi spor z mariborskim nepremičninskim podjetjem Tibar, ki je Gradis najelo za gradnjo Planeta Tuš Kranj.
Čeprav Planet Tuš v Kranju obratuje že eno leto, spor s Tibarjem in Gradisom Celje še vedno ni rešen. Kot je znano, je Engrotuš za gradnjo objekta sklenil pogodbo s Tibarjem, ta pa z Gradisom Celje.
Lidija Žagar
Zakaj in kje vse se je zapletalo (Engrotuš je medtem odstopil od pogodbe in objekt kasneje najel, op. p.) ni znano, dejstvo pa je, tako pravijo v Gradisu, da so sami in njihovi podizvajalci ostali brez denarja, ki naj bi bil nakazan na račun Tibarja. Posredna škoda posla s Tibar-jem sta tudi »medijski linč« in širjenje neresničnih informacij, ki škodujejo referencam podjetja, ocenjujejo v Gradisu. Razlogi za njihove težave pa tičijo tudi v zmanjšanju naročil s strani proračunskih porabnikov in odpovedi lizinga s strani A leasin-ga za projekt na Jesenicah, so obrazložili v svojem predlogu za prisilno poravnavo. Gradis je posledično lani ustvaril le 6,5 milijona evrov čistih prihodkov (leta 2008 so ti znašali 38,6 milijona), kar ni dovolj za pokritje osnovnih stroškov podjetja. Izguba je konec septembra znašala slabih 15 milijonov evrov.
Upnikom čez tri leta 20-odstotno poplačilo
Družba ima sedaj za 8 milijonov evrov več obveznosti kot znaša celotno premoženje podjetja. Imajo za 1,2 milijona evrov prednostnih ter-
jatev, izločitvenim upnikom (gre predvsem za lizing hiše) so dolžni 16 milijonov evrov, bankam pa 21,7 milijona evrov. Navadnih terjatev je za 22,6 milijona evrov. Po načrtu, ki so ga pripravili, naj bi bili njihovi navadni upniki v treh letih 20-odstotno poplačani, kar je po mnenju uprave več kot bi upniki iztržili v primeru stečaja podjetja. Čez tri leta namreč pričakujejo, da se bo končal spor s Tibar-jem (oz. njegovim pravnim naslednikom Planina vzhod).
Letos naj bi kljub recesiji ustvarili 25 milijonov evrov prihodkov. Trenutno že imajo podpisane pogodbe v vrednosti 6 milijonov evrov, obenem so v zaključnih pogajanjih za posel vreden 10 milijonov evrov. Začeli bodo tudi z gradnjo stanovanjskih naselij v Preboldu in Zgornji Kungoti, 12 hiš naj bi prodali še letos. Zaradi finančnega prestrukturiranja družbe, ki ga ukrep prisilne poravnave zahteva, se bo število delavcev v tem podjetju, kjer je zaposlenih 200 ljudi, zmanjšalo za petino; 20 delavcev, ki je na čakanju na delo, že ima v rokah odpovedi iz poslovnih razlogov.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
Erjavec zaveden pri prodaji deleža v vranskem podjetju
Minister za okolje in prostor Karl Erjavec je junija lani nezakonito prodal državni delež v podjetju Energetika Projekt. Gre za 49-odstotni delež, ki ga je Erjavec prodal podjetjema Kiv in Nivo Celje brez obveznega sklepa vlade. Okoljsko ministrstvo je začelo s postopkom razveljavitve pogodbe.
Država je leta 2004 vložila denar v Energetiko Projekt, da bi podjetje proizvajalo lesno biomaso, s katero se ceneje in ekološko grejejo na Vranskem. Poleg države so bili takrat družbeniki podjetja še vranski Kiv, Nivo Celje, Kiv Engineering, občina Vransko in podjetje Baco. Največji, 49-odstotni državni delež, sta junija lani odkupili podjetji Kiv, in sicer dobrih 32 odstotkov, in Nivo Celje, 16 odstotkov. Erjavec je delež prodal za 242 tisoč evrov, medtem ko naj bi po podatkih finančnega ministrstva nominalna vrednost tega premoženja države znašala 483 tisoč evrov. Erjavec je delež prodal brez potrebnega sklepa vlade, pod ceno in brez cenitve, ki jo v primeru, da je to racionalno, izvede komisija za cenitev.
Erjavec v zagovor pojasnjuje, da v času priprave pogod-
Na Celjsko spet s smučkami
V družbi TRC, ki upravlja s smučiščem na Celjski koči, za danes napovedujejo drugi začetek letošnje smučarske sezone. Prvič so vlečnico pognali 19. decembra, pri čemer so morali smučanje med prazniki zaradi neugodnega vremena za nekaj dni prekiniti.
Zdaj, ko so temperature spet dovolj nizke, so progo ponovno zasnežili z umetnim snegom, pri čemer je snežna
odeja trenutno debela okoli 20 centimetrov. Že danes dopoldne bosta začela obratovati 74 metrov dolg otroški smučarski trak in smučarska šola. Vlečnico (za nočno smuko) bodo ponovno pognali danes ob 17. uri. V naslednjih dneh bo smučišče obratovalo s tradicionalnim obratovalnim časom, in sicer bo vse dni v tednu na voljo nočna smuka (med 17. in 21. uro), ob sobotah, nede-
ljah, praznikih in med počitnicami pa bo možna celodnevna smuka (dopoldanska karta velja od 9. in 13. ure in popoldanska od 12. do 16. ure).
Kot pravi direktor družbe TRC Edi Krajnik, so z začetkom letošnje smučarske sezone na Celjski koči zadovoljni in prav tako z zasedenostjo hotela. »Za praznike je bil hotel polno zaseden. Večina gostov se je odločila za pet-
Karl Erjavec
be in pred podpisom notarskega zapisa ni bil opozorjen na nepravilnosti in da je torej bil zaveden. Ministrstvo je zdaj začelo postopek za razveljavitev pogodb o prodaji državnega deleža v podjetju Energetika Projekt.
Kot pravi direktor podjetja Kiv Ivo Kreča, so junija na podlagi ustanovne pogodbe prejeli poziv okoljskega
ministrstva za odkup deleža. V pogodbi je med drugim zapisano, da je država po petih letih od ustanovitve dolžna ponuditi svoj delež. »V odkup smo bili prisiljeni. Dobili smo ponudbo, katere rok za odkup je bil izjemno kratek, približno 14 dni, in se nanjo odzvali. V morebitne nezakonitosti se nismo spuščali.« Direktor Energetike Projekta Janez Herodež, uradno v odhajanju zaradi osebnih razlogov, neuradno pa zaradi nesoglasij v podjetju, pojasnjuje, da je bila uprava podjetja o prodaji le obveščena in pri postopkih ni sodelovala. »Vse aktivnosti so potekale med družbeniki podjetja. Po zaključenem postopku smo dobili le pripadajočo dokumentacijo za arhiv družbe.« Vse postopke so urejali predstavniki družbenikov neposredno z državo, zato Herodež ne želi komentirati prodaje deleža pod ceno, prav tako ni bila njegova dolžnost preverjati zakonitost posla.
MATEJA JAZBEC
ali tridnevno bivanje na Celjski koči. Kljub pomanjkanju snega ni prihajajo do odpovedi rezervacij, kar pomeni, da so gostje zadovoljni tudi s sekundarno dejavnostjo na Celjski koči,« dodaja Krajnik, ki pričakuje, da bo letošnja smučarska sezona na Celjski koči daljša, kot je bila lanska in da bo trajala vsaj do zimskih počitnic.
BA
Foto: Grup A
Za cepljenje se je treba naročiti
Za cepljenje proti pandemski gripi se je od včeraj treba naročiti tudi v celjskem zdravstvenem domu. To velja tako za cepljenje z običajnim cepivom kot s cepivom, namenjenim alergičnim na jajčne beljakovine.
Za naročanje so se odločili zaradi zmanjšanega zanimanja za cepljenje in bolj smotrne porabe cepiva. Naročite se lahko po telefonu. Za cepljenje odraslih sprejemajo naročila vsak delovni dan med 7. in 18. uro na telefonski številki 03/5434-200. Za cepljenje predšolskih otrok sprejemajo naročila v otroškem dispanzerju (03/5434-270), šolarjev in dijakov pa v šolskem dispanzerju (03/5434285). Tudi za cepljenje v zdravstvenih postajah Štore in Vojnik se je treba naročiti.
V Zdravstvenem domu Celje še vedno cepijo tudi proti sezonski gripi, in sicer ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 12. do 14. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure.
MBP
Danes se na Celjski koči spet začenja smuka.
Po julijski že decembrska škoda
Posebne občinske komisije v 27 slovenskih občinah, tudi v Šoštanju, ocenjujejo škodo, ki so jo tik pred koncem leta povzročile poplave.
Škodo morajo popisati in ovrednotiti do 15. januarja, nato bodo stekli zakonsko določeni postopki. V mnogih občinah na Celjskem, predvsem v Šaleški dolini, pa so še vedno vidne posledice divjanja narave iz lanskega julija, neurje z dežjem pa je zaradi številnih plazov povzročilo precejšnjo škodo zlasti v Šoštanju in Velenju.
Vlada bo, skladno s sklepom, sprejetim septembra, za odpravo posledic naravne nesreče odobrila proračunska sredstva. Ministrstvo za okolje je že pripravilo Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurja z dežjem 9. in 10. julija 2009. Obravnavala ga je Komisija za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, sedaj pa je posredovan v predhodno soglasje ministrstvu za finance. Po pridobljenem soglasju bo program, v katerem bosta določena dinamika in način obnove prizadetih območij, sprejela še vlada. US
Zupani razmišljajo o protestnem pismu
Razpis se je končal zgolj z imenovanjem v. d. direktorja Kozjanskega parka
Vlada je na seji tik pred novim letom izbrala za vršilca dolžnosti direktorja Javnega zavoda Kozjanski park dosedanjega direktorja Iva Trošta. Imenovan je za največ eno leto. Takšna vladna odločitev Kozjance čudi, saj ima Trošt, ki je bil na razpisu za direktorja med štirimi kandidati, med njimi odločno podporo.
Vsi trije kozjanski župani iz celjske regije so zaradi takšne vladne odločitve ogorčeni ter razmišljajo o protestnem pismu. Življenje kozjanskih občin je seveda s Kozjanskim parkom tesno povezano, zato jim glede tega, kdo bo na čelu za tiste kraje tako pomembnega zavoda, ni vseeno. Še zlasti po različnih sporih, ki so bili v času prejšnjega vodstva zavoda ter so ovirali delovanje zavoda, z njimi pa so končali prav po prihodu Iva Trošta. Trošt je nestrankarski ter deluje kot povezovalna osebnost, ugotavljajo na Kozjanskem.
V zadnjem postopku za imenovanje direktorja Koz-
Ivo Trošt ostaja v Kozjanskem parku kot v. d. direktorja za eno leto. Politične igrice?
janskega parka je Trošta poleg ministrstva za okolje in prostor podprl svet javnega zavoda, saj je bil rezultat glasovanja kar 10 proti 1 v njegovo korist. Zanj so glasovali vsi predstavniki zaposlenih ter štirje predstavniki občin
Bistrica ob Sotli, Kozje, Krško in Podčetrtek, proti njemu je glasoval le predstavnik Občine Brežice Hrvoje Oršanič. Oršanič je namreč tudi sam kandidiral za direktorja Kozjanskega parka.
Iz Urada Vlade RS za komuniciranje, od koder naj bi že prejšnji teden pojasnili, čemu je prišlo zgolj do imenovanja v. d. direktorja, ni bilo do zaključka redakcije nobenega odgovora.
V ministrstvu za okolje in prostor, kjer so razpis objavili, so prejeli štiri popolne in pravočasne vloge. Med razpisnimi pogoji so bili univerzitetna izobrazba naravoslovne ali družboslovne smeri, sposobnost vodenja in organiziranja dela ter pripravljena vizija razvoja za prihodnjih pet let. Do nepričakovane vladne odločitve, do »ve-dejevstva«, je prišlo na seji vlade 30. decembra, po tistem ko je vladna komisija za administrativne zadeve in ime-
V središču Celja pastoralni center
V župniji sv. Danijela v središču Celja obnavljajo ter dograjujejo prostore pastoralnega centra, kjer bodo prostori za verouk ter delo različnih skupin. Z obnovo in dozidavo bodočega pastoralnega centra so začeli oktobra, z deli naj bi zaključili do velike noči.
Na tej lokaciji so bili ve-roučni prostori že doslej, po
ustanovitvi škofije pa so potrebni še nadomestni prostori za različne skupine, ki so prej delovale v župnijski stavbi na drugi strani Slomškovega trga. Stanje objektov, kjer bo po novem celovit pastoralni center, ni bilo ravno rožnato. Gre za prostore, kjer so bili nekoč župnijski hlevi, s konji in kravami. Te prostore so pred štirimi desetletji
novanja vladi predlagala za direktorja Trošta.
V vladi naj bi se tako odločili, ker naj bi bil največji vladni stranki bližje drug kandidat, to je Oršanič, ki naj bi bil že zaman kandidiral za direktorja Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Da je Oršanič Socialnim demokratom blizu, priča to, da je na zadnjih državnozborskih volitvah v Brežicah kandidiral za njihovega poslanca. Na Kozjanskem je to znano, zato so trije župani ter zaposleni v Kozjanskem parku tem bolj ogorčeni. »Ne rabimo političnih direktorjev, rabimo direktorja kot je in kot mora biti,« odgovarja župan Podčetrtka Peter Misja, ki sumi v strankarske politične igrice. Vsi trije župani, tudi Andrej Kocman iz Kozjega ter Jožef Pregrad iz Bistrice ob Sotli, se z Oršaničem srečujejo v svetu zavoda, od koder so prepričani, da bi z njim težje sodelovali kot s Troštom.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
ninnnnr.novilednik.coni
A
TELEFON RADIA CELJE
INVENTURA 2009
Gripa sejala strah in dvome
Pandemska gripa je dodobra zaznamovala leto 2009. Pa ne zaradi množičnega zbolevanja, temveč zaradi vsega tistega, kar se je zaradi nje in ob njej dogajalo.
Prvi večji izbruh v Sloveniji se je zgodil v začetku šolskega leta prav na Celjskem, na OŠ Polzela. Strokovnjaki so dobro opravili svoje delo. Ne le na tej šoli, povsod smo vzeli učno lekcijo iz osnov higiene. Umivanje rok, pravilno kihanje in kašljanje ... Polzelski učenci pa se kar niso mogli načuditi armadi novinarjev, ki je oblegala šolo in jih zasliševala o počutju. Da je njihovo zdravstveno stanje alarmantno, da na šoli manjka več kot polovica učencev ter da gripa kosi med učitelji, so vsak dan na novo izvedeli iz medijev. Vse skupaj se jim je zdelo tako smešno, da so izdali šolsko glasilo v »posmeh« medijskemu pretiravanju z okužbo nove gripe. Zaradi okužene petošolke je doma ostala »cela« šola in si privoščila teden dni dolge počitnice. »Hura gripa, hura počitnice!«
Pretiravanje prek vsake razumske meje je spremljalo tudi vsa nadaljnja dogajanja, povezana s pandemsko gripo. O cepljenju in o samem cepivu je bilo napisanih in izrečenih toliko nasprotujočih trditev, da kaj takega še zlepa nismo doživeli. Rezultat? Zmeda na celi črti. Marsikdo še danes ne ve, ali bi se cepil ali ne, pa čeprav strokovnjaki v en glas zagotavljajo, da je to najučinkovitejša zaščita pred okužbo, zaradi katere ljudje tudi umirajo. Vsaka nesrečna smrt zaradi pandemske gripe, ki je našla svoj prostor v medijih, je sprožila naval na cepilna mesta. Ko se je prah polegel, se je poleglo tudi zanimanje za cepljenje. Do novega tragičnega primera.
Trenutno vlada zatišje. Da ne gre morda za zatišje pred viharjem? Saj vemo, da se sezonska gripa običajno v naših krajih razdivja konec januarja, februarja ... Kdo ve, kako bo s pandemsko.
MJ, MBP
Po in pred volitvami
Dogajanje na državni ravni, razumljivo, tako ali drugače oplazi tudi kraje na Celjskem, pa najsi gre za nove zakone, podražitve in podobno dogajanje, ki se seveda odslikava tudi v naših koncih.
Tako smo se lani državljani udeležili volitev v Evropski parlament, kamor smo iz naših logov sicer naključno poslali Preboldčanko Romano Jordan Cizelj, poslanski stolček pa naj bi zaradi lizbonske pogodbe zasedla še Zofija Mazej Kukovič. Ministrske vrste je zapustila Šentjurčanka Zlata Ploštajner, vztraja pa eden najbolj priljubljenih politikov, gospodarski Matej Lahovnik, ki se še vedno vrača v Velenje. »Naši« poslanci so bili bolj ali manj dejavni, hitri pregled poslanskih vprašanj pa kaže, da se poleg domačih krajev zelo zanimajo tudi za drugo dogajanje. Poslanske loge je razburjalo tudi čiščenje poslanskih vrst, med tistimi, ki so gladko zminirali predlog, po katerem župani ne bi smeli biti poslanci, pa so seveda tudi naši poslanci oziroma župani iz občin na Celjskem. Slednje, torej župane (in morda petič tudi županjo) jeseni čaka nova preizkušnja. Saj veste - volitve.
US
Z gradbišča pastoralnega središča pri župnijski cerkvi sv. Danijela v Celju. Nekdanje hleve, kjer so bili v starih časih konji in krave, bodo obnovili ter dogradili.
zasilno uredili za potrebe verouka. Iz leta 1945 so do nedavnega delno ostale celo še ruševine, ki so bile posledice zavezniškega bombardiranja okupiranega knežjega mesta.
Investitor del v vrednosti 800 tisoč evrov je mestna župnija, ki si pomaga z izkupičkom od prodaje župnijske zemlje ter s prispevki vernikov. Trenutno zaključujejo z obnovo oziroma novogradnjo strehe, nato bodo nadaljevali z notranjimi deli.
BJ
SAl/TE SVRMADI...
o44aja. ki zaupa jazz, etno in blues glasbi.
;
vsak torek ob 2100 na Miu Celje 90.6,95.1,95.9 in 100.3 MHz
Poktovrtelj oddaje je BANKA CEUE
INVENTURA 2009
Zgodovinski punt in veliko spoznanje
Gorenjevi delavci so lani postavili normativ, koliko mora znašati mesečno izplačilo, da se ljudem sploh splača delati, da sploh še lahko preživijo. Delavci Steklarske nove so živ dokaz za to, da zgolj mojstrska znanja in pridne roke še zdaleč niso dovolj, če vodstvo podjetja ne opravlja svojega dela. Država pa je še enkrat dokazala, da je daleč najslabši lastnik.
Paradni konj slovenskega gospodarstva in njegov ugledni prvi mož Franjo Bobinac sta letos prvič polnila naslovnice zaradi graje in ne pohval. No, izjema so seveda Gorenjevi proizvodni delavci, ki so marsikateremu slovenskemu delavcu odprli oči, še bolj pa sindikalistom, ki zdaj tudi sami zavzeto trdijo, da mesečno manj kot 600 evrov ne bi smel prejeti nihče. To, da je v velenjskem velikanu socialni mir veljal le do začetka januarja in da bolje plačane proizvodne delavce že malce postrani gledajo ostali zaposleni Gorenjčani z višjo izobrazbo in enakimi plačami, pa bo najbrž zgodba letošnjega leta.
Tako kot še ni epiloga zgodbe Steklarska nova. Kdo je kriv za stečaj, kot Ameriko spet s ponovnimi revizijami odkriva lastnica Kapitalska družba. Pa čeprav je predstavnica Kada Janja Holc-man že ob začetku stečaja povedala, da uprava ni pripravila takšnega programa prestrukturiranja, ki bi lastnico prepričal, da se v to steklarno še splača vlagati. Veliko resnice je povedal tudi njen zgodovinski stavek: »Priznam, da do konca leta 2008,
Delavci po odhodu s sestanka, na katerem so izvedeli, da gre Steklarska nova v stečaj.
čeprav živim v Sloveniji, še nikoli nisem slišala za vaše podjetje.« Država se s (slabim) poslovanjem tega podjetja ni ukvarjala, čeprav je bila na to večkrat opozorjena.
Trenutni izidi?
V kratkem naj bi svojo odločitev v primeru vloženih kazenskih ovadb direktorjev in nadzornikov v Steklarski novi podalo Vrhovno državno tožilstvo. Okrožno državno tožilstvo v Celju je namreč po prejemu kazenske ovadbe zaradi razjasnitve pravnih vprašanj na vrhovno tožilstvo poslalo zaprosilo, a kot kaže tudi to ni moglo takoj zavzeti stališča. Zaradi kompleksnosti problema je obrav-
navo decembra preložilo na leto 2010.
Lastnik in nekdanji direktor podjetja Hudournik, ki je od marca v stečaju, Stanko Zakelšek, tudi višjega sodišča ni mogel prepričati, da je bila odločitev za stečaj s strani sodnika svetnika napačna poteza. Neuspešen je bil tudi Anton Škrabl iz Rogaške Slatine, ki je od začetka uvedbe stečaja trdil, da je sam lastnik opreme v Alminem domu. (Kot kaže je imel Škrabl edini trdni dokaz o lastništvu le za kuhinjsko napo, zato je le-to stečajna upraviteljica izločila od ostale stečajne mase.)
Na prodaj je spet premoženje keramične industrije Kili Liboje, ki je prav tako od
Ponovni zagon Elkroja?
Stečajni upravitelj Elkroja Stevo Radovanović je potrdil govorice o možnem ponovnem zagonu proizvodnje v nazarskem Elkroju.
Spomnimo, da so v Elkroju stečajni postopek uvedli aprila, delo pa je izgubilo skoraj 200 šivilj, kar je bil precejšen socialni udarec za Zgornjo Savinjsko dolino. K stečaju je največ prispevala odpoved naročil tujih partnerjev, tako da so v nazarskem podjetju skoraj čez noč ostali brez dela. V Zgornji Savinjski dolini je sedaj slišati več govoric, da naj bi novi lastnik oživil proizvodnjo v nekdaj vodilnem konfekcijskem podjetju. Stečajnik Radovanović pravi, da za to obstaja realna možnost, več podrobnosti pa zaenkrat ne želi navesti, ker je postopek v teku. Kot še dodaja Rado-vanović, bo več podrobnosti znanih v drugi polovici januarja.
US
www.novitednik.com
Stavka ali prekinitev dela zaradi nizkih temperatur?
Delavci Vegrada, ki v Celovških dvorih v Ljubljani opravljajo zaključna dela, so prvi delovni dan po praznikih sedli in zahtevali sestanek z vodstvom. Po pojasnilih sindikalistov je bil razlog v tem, da so dobili 23. decembra izplačano golo plačo, ne pa tudi nadur, ki so jih opravili. Po pojasnilu direktorice Hilde Tovšak pa so delo prekinili zaradi nizkih temperatur.
Sindikalisti naj bi potarnali tudi, da v Vegradu plače zamujajo dva meseca, čakajo še tudi na izplačilo dela regresa za lansko leto. Ta očitek je direktorica za kadrovsko področje Branka Gabrijel zavrnila. »Poudarili bi, da Ve-grad plače vsem zaposlenim v družbi redno izplačuje. Pri zadnjem, decembrskem izplačilu plač pa delno še nismo uspeli izplačati vseh nadur.«
Tako drži podatek, da so delavci včeraj prekinili z delom zato, ker so se želeli sestati z vodstvom družbe in izvedeti, kdaj bodo izplačane nadure oziroma možnost koriščenja le-teh. Vodstvo podjetja je z delavci doseglo dogovor. Kakšnega natančno, ni znano. Kot so še pojasnili v Vegradu, bo delo na gradbišču odslej potekalo normalno. V kolikor bodo to vremenske razmere, predvsem nizke temperature, dopuščale.	RP
Borzno leto kot že dolgo ne
Za zaključeno koledarsko leto bi lahko rekli, da je bilo glede na slab začetek nadpovprečno uspešno. Potem ko so bile razmere na globalnih kapitalskih trgih do marca še precej pesimistične (velike težave v finančnem sektorju, kasneje upad globalnega povpraševanja), so stimulacijski paketi posameznih držav okrepili zaupanje v gospodarstvo, kar je privedlo do močne rasti svetovnih borznih indeksov.
Visoke izgube, ki smo jim bili priča še v začetku leta, tudi najbolj optimističnim investitorjem niso dajale upanja, da bomo do konca leta lahko priča najbolj agresivni rasti po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Močan »rally« je v zadnjih treh četrtletjih okrepil vse pomembnejše borzne indekse, najvišjo rast pa so beležili trgi v razvoju, kjer so bili prej padci tudi največji. Zmagovalec leta merjeno v evrih je po podatkih Bloomberga brazilski borzni indeks Bovespa, ki je dosegel 133-odstotno rast, medtem ko mu je sledil ruski borzni indeks RTS, ki je investitorje nagradil s 120-odstotnim donosom. Na drugi strani so bili med najslabšimi borzni indeksi z afriškega kontinenta, med evropskimi pa je na negativni strani izstopal slovaški borzni indeks s 25-odstotno letno izgubo.
Na letni ravni smo tudi na domačem kapitalskem trgu beležili rast, a je bila ta precej manjša od rasti zahodnih borznih indeksov. Tako je indeks SBI 20 pridobil 10 odstotkov in zaključil leto 2009 pri 4.078 indeksnih točkah. Nekaj bolje se je odrezal indeks najpomembnejših domačih družb SBITOP, ki je pridobil 17 odstotkov in zaključil koledarsko leto pri 982 indeksnih točkah.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 28.12. IN 30.12.2009
spomladi v stečaju. Zemljišča s stavbami in osnovnimi sredstvi so ocenjena na 1,46 milijona evrov. Ker je že več kot pol leta najemnik prostorov Keramičarstvo Bojnec, je tudi najbolj verjetni kupec. Četudi bi upraviteljici uspelo prodati zemljišča po ocenjeni vrednosti, znesek ne bo zadostoval za poplačilo vseh upnikov. Teh je okoli sto, prijavili pa so za 2,32 milijona evrov terjatev.
V prihodnjih dneh bo znana tudi usoda gomilskega podjetja Biva hiše. Zanj so upniki vložili predlog za stečaj podjetja, uprava pa je predlagala prisilno poravnavo.
ROZMARI PETEK Foto: GrupA
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	0,00	171,10		0,00
CETG	Cetis	24,50	0,10		■18,33
GRVG	Gorenje	12,41	150,90		-0,96
PILR	Pivovarna Laško	27,15	126,40		11,22
JTKG	Juteks	38,89	27,80		0,28
ET0G	Etol	130,00	0,00		0,00
Pomembnejši evropski indeksi so ustvarili nekaj več kot 20-odstotni donos. Indeks DAX 30 je zaključil leto pri 5.957 indeksnih točkah in ustvaril 24-odstotni letni donos. Osrednji francoski in angleški borzni indeks CAC 40 ter FTSE 100 sta dosegla podobno donosnost, saj sta porasla za dobrih 22 odstotkov. Tudi indeksi na drugi strani Atlantika so bili enako uspešni; indeks Dow Jones Industrial Average je pridobil 20 odstotkov, medtem ko je indeks 500 najpomembnejših ameriških družb S&P 500 pridobil 24 odstotkov. Zmagovalec leta na ameriških borzah so bile tehnološke delnice, saj je indeks Nasdaq Composite v letu 2009 pridobil nekaj manj kot polovico vrednosti.
		TE
Indeks	Zadnji tečaj	
SBI20	4.078,64	
% spr.
0,89
Burno dogajanje je bilo tudi na surovinskih trgih. V središču so bile vsekakor žlahtne kovine, ki so na krilih ameriškega dolarja in povečanega povpraševanja s strani razvijajočih držav dosegle rekordne vrednosti. Zlato je jeseni preseglo psihološko mejo 1.000 dolarjev in se v začetku decembra povzpelo prek meje 1.200 dolarjev, natančneje do 1.227 dolarjev. Tudi cena srebra se je gibala podobno in v začetku decembra dosegla vrednost 19,46 dolarja. Močno rast je beležila tudi surova nafta, saj je pridobila slabih 70 odstotkov, njena cena pa se je konec leta nahajala okrog 79 dolarjev za 159 litrski sodček. Med ostalimi surovinami velja še izpostaviti sladkor in baker. Vrednost sladkorja se je okrepila za 125 odstotkov, medtem ko je cena bakra na svetovnih surovinskih trgih poskočila za 140 odstotkov.
Glede na uspešno leto 2009 bo letos nemogoče ohraniti preteklo rast tako surovin kakor tudi borznih indeksov. Vsekakor bo potrebna natančnejša izbira in analiza naložb za dobre donose investitorjev, kot je to bilo potrebno lani. Obenem velja poudariti, da so napovedi vseh pomembnejših svetovnih bank optimistične, zato lahko z upanjem po uresničitvi teh napovedi stopimo v leto 2010. Kljub temu pa velja opozoriti, da bo za nadaljevanje rasti treba izboljšati poslovanja družb, s čimer bodo tudi vrednotenja podpirala nadaljnjo rast globalnih borznih indeksov.
ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
IZ
NAŠIH KRAJEV
Praznik častne občanke
Častna meščanka Celja, priljubljena slikarka in pesnica Darinka Pavletič Lo-renčak je 30. decembra praznovala svoj 85. rojstni dan. Ob tem ji je slavnostni sprejem pripravil župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.
Darinka Pavletič Lorenčak se je rodila v Rečici ob Paki, preživljala mladost kot medvojna izgnanka v Srbiji, kasneje pa zlasti s svojim likovnim in pedagoškim delom pustila neizbrisen pečat mestu ob Savinji. Častne občanke Celja ne zaznamuje samo njena likovna umetnost, je tudi pesnica, zavzeta pevka v pevskem zboru in glasbenica.
Zadnja leta se v svojem likovnem delu posveča akvarelu s prepoznavnimi pejsaži in vedutami Savinje in Celja. V vseh teh letih je pridobila veliko nagrad in priznanj ter imela preko 50 samostojnih in okoli sto skupinskih razstav.
Navajena skromnega življenja, je ob sprejemu pri županu povedala, da si ni nikoli mislila, da bo častna občanka ali da ji bo ob prazniku sprejem pripravil župan. Ta je slikarki čestital za njeno delo, ki ga tudi v jeseni njenega življenja zaznamuje ustvarjalna energija in ji zaželel še veliko razstav.
Če novo leto napoveduje dogajanja, potem teh res ne bo manjkalo. Prav jutri se zaključuje njena razstava v Ljubljanski Tavčarjevi hiši, zelo daleč so že tudi priprave na bližnjo razstavo v Šmarju pri Jelšah. Tudi sicer slikarka še vedno ustvarja v svojem ateljeju. »Če bi morala le sedeti in premišljevati, bi mi bilo v življenju preveč dolgčas,« je dejala.
Vse najboljše so ji na sprejemu, ki se ga je udeležila tudi njena družina, ob županu Šrotu zaželeli še prijateljica Anka Goričan, ki je tudi pobudnica njenega imenovanja za častno občanko, avtor njene monografije Drago Medved, predsednica celjskih literatov Ana Marija Justin in drugi.
BRST, foto: GrupA
Na kmetiji Primož v Laškem otroci lahko spečejo svoj prvi kruhek.
Po znanje na kmetijo
Kmetijsko-gozdarski zavod Celje je izdal katalog, ki na 38 straneh predstavlja 30 ponudnikov na podeželju na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. Gre za del projekta Razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju, ki ga v okviru programa Leader sofinancira Evropska unija. V katalogu, izšel je v nakladi 5.000 izvodov, so projektni partnerji pripravili 60 programov z različnimi vsebinami, namenjenimi predvsem obogatitvi učnih programov šol in vrtcev, pa tudi odraslim, ki jih zanimajo doživetja na kmetijah.
»S projektom želimo prispevati k ohranjanju dediščine, tradicije, vrednot, obrti
novitednik
in običajev na podeželju ter prispevati k izkustvenemu in doživljajskemu učenju otrok, mladine, pa tudi odraslih. Kmetije so lahko kot učilnice na prostem odlična popestritev rednega učnega programa za šole. V veliko veselje nam je, da bomo lahko projekt nadgradili z novimi aktivnostmi v letu 2010,« je dejala vodja projekta Mojca Krivec. Kot je na nedavni novinarski konferenci dodala Polona Bastič iz OŠ Vojnik, bodo pedagoški delavci šol in vrtcev, pa tudi starši, v katalogu našli odlične ideje, kako otrokom ponuditi pot do novega znanja na aktiven, z vsemi čuti doživet način. Katalog namreč ponuja sveže zamisli in namige za popestritev naravoslovnih in
WWW.n0vitednik.C0niwww.radiocelje.com
Več prostora za malčke v Loki
Z novim letom so v Šentjurju odprli nov oddelek za vrtčevske otroke.
V enoti Vrtca Šentjur v Loki pri Žusmu je tako odprt še polovični kombiniran oddelek, v katerega je vključenih osem otrok, starih od
dve do pet let. »S tem se začasno rešuje prostorska stiska v Loki, večji problem pa ostaja v enoti v Gorici pri Slivnici, kjer tudi načrtujemo povečanje zmogljivosti za en oddelek. Seveda je treba zadeve strateško re-
ševati v vsej občini. Nameravali smo kandidirati na ustreznem razpisu za gradnjo vrtcev, vendar razpis zamuja. Po zadnjih informacijah naj bi bil objavljen v januarju, čeprav se datum ves čas odlaga. V vsakem primeru pa je v razvojnem načrtu občine, da se vprašanje varstva otrok celostno reši,« je povedal šentjurski župan Štefan Tisel.
PM
tehniških dni. Katalog bodo predstavili šolam in vrtcem, nosilcem turizma na območju in vsem, ki bi lahko svojo dejavnost popestrili z ogledi na kmetijah, na razpolago pa bo tudi v turistično informacijskih centrih.
Projekt v skupni vrednosti slabih 31 tisoč evrov, ki so ga financirale EU, država ter občine Celje, Laško, Štore in Vojnik, se je izvajal 14 mesecev. V okviru projekta so potekala tudi usposabljanja za ponudnike. Spoznali so učne vsebine za vrtec in osnovne šole in pogoje za zagotavljanje varnosti otrok in gostov na kmetiji ter se usposobili za delo s predšolskimi in osnovnošolskimi otroci v naravi, in sprejem obiskovalcev na svoji kmetiji. V projektu je sodelovalo 6 partnerjev: laški STIK, Zavod Cele-ia Celje, celjska enota Zavoda za gozdove Slovenije, Vrtec Laško, OŠ Hudinja in OŠ Vojnik.
BA
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za velike in male ffoâpoainje
J- • /
oaintei
ame buk
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
■ M ■g
S3
m s
0
> e a>
1	2-c
n «O >8
s»>o « i« c

Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicna naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje. shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnica pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
ml m ■	V ■	I	VI	■	■ ■ V ■
Največja naložba nova knjižnica
Nova knjižnica, največja lanska naložba v Celju
Mestna občina Celje je v letu 2009 za naložbe namenila približno 22,5 milijona evrov. Največja in najdražja med njimi je bila gradnja nove knjižnice, ki bo pod eno streho združevala vse knjižnične oddelke.
Stala je okoli 12 milijonov evrov. Ministrstvo za kulturo je primaknilo 1,7 milijona evrov, ostalo so sredstva MOC. Če bo po sreči, bo knjižnica svoja vrata uporabnikom odprla 18. januarja. Do takrat pa izposoja knjižničnega gradiva zaradi selitve ni možna.
Nova celjska tržnica je bila sicer potrebna - stara je namreč dolgo klicala po obnovi in zagotovitvi boljših pogojev za prodajo, vendar bra-
njevke in kupci niso zadovoljni s tem, kar so dobili. Snovalci tržnice zdaj na njej že načrtujejo nekatere popravke. Sicer pa se bodo na novo celjsko pridobitev slej ko prej zagotovo privadili tudi Celjani.
Na področju turizma sta največji celjski pridobitvi obnova Starega gradu in ureditev območja Šmartinskega jezera. Stari grad, ki v zadnjih letih dobiva novo podobo, je lani postal še privlačnejši. Grajsko poslopje sta v novo podobo že odela večnamensko stopnišče pod Fri-derikovim stolpom ter med-zidje z informacijsko pisarno, s kavarno in sanitarijami. Kmalu bo gotova tudi obnova Friderikovega stolpa. Ta bo služil kot razstavno gale-
rijsko stopnišče, ki se bo na vrhu zaključilo s pohodno razgledno ploščadjo.
Če je treba za vstop na Stari grad od poletja plačati vstopnino, pa te ni na Šmar-tinskem jezeru, ki postaja tu-ristično-rekreacijski magnet za obiskovalce od blizu in daleč. Velik delež k temu je prispeval projekt izvedbe tematskih poti okoli jezera. V okviru projekta so uredili dobre tri kilometre pešpoti s sanitarijami, parkirnimi mesti, pontonskim mostom. Kmalu bosta dokončani tudi kolesarska steza in pešpot od Nove vasi do jezera v dolžini približno treh kilometrov, ki bosta dostopni tudi invalidom.
BA
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Kljub krizi tudi kaj dobrega
V	občini Šmarje pri Jelšah je v letu 2009 posebej odmeval upor krajanov Svetega Štefana, kjer je Pošta Slovenije ukinila obstoječi poštni urad ter ga nadomestila s premično pošto. Krajani so na koncu uspeli z zahtevo po uradovanju v zaprtem prostoru (namesto pod vaškim kozolcem) ter po dosegljivosti poštnih pošiljk v popoldanskem času (enkrat na teden) ter ob sobotah. Razburjali so se prav tako v KS Kalobje v sosednji šentjurski občini.
V	mali kozjanski občini Podčetrtek si bodo leto re-
sne splošne gospodarske krize zapomnili predvsem po dobrem. V občini so med drugim zgradili veliko večnamensko dvorano, atletski štadion, najprestižnejše terme v Sloveniji Wellness Orhide-lia ter celovito obnovili in razširili najstarejši hotel Term Olimia. Poleg tega je bilo Olimje na tekmovanju Entente Florale izbrano za najbolj urejeno evropsko vas.
Kljub temu, da je iz Rogaške Slatine v letu 2009 odmevala predvsem huda stiska delavcev Steklarske nove, je bilo v tej občini precej vzpodbudnega. Odprli so novo
Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia, v novem Wellnessu Orhidelia
knjižnico, podjetniški inkubator, pospešili gradnjo severne vpadnice z zunanje mestne obvoznice, kar je največja naložba v zgodovini občine, zgradili so dve krožiš-či ter športno dvorano Balin-ček. V mestu so prav tako zaključili s celovito obnovo
Nove šentjurske ceste in čistilna naprava
Največji proračunski zalogaj za šentjursko občino je bila gotovo izgradnja čistilne naprave, ki so jo otvorili v septembru.
Centralna čistilna naprava ima zmogljivost za kar 13 tisoč populacijskih enot za me-
sto Šentjur ter Ponikvo, Vrb-no, Stopče in Gorico pri Slivnici. Skupna vrednost znaša skoraj 7 milijonov evrov, kar velik del sredstev pa so Šent-jurčani dobili iz evropskega kohezijskega sklada ter države. V drugi fazi bodo v letu
2012 gradili nove kanalizacijske vode ter manjše čistilne naprave za Dramlje, Blagovno in Planino, v tretji pa kasneje še več malih čistilnih naprav pod 50 populacijskih enot.
V krajevnih skupnostih so lani obnovili kar nekaj lokal-
■ v v	■
Laščani
investicijsko
naravnani
nekdanjega hotela Soča, po novem hotela Aleksander, prav tako so z dozidavami povečali nočitvene zmogljivosti hotelov Donat in Grand Slam.
BJ
Foto: GrupA (arhiv NT)
Čistilna naprava v Šentjurju je predstavljala ogromen finančni zalogaj.
nih cestnih povezav, čaka jih še kar nekaj dela v Gorici pri Slivnici, medtem ko so novembra že otvorili obnovljeni odsek med obrtno ter južno industrijsko cono in odsek lokalne ceste Slatina-Lu-trje-Ponikva.
Čeprav še nič ne kaže na to, da bi Šentjurčani kmalu dobili opevani in želeni kulturni center, pa so za namene kulturnih prireditev uredili prizorišče na trgu Ipavčeve hiše v Zgornjem trgu. Pridobitev so poimenovali kar "šentjurske križanke". So pa konec leta 2009 z izdajo zbornika "kronali" še leto spomina na smrt bratov Benjamina in Gustava Ipavec.
Kar nekaj razburjenja med nekaterimi občinskim svetniki pa je povzročilo zadolževanje. Če občinska uprava trdi, da gre pri 1,5 milijona vrednem kreditu zgolj za preoblikovanje iz kratkoročnega v dolgoročni dolg, nekateri ves čas opozarjajo na domnevno preveliko zadolženost šentjurske občine. Župan Štefan Tisel odgovarja, da temu še zdaleč ni tako, ter da je šentjurska občina glede zadolženosti nekje v zlati sredini glede na ostale občine.
PM
Foto: GrupA (arhiv NT)
Konec leta 2009 in občinski praznik v Laškem so zaznamovale predvsem otvoritve.
Oktobra so najprej namenu predali vodovod Vrh-Tev-če-Trojno-Reka. S skoraj 30 kilometri je to najdaljši vodovod, ki je bil kdaj zgrajen v občini, stal pa je kar 1,36 milijona evrov. Nanj se lahko priključi skoraj 200 gospodinjstev, z njim pa so Laš-čani poskrbeli za eno najbolj prikrajšanih območij v občini. Podoben projekt načrtujejo še v tem letu, saj bodo približno enako dolg vodovod gradili na relaciji Vrh-Globo-ko-Radoblje.
Po mučnem odlašanju so lani končno dobili zeleno luč za interventna sredstva ministrstva za šolstvo, s pomočjo katerih so v septembru začeli graditi novo POŠ Šentrupert. Na
seznam izbrancev razpisa ministrstva se namreč Laščani niso uspeli uvrstiti. Zdaj je stara radioaktivna šola, ki je ogrožala zdravje otrok, že preteklost, nova pa naj bi bila zgrajena že do prihodnjega leta, ko bodo lahko šentrupertski učenci sedli v nove šolske klopi.
Najdlje, kar nekaj desetletij, pa so se načakali v Rimskih Toplicah, kjer so z decembrom pacienti vendarle lahko prestopili prag zdravstvenega doma v povsem novem objektu. V njem bo občina v najem oddala prostore za zobotehni-ko, lekarno in poslovne prostore, prodaja pa tudi nekaj novih stanovanj.
Ob vsem skupaj pa so v laški občinski upravi najbolj zadovoljni, da so vse začrtane naložbe uspeli speljati brez dodatnega zadolževanja.
PM, foto: GrupA (arhiv NT)
Temeljni kamen za POŠ Šentrupert je pomagal položiti šolski minister Igor Lukšič.
Težave v Štorah
V Občini Štore je bilo leto 2009 v znamenju težkega finančnega položaja, ki je posledica nekdanjega prevzema finančnih obveznosti v korist zasebnega podjetja Hudournik. Občinski svet se je zato, s pomočjo odvetnika, novembra odločil za vložitev odškodninske tožbe zoper tri občane, ki naj bi bili v to vpleteni.	BJ
Dejanja, ki povezujejo
Zgornjesavinjske in šaleške občine so tako ali drugače tudi v minulem letu večkrat stopile skupaj in dokazale, da so s svojo pokrajino Saša mislile precej resno. Vsaj trije projekti vežejo enajst občin, poleg vlaganj v turistično infrastrukturo sta to še blok 6 v šoštanjski termoelektrarni in severni del tretje razvojne osi - v bistvu je Saša v obeh projektih uveljavila precej svoje volje.
Tako se je decembra tudi uradno začela gradnja bloka 6, čigar cena se vrti okrog milijarde evrov, zagotovo pa bo novi blok zaznamoval dogajanje v prihodnjih letih. Tudi Velenjčani so večkrat pokazali in dokazali, kako nujno potrebujejo hitro cesto, ki pa mora povezovati Zgornjo Savinjsko dolino in se na avtocesto »priklopiti« v Šentrupertu. V povezavi s 3. razvojno osjo je
vzplamtelo več plamenčkov, ki so zaenkrat zadušeni - v Velenju pa upajo, da niso zadušeni tudi postopki za umeščanje trase v prostor. Šaleške občine na žalost povezuje tudi julijsko neurje, ki je poleg strašljivih plazov v Tajni in Lo-kovici, kjer je kar nekaj prebivalcev moralo zapustiti domove, pokazalo, kako ranljiva in kako na hitro je lahko Šaleška dolina odrezana od sveta.
Od praznikov k štrajku
Vseeno je Velenje lani praznovalo. Prireditev v čast 50-letnice mesta skorajda ni bilo mogoče prešteti, tako ali drugače so se predstavila vsa društva in vsi kulturni ustvarjalci, seveda pa so se vmes dogajale tudi številne druge stvari. Mesto priložnosti se pripravlja na leto 2012 in Evrop-
sko prestolnico kulture, večkrat pa je preko drugih projektov, kot je prijazni otrokom, invalidom in žrtvam nasilja, pokazalo tudi svojo socialno naravnanost. O naložbah, kot so novo avtobusno postajališče, eno najsodobnejših krožišč v središču mesta in številnih drugih, tudi trgovskih centrih, pa vedo največ Šalečani sami. Kar se tiče trgovskega centra, ni zaostajal niti Šoštanj, ki se je odel v zeleno barvo. Koliko zelena pa bo Šaleška dolina zaradi odvoza mešanih odpadkov v Celje, se bo videlo v prihodnjih dneh, ko bodo občani prejeli prve položnice.
V ostalih občinah se poleg kilometrov novega asfalta, pri čemer je v ospredju Mozirje z asfaltirano cesto proti smučarskemu centru Golte, ki poleg turistične vloge pomeni novo priložnost tudi za Šmihel, ponašajo z različnimi novimi pridobitvami in posledicami starih, ponekod tudi zavoženih odločitev. Podoba tega je Gornji Grad, kjer se počasi izvijajo iz primeža dolgov. Naj dogodek v Solčavi je zagotovo gradnja nove Rinke ter z njim
Posledice julijskega neurja v Lokovici
povezan načrtovan in zaželen turistični razcvet vasi, v mladi občini Rečica ob Savinji pa so poleg spomenika slovenske solidarnosti, nove hiše pri Delejevih, ki je zrasla z denarjem Rdečega križa, odmevali gasilski uspehi, predvsem sodelovanje desetine mladincev na olimpijskih igrah.
Večina dogodkov pa je zbledela ob dogodku leta -septembrskem spontanem uporu delavcev v velenjskem Gorenju. Zgornja Savinjska dolina pa je sklonila glavo ob aprilskem stečaju nekdanjega paradnega konja, na-zarskega Elkroja. V Gorenju so se vodstvo in delavci na
srečo precej hitro dogovorili oziroma našli skupni jezik, tudi več kot sto Elkro-jevih delavk se je zaposlilo v nazarskem BSH Hišni aparati, tako da pretiranih socialnih pretresov ni bilo. Vsaj na videz.
US
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Med obiski in spori
V skromnem kulturnem domu, ki bi naj prerasel v Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, so Vitanjčani lani sprejeli ugledno astronavtko Sunito Williams.
Pod Pohorjem so vzeli zalet
Konjiški, zreški in vitanj-ski občini je šlo lani bolj kot ne vse po maslu, tako da so polni velikih načrtov. Takšnih, ki bodo v njihove kraje pripeljali zvrhan koš denarja.
Umetnost, pritegniti denar iz države in Evrope, so vse tri občine že dobro razvile. V Slovenskih Konjicah so dokončali 5 milijonov evrov vredno plinifikacijo, za katero ni bilo treba občini vložiti niti ficka. Drugi so jim zgradili tudi vrtec v Tepanju, da o novem in posodobljenem Lambrechtovem domu ter sodobni vinski kleti v vznožju Škalc, ki jo je zgradil Zlati grič, niti ne govorimo. Jih je pa veliko stala ob-
novljena šola v Ločah, kjer se še vedno niso odpovedali svojim separatističnim težnjam.
Zrečani so morali pojesti veliko jezikove župe ob gradnji tekaškega centra na Ro-gli, a se jim ni zataknila. Da je bilo vredno, so potrdile prve tekme svetovnega pokala v smučarskih tekih.
V Vitanju pa je po sistemu »kdor čaka, dočaka« le odprla vrata nova lekarna. Ker so zgradili že večino kanalizacije, bodo morda dočakali celo začetek delovanja že davno zgrajene čistilne naprave!
Na čistilni napravi resno računajo Konjičani in Zreča-ni. So namreč med tistimi pridnimi občinami v okviru
projekta Očistimo reko Dra-vinjo, ki so že pripravile vlogo za kohezijski sklad. Če bo vse po sreči, bodo do konca marca dobili odločbe o sofinanciranju. Za lepe denarce gre - v Zrečah za več kot 4 milijone, v Konjicah za domala 10 milijonov evrov.
Še prej pričakujejo odgovor ministrstva za kulturo v Vitanju. Začeti namreč želijo z gradnjo novega kulturnega doma oziroma Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij. Spominsko središče Hermana Potočnika Noordunga kot magnet privlači svetovno znane osebnosti. Lani ga je obiskala Na-sina astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams, ki se, prijazna kot je, sicer ni zmrdovala nad sedanjim kulturnim domom, kjer znajo pripraviti »svetovne« prireditve, a vseeno. V igri sta dva milijončka.
MILENA B. POKLIČ
V	Občini Žalec so v minulem letu odmevali številni obiski državnega vrha, ki so bili tako ali drugače povezani z dogajanjem v prestolnici zelenega zlata.
Tako so s številnimi prireditvami obeležili obletnico rojstva Friderika Širce - Rista Savina. Zvrstili so se izjemna premiera operete Poslednja straža, mednarodni simpozij in dvodnevni projekt Žalec praznuje. Savina je počastil tudi predsednik države Danilo Turk, skladatelju in oficirju pa sta se med drugimi poklonili dve ministrici, kulturna Majda Širca in obrambna Ljubica Jelušič, ki je nagovorila tudi levške gasilce. Obisk premierja Boruta Pahorja je bil povezan z odprtjem Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki naj bi v vseh šestih spod-njesavinjskih občinah na polno zaživel letos.
V	Žalcu so, kot smo že skoraj navajeni, odmevali tudi spori. Po spomladanskih prepirih z upokojenci so v občinski upravi s prstom pokazali na Vegrad, ki je na veliko jezo domačinov zamujal pri gradnji kanalizacije, v decembru je odmeval spor okrog gradnje sredinskega ali zahodnega železniškega prehoda v Levcu, se-
veda pa je v zraku nenehno visela ovadba žalskega nadzornega odbora zoper župana Lojzeta Posedela. Junija je tožilstvo vsem osem točk iz ovadbe zavrglo, zgodba o delu nadzornega odbora pa še ni zaključena. Podobno kot še nekaj drugih zgodb, katerih bolj ali manj pestre nadaljevanke pričakujemo letos.
To velja tudi za zgodbo na več kot sto let starem plazu v Brodeh na Vranskem. Denarja za raziskave in sanacijo še ni. Geologi pa obljubljajo »mirna« tla vsaj eno leto. Plaz je globok več kot 17 metrov, ogroža pet hiš in hlev, ki ga bo treba podreti. Širi se navzgor po
pobočju, kjer grozi še petim hišam. Plazenje je dodatno pospešila gradnja stanovanjskega kompleksa vila blokov ljubljanskega podjetja Gradis skupina G. Krajani so poleti od pristojnih želeli slišati, kako ogroženi so, a zagotovil za brezskrbne dni niso slišali. So pa geologi zatrdili, da do večjih premikov tal v enem letu ne bi smelo priti. V tem času bo namreč znan program sanacije plazu, pred tem pa bodo opravili obsežen program raziskav. Po polletju od dogovora z raziskavami še niso začeli. Na občini še vedno čakajo na denar države, s katerim bi lahko začeli delati, in še prej raziskovati.
US, MJ
Foto: GrupA (arhiv NT)
Razpoke se širijo po hišah in cesti v Brodeh na Vranskem. Krajani vnovič s strahom pogledujejo v nebo.
Urbanistični in drugi podvigi
V	občini Vojnik se je v letu 2009 predvsem veliko gradilo. Zlasti je »cvetela« stanovanjska gradnja. In prav ta je Vojničanom povzročala tudi precej slabe volje.
Daleč najbolj je odmevala gradnja stanovanjskega bloka v Vinterjevi ulici. Med zanimive urbanistične podvige minulega leta sta se v Vojniku zapisala tudi pločnik s streho in črpališče na zasebni zemlji. Med največje izgube pa občani prištevajo ukinitev zbirnih centrov za odpadke in sobotnih ambulant v vojniški zdravstveni postaji.
A vse le ni bilo tako črno. Občina je bila zelo uspešna pri črpanju evropskih in državnih sredstev za razne projekte. Padla pa je tudi odločitev, da bo občina končno pristopila k izgradnji prepotrebnega vrtca v Vojniku.
V	občini Dobrna si bodo minulo leto zapomnili po novem večnamenskem objektu, ki je svoja vrata po večletnih prizadevanjih odprl konec leta. Ta pod eno streho združuje prizidek k šoli, knjižnico, kulturni dom in prostore za mlade. Med pomembnejše projekte minulega leta sodi tudi začetek obnove dotrajane lokalne ceste Dobrna-Hudičev Graben-Krištaje. Obnova slabih 300 metrov dolgega odseka je za občino Dobrna velikega pomena, saj je to prvi projekt, ki predvideva celostno prometno ureditev tega dela Dobrne.	BA
IZ
Veseli december po žalsko
Tudi lani je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v prazničnem mesecu pripravil že tradicionalno prireditev - Veseli december za najmlajše, ki se je začel z obiskom Božička in nadaljeval z različnimi igricami.
Zadnje štiri dni minulega leta so se otroci lahko udeleževali različnih igric - kot so Ribič Ponirek, Gusarsko balinanje, Mali hmeljar, Nariši dobre želje, Povečaj svoj Utrip, s katerimi je zavod na zanimiv in igriv način predstavil pisano paleto dejavnosti, s ka-
terimi se ukvarja. Igrice so pripravljali pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu, nato pa so otroke povabili v dom na ogled katere od predstav. Posebno veselo je bilo na silvestrovo, ko so imeli malčki svoje silvestrovanje že dopoldne, zaključili pa so ga ob dva-
najstih, ko so nazdravili in si zaželeli vse najboljše. Na zabavi ni manjkalo niti posli-kav otroških obrazov in maskot, ki so razveseljevale najmlajše, njihovi starši pa so se pogreli ob čaju in kuhanem vinu.
TT
Po poslikavi obrazov je bil na vrsti nazdravljanje.
Milan Zabukovnik pri nabiranju regrata
Silvestrski regrat
Vreme, kakršno pač je, je za nekaj dobro, za drugo slabo. Tako so dokaj visoke temperature spodbudile rast regrata in nekateri so to izkoristili.
Med njimi tudi Milan Za-bukovnik iz Gotovelj, ki je
na silvestrovo nabral regrat in tako poskrbel za eno na-jokusnejših, z vitamini bogato in poceni solato. Kot je povedal, silvestrski regrat ni bil prvi v tej zimi, saj ga je že nekajkrat nabiral.
TT
Trije pohodi za praznike
Savinjski planinci so praznične dni izkoristili za tri pohode. Na polnočni silvestrski pohod, na Buko-vico, so se odpravili člani Planinskega društva Žalec.
Vodja pohoda Dušan Šip je povedal, da jih je spremljalo dokaj toplo vreme, pot pa jim je razsvetljevala pol-
na luna. V dolino so se vrnili v prvih urah novega leta. Planinci Planinskega društva Li-boje so se na 12. zimski pohod podali 2. januarja. Kot je »poročal« predsednik društva Franc Čretnik, so se po-hodniki zbrali pri mostu v Kasazah, potem pa krenili proti Homu, kjer so se okrep-
čali in pot nadaljevali do koče na Brnici, kjer so pohod zaključili v snežni plohi. Že 21. novoletni pohod na Do-brovlje je pripravilo Planinsko društvo Braslovče, po besedah predsednika društva Jožeta Marovta pa jih je po treh urah hoje na Bezovcu čakalo okrepčilo.	TT
Letošnje pohode je zaznamovalo slabše vreme, zato je bilo pohodnikov nekoliko manj kot druga leta.
lovitednîk
radiocelje
Deklica
■ ■	v ■ v
in božič
Vsi si za božič želimo, da bi nam dobri mož kaj prinesel. Tudi deklica v predstavi Studia za ples Igen Celje si je to zelo želela in dobra vila s palčki ji je pričarala čudovit božič. Z Božičkom in nekaterimi glasbenimi gosti pa je bila v Citycentru Celje res prava predpraznična zimska pravljica.
SB
Foto: GrupA
a iliri h frekvencah

www.novitednik.com www.radiocelje.com
Uspešno podjetje z več kot polstoletno tradicijo zaposli:
komercialnega direktorja (m/ž)
-	VII. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj
-	vozniški izpit B-kategorije
-	znanje vsaj enega tujega jezika (angleško)
vodjo ponudbenega oddelka (m/ž)
-	VII. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri
-	najmanj 4 leta delovnih izkušenj
-	vozniški izpit B-kategorije
-	znanje vsaj enega tujega jezika (angleško)
Pogodba o zaposlitvi se sklene za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Kandidati morajo k prijavi predložiti:
-	vlogo s kratkim življenjepisom
-	kopijo zadnjega šolskega spričevala
-	pregled dosedanjih zaposlitev
Kandidati morajo poslati vloge z dokazili do 15. 1. 2010 na naslov:
ELEKTROSIGNAL, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje.
Velika solidarnostna akcija za Čajkove
Miran in Denis Čajko iz Brunške Gore v Radečah sta v oktobrskem požaru izgubila ženo in mamo Simono ter sina in brata Petra. Poleg neizmerne tragedije je na večstanovanjski hiši nastala tudi velika gmotna škoda. Požar je v celoti uničil prostore štiričlanske družine Čajko. S pomočjo humanitarne akcije zbiranja pomoči Rdečega križa Laško in občine Radeče so za Čajkove uspeli zbrati 70 tisoč evrov finančne in materialne pomoči, pomoči v delu, storitvah in popustih mnogih podjetij.
Komisija za pomoč in odpravljanje posledic nesreče pri družini Čajko se je na simbolični slovesnosti zahvalila vsem, ki so se velikodušno odzvali klicu na pomoč in predvsem v delu nudili prepotrebno pomoč, da bi oče Miran in sin Denis čimprej zaživela v urejenih prostorih in pod novo streho. »Večino denarja smo zbrali na transakcijskem računu Rdečega križa, nekaj sredstev pa so ljudje darovali neposredno družini,« pojasnjuje sekretar Območnega združenja Rdečega križa Laško Vlado Marot. Od različnih podjetij so uspeli dobiti material, številni obrtniki pa so delo opravili brezplačno. Najbolj so se izkazali v podjetju Radeče papir, kjer je zaposlen oče Miran. Občina Radeče je plačala kleparska dela, dimnik in strešno kritino, svetniki so se odpovedali tudi trem sejninam. Velik delež pomoči nosi tudi Peter Mlakar, sicer svetnik in družinski prijatelj Čajkovih, ki je ves čas skrbel, da je delo potekalo nemoteno.
Pod novo streho ostaja žalost
Čajkovi so neizmerno hvaležni za oblačila, obutev, prehrambene pakete, pohištvo, novo kuhinjo, številne popuste pri nakupu materiala in predvsem za novo ostrešje. »Vse je bilo uničeno. Ostala je samo obleka, ki sem jo imel tisto noč na sebi. Nisem verjel, da bomo iz nič lahko ustvarili nov dom,« presenečeno in pod vtisom tragedije hiti razlagati Miran. S sinom sta si v večstanovanjski hiši, kjer živijo še babica in dva sorodnika, začasno uredila majhno sobo, dokler ne bo vse nared, da se preselita v nove prostore. »Čakamo, da se posušijo stene in da začnemo postavljati pohištvo.« Prazničnega vzdušja pri Čajkovih ni čutiti. Igra z vžigalicami sedemletnika je v noči z 18. na 19. oktober povzročila neizmerno tragedijo. V požaru, ki se je sunkovito razširil po mansardnih prostorih štirčlanske družine, sta umrla 39-letna Simona in 7-letni sin Peter. Starejšemu Denisu se je pred smrtjo uspelo rešiti skozi podstrešno okno. Tiste noči se spominja z žalostjo v srcu. »Hudo mi je. Zelo pogrešam mamo in brata. Nanju sem bil zelo navezan. Z očetom se veliko pogovarjava, kar mi je v tolažbo. Toda nikoli več ju ne bo z nama.« Sedmošolcu so v šoli priskočili na pomoč, saj so v požaru zgorele tudi vse šolske potrebščine.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
V* • VI • "i V • •
vojniski občini skoraj ni zaraščanja
V vseh letih obstoja Občine Vojnik je imel odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kar močan vpliv na razvoj občine in podeželja. Ravno kmetijski odbor je bil tisti, ki je nekako miril prevelike strasti pozidave kmetijskih površin. Skozi dolgoletno politiko odbora in z raznimi spodbudami in subvencijami občine smo lahko hvaležni, da je v občini Vojnik najmanjši odstotek zaraščanja podeželja in da podeželje ostaja neokrnjeno.
Želimo, da naš kraj ostane še naprej dovolj razvojno naravnan, hkrati pa narava neokrnjena in da bo ta občina prijetno okolje za naše občane.
Na pobudo odbora je občina pristopila k razvojnemu programu LAS in izvajanju razvojne strategije Leader, ki omogočata boljšo strategijo in razvoj podeželja. To je samostojna pobuda skupnosti, ki je namenjena razvoju podeželja. Sofinancirane so aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja in ekonomske blaginje lokalnih podeželskih območij, v obdobju 2007-2013 pa bo Leader integriran v celovito politiko razvoja podeželja. To je izjemnega pomena tudi za nadaljnji razvoj slovenskega podeželja, ki se srečuje s številnimi težavami, na katere nova politika EU daje nove odgovore in ponuja nove rešitve.
Izvajanje osi Leader oziroma podpora na podlagi cilja Leader ponuja možnost, da se v okviru strategije lokalnega razvoja, ki temelji na lokalnih potrebah in prednostih, kombinirajo trije cilji - konkurenčnost, okolje in kakovost življenja/diverzifikacija.
Cilji odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja so, da še naprej zagotavljamo del občinskega proračuna za spodbude in razvoj in da bi se v naši občini pridelovala čim bolj ekološka in zdrava prehrana.
Našim kmetovalcem želimo zdravo in uspešno novo leto 2010, brez naravnih ujm ter obilne pridelke.
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja Občine Vojnik Predsednik Marjan Kovač
Promocijsko besedilo
V dveh mesecih od požara so uspeli zbrati 70 tisoč evrov finančne in materialne pomoči, pomoči v delu, storitvah in popustih mnogih podjetij. Čajkovi bodo zaživeli v urejenih prostorih in pod novo streho.
Tragedija ob izgubi dveh družinskih članov Čajkovih je združila moči radeškega župana Matjaža Hana, radeškega svetnika in podjetnika Petra Mlakarja ter sekretarja Območnega združenja Rdečega križa Laško Vlada Marota (zadaj od leve) v pomoči Denisu in Miranu (spredaj).
Za Reneja umrla humanitarnost
Upamo, da bodo celjski kriminalisti z oddelka za gospodarsko kriminaliteto čimprej zaključili preiskavo v zvezi s sumom goljufije humanitarnih društev. Petletni Rene je povsem odvisen od aparatov in pomoči staršev.
Starši petletnega Reneja Blatnika z Rečice ob Savinji so za razliko od Čajko-vih izgubili zaupanje v humanitarnost. Rene boleha za najhujšo obliko spinal-ne mišične atrofije. V želji, da bi družina lahko kupila kombi opremljen s klanči-no in z vsemi potrebnimi aparati, so se lani pri zbiranju denarja povezali s humanitarnim društvom Srček iz Celja in z mariborskim društvom Sova. Kriminalisti še preverjajo, ali je bil namen obeh društev humano dejanje ali okoriščanje in goljufija.
Društvo Srček je za Rene-ja zbralo 7.080 evrov, a Blat-nikovi od tega niso prejeli niti centa. Društvo Sova je zbiralo star papir in prejelo do-
nacije podjetij, od zbranega pa je Blatnikovim namenilo 700 evrov, kolikor je nakazalo podjetje KLS z Ljubne-ga, kjer je zaposlen Renejev oče. Predsednika društev Robert Jurovič in Jure Žnida-rič sta obtožila Renejeve starše, češ da se okoriščajo z otrokovo boleznijo. Toda Blatni-kovi niso oklevali in moledovali. Na družinskem računu za Reneja, ki so ga objavili mediji, se je v času akcije zbralo 13 tisoč evrov. Za nakup kombija so si sposodili še 3.500 evrov, 3.000 so jih potrebovali za nakup opreme. In uspelo jim je. Za božič se je družina po dolgem času skupaj odpravila na kratek izlet.
MJ
Foto: SHERPA (arhiv NT)
10
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Kljub temu, da se odpirajo novi in novi domovi za starejše občane, je treba na sprejem čakati še vedno bolj ali manj dolgo. Za celjski Dom ob Savinji je v vrsti petsto čakajočih, dom poleg tega še delno prenavljajo. Pa je redno domsko varstvo res edina rešitev? Zakaj ne bi raje, na primer, začasno obiskovali dnevnega centra, morda le kakšen dan v tednu?
Dnevni center, ki deluje v sklopu Doma ob Savinji, je največji v Sloveniji ter je pred nekaj tedni praznoval peti rojstni dan. V takšnem dnevnem centru je skoraj vse tako kot v okviru rednega varstva, z izjemo poznih popoldnevov, noči ter koncev tedna, ki jih obiskovalci preživijo na svojem domu ali pri svojcih.
Dnevni centri so gotovo še vedno premalo znana ter premalo izkoriščena oblika, ki pomeni obenem lažji prehod na poznejšo preselitev v dom starej ših občanov. »Dnevni center za nas pomeni, da lahko našim občanom ponujamo storitev več. Na ta način lahko še ostanejo v domačem okolju ter dnevno prihajajo k nam, s tem pa rešimo marsikatero stisko ljudi, ki se še niso odločili za bivanje v domu,« poudarja direktorica Doma ob Savinji, Bojana Mazil Šolinc.
Na varnem
Ustanovitev dnevnega centra je bila predvidena že v strategiji varstva starejših v Mestni občini Celje, sprejeti pred več kot enim desetletjem. Nato se je pojavila še možnost sofinanciranja s strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter občine, v knežjem mestu pa se ustanovitev dnevnega centra danes vsekakor izkazuje kot upravičena.
»Dnevno varstvo v dnevnem centru je najboljša možnost za tiste, ki ostajajo doma sami, morda zaradi odsotnosti ali prezaposlenosti svojcev ter si želijo svoj vsakdan obogatiti,« poudarja Maja Brglez Vivod, vodja domskega Centra za pomoč na domu, kjer imajo na skrbi različne storitve za uporabnike, ki živijo na domu.
Poleg dnevnega centra nudijo storitvi pomoč (družini) na domu ter pomoč na daljavo, takoimenovani rdeči gumb.
S starostjo se socialni stiki pogosto zmanjšujejo, v dnevnem centru prihajajo starejši v okolje, kjer so zanesljivo sprejeti ter zaželeni. Obiskovalci prihajajo tudi na pobudo svojcev, saj imajo nekateri zdravstvene težave, med njimi prve znake demence, zaradi česar svojci opažajo, da njihovo samostojno bivanje na domu ni več varno. Med dnevne obiskovalce vključujejo seveda prav tako občane, ki potrebujejo več pomoči. »Bistveno je, da njihove sposobnosti še omogočajo takšno obliko oskrbe, kot je tukaj,« dodaja Vivodova.
Brez dolgčasa
»Za nove obiskovalce je začetek običajno kar težak. Marsikdo je bil prej doma sam, tu nato sreča skupino, vendar je po nekaj dneh nato vse v redu. To je zaradi odprtosti skupine, kjer si zaželen in dobro sprejet,« opaža vedno znova Ruža Sevšek, koordinatorka dnevnega varstva, ki koordinira morebitne prevoze oskrbovancev, dnevne dejavnosti ter usklajuje delo skupine zaposlenih v dnevnem centru. V njem so štiri redno zaposlene, med njimi tri gospodinje oskrbovalke ter še dve delavki iz javnih del.
Prvi obiskovalec dnevnega
centra prihaja ob sedmih zjutraj, zadnji do pol desete. Od osme ure začnejo zajtrkovati, uro pozneje je dnevna telovadba, ki traja, s presledki seveda, od pol do tričetrt ure, odvisno od zmožnosti obiskovalca ter njegove želje. Ob desetih je obvezna dopoldanska kavica ali čaj, nato najbolj navdušeni pevci kaj zapojejo, drugi pa jim pritegnejo. Sledi branje dnevnega časopisa, ko ena od oskr-bovalk bere, vsi skupaj pa prebrano komentirajo. Enkrat na teden se lotijo še teme dneva, pogovora o kakšni pereči temi, na primer o novi gripi. Nekateri si nato zaželijo sprehoda v domski park, kamor je treba zgolj odpreti vrata dnevnega centra, ali v Mestni park. V domskem parku posameznike posebej pritegne rusko kegljišče. Po opoldanskem kosilu nekateri počivajo, ostali lahko igrajo družabne igre, od šaha do iger s kartami. Ob četrtkih prideta za pol ure na delovni obisk tudi fizioterapevt ter delovni terapevt, zaradi različnih vaj, enkrat na teden merijo krvni pritisk. V dnevnem centru tako dopoldanski del mine hitro in po 15. uri se začnejo prva vračanja na domove oskrbovancev, vse do 17. ure, ko se poslovijo od zadnjega (ob sobotah do 16. ure).
Različnih dejavnosti je še več. Proslavljajo različne praznike, od božiča do martino-vanja, pa rojstne dneve, obča-
Za dnevno varstvo v celjskem dnevnem centru ni čakalnih vrst. V njem je trenutno 41 obiskovalcev. Po državni metodologiji znaša njegova cena 70 odstotkov cene od rednega oskrbnega dne v domu starejših. Cena dnevne oskrbe v dnevnem centru znaša trenutno 11,09 evra, v primeru posebnih potreb obiskovalcev je treba plačati dodatek. V ceni sta vključena dva obroka, zajtrk in kosilo (po potrebi dietno), prav tako vsi napitki. Na Celjskem imajo dnevni center v takšni obliki le še v Slovenskih Konjicah, v Lambrechtovem domu, kjer je odprt od jeseni.
V dnevnem centru ni nikoli dolgčas. Ob devetih je prostovoljna dnevna telovadba, ki traja, s presledki seveda, od pol do tričetrt ure.
Most med domačim okoljem in domom
Celjski dnevni center za starejše deluje že pet let - Za redno domsko varstvo petsto čakajočih, v dnevno varstvo brez čakanja
sno odidejo še na kakšen izlet. V dnevni center prav tako prihajajo prostovoljci, med njimi najpogosteje otroci iz Osnovne šole Glazija. Njegovi oskrbovanci lahko prav tako koristijo druge možnosti, ki jih ponuja Dom ob Savinji, med njimi obiskovanje domske kavarne, kapelice, koncertov, filmske urice ... Za tiste, ki pa si občasno želijo predvsem počitka, je poskrbljeno s štirimi ležišči, pa tudi s fotelji počivalniki.
Nekatere oskrbovance pripeljejo v dnevni center svojci, za prevoz drugih lahko proti plačilu poskrbijo v Domu ob Savinji. V kombinaciji s storitvijo pomoč na domu lahko oskrbovanca na domu celo uredijo ter preverijo, ali so luči ugasnjene in stanovanje zaklenjeno. Včasih prihaja celo do prepletanja vseh storitev, tudi s takoimenovanim rdečim gumbom, ki zagotavlja varnost v toplini oskrbovančevega doma.
Danes, po petih letih, si Celja brez dnevnega centra ne bi mogli več zamisliti. Posamezniki so prihajali celo že iz oddaljenega Kozjega, okolice Velenja, Hrastnika, Prebolda ... Najmlajši obiskovalci so stari manj kot šestdeset let, najstarejši je bil 97-letni gospod, ki je prihajal skupaj s soprogo, staro 95 let.
BRANE JERANKO Foto: TimE
Mira Ledinek iz Celja: »Za možnost dnevnega centra je izvedel sin. Svetoval mi je, naj poizkusim za dva dni, vendar sem bila sprva v dvomih. Čedalje bolj mi je ugajalo in danes obiskujem dnevni center z velikim veseljem. Veliko mi pomeni, ker je osebje v redu. Tudi s hrano in vsem drugim sem zelo zadovoljna.«
Slavko Benkovič iz Celja: »Po operaciji sem imel težave in zet mi je uredil, da sem lahko začel obiskovati dnevni center. Tu sem zadovoljen, boljše ne bi moglo biti. Doma si sam, tu je prijetna družba, vsak dan lahko tudi zapojem. Ko sem za praznike ali ob koncih tedna doma, komaj čakam, da se vrnem v dnevni center. Maja bo že dve leti, odkar ga obiskujem.«
Ana Trojak z Ljubečne pri Celju: »Vnuk me je vprašal, zakaj doma samevam. V dom nikakor nočem, sem mu rekla. Ko sem prišla v dnevni center, mi je bilo že prvi dan tako všeč, da sem kar ostala. Doma komaj čakam, da se vrnem, saj je tu čudovito. Prihajam vsak dan, razen ob sobotah.«
Ferdo Bibič iz Celja: »Dnevni center obiskujem že leto in pol. Nekaj časa sem gospodinjil sam, nato sem se odločil, da se preselim v dom, vendar sem izvedel, da obstaja tudi možnost dnevnega centra. Tu sem zelo zadovoljen. Sodelujem pri vseh dejavnostih.«
S sestanka. Z leve: direktorica Doma ob Savinji Bojana Mazil Šolinc, vodja Centra za pomoč na domu Maja Brglez Vivod ter koordinatorka dnevnega varstva Ruža Sevšek.
Zora Bahčič iz Celja: »Tu sem skoraj tri mesece. Na začetku obiskovanja dnevnega centra sem dvomila, da mi bo ugajalo, vendar so domači ocenili, da je to zame najboljša rešitev. Danes je tako, da če ostanem nekaj dni doma, komaj čakam, da se vrnem. Lepo mi je. Nisem verjela, da bo tako. Praznujemo tudi rojstne dneve, svojega sem tako praznovala kar štirikrat.«
Janko Rot iz Celja: »V dnevnem centru sem že pet let, prišel sem nekaj tednov po njegovem odprtju. Od sedenja in gledanja v zrak ni koristi, še vedno je treba biti dejaven. Prihajam vsak delavnik, ostali čas sem z družino. Posebej rad igram šah. Dnevni center bi vsekakor pogrešal.«
Deklice napovedale leto 2010
Prva je bila Ema - Lani malo manj porodov kot leto prej - Bo uspelo srečanje vseh prvorojenih?
Že petinštirideset let, vsako leto 2. januarja, ekipa Novega tednika in Radia Celje, okrepljena s sponzorji, dobrotniki, glasbeniki in kolegi novinarji, obišče celjsko porodnišnico z željo, da čestita mamici, ki je prva rodila v novem letu. Seveda je iskrena čestitka z dobrimi željami in priložnostnimi spominskimi darilci namenjena tudi vsem takrat prisotnim porodnicam in že tudi mamicam v celjski porodnišnici ter osebju, ki zanje vzorno skrbi.
Večina obiskov je minila v znamenju prijetnih kulturnih programov in prazničnih nagovorov, drugače je bilo le pri prvih akcijah in zadnji, letošnji.
Ideja za akcijo, kot tudi za legendarni izlet 100 kmečkih žensk na morje in še nekatere druge, se je rodila v glavi izjemnega, uglednega in spoštovanega kolega novinarja, žal že pokojnega Jureta Krašov-ca. Dano mi je bilo, da sem bil, razen čisto prvih akcij, ki jih je opravil sam Jure Krašovec in še kakšen kolega oz. kolegica, prisoten pri vseh ostalih. Okoli štirideset let!
Prve akcije so bile skromne. Srečno mamico z dojenčkom so nam pripeljali v posebno sobico, fotograf je napravil nekaj posnetkov, podatke pa smo dobili od zdravniškega osebja. Ni bilo rož, voščilnice, samo kakšno majhno darilce ... Vse skupaj je trajalo nekaj minut. Tudi sprehajanja po porodnišnici, iz sobe v sobo, ni bilo.
Ko sem se pogovarjal s prijatelji glasbeniki o tej akciji, so pokazali pripravljenost, da sodelujejo. Najprej so vrsto let sodelovali oktet Stu-denček z Vikijem Ašičem, zadnja leta so nam obljubili zvestobo Viki Ašič s prijatelji (letos bo praznoval 60 let igranja na harmoniko), kvartet Grmada, odlični Andrej Bremec, občasno tudi Majda Petan, Viki in Ana Ašič ... Zapel je tudi oktet žu-
Zahvala tudi letos velja dobrotnikom akcije: Mestni občini Celje, Banki Celje in Cvetličarni Ocvirk, ki so mamicam namenili darila. S sliko za oddelek je sodeloval tudi slikar Milan Golob iz Laškega, ki se je akciji pridružil pred štirimi leti na pobudo žal lani umrlega velikega prijatelja naše akcije, slikarja Nika Ignjatiča.
Zdravnik Jakob Koren, Rosana Jordan s Sorino, Romana Brišnik z Emo in glavna sestra Marija Šišmanovič
panov, enkrat je sodeloval ansambel Francija Zemeta, ki je v porodnišnico prišel naravnost z igranja na Golteh! Bili so tudi zapleti, ko je vodja Studenčka Ivo Knez ostal brez glasu, oktet pa je vseeno nastopil, ker je namesto njega zapel takrat dežurni v celjski bolnišnici, velik ljubitelj petja, danes župan občine Šentjur in poslanec, Štefan Tisel.
Po zaslugi Vikija Ašiča z besedili Ivice Cvikl je nastala vrsta priložnostnih pesmi prav zaradi naše novoletne akcije: Otroci tisočletja, Mamica, hvala ti, Novo rojstvo in Prvi otrok v novem letu. To so biseri, na katere smo ponosni in nobena druga porodnišnica v Sloveniji se z njimi ne more pohvaliti.
Letos je bilo drugače
Letošnji obisk je malo spominjal na začetek akcije. Zaradi epidemije gripe smo na željo in priporočilo vodstva porodnišnice program prilagodili. Nastopajoči so letos ostali doma. Na obisk k porodnicam, k zadnji, ki je rodila lani in prvima letošnjima, smo se odpravili v »zdesetkani« zasedbi: odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn, fotoreporter Andraž Purg,
Letošnja prvorojena deklica Ema v maminem naročju
Asistent Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, ki je bil v času naše akcije dežurni, je povedal, da so v silvesterski noči ekipo sestavljali zdravnici Ljiljana Pa-vičevič in Korana Kuštrin, babici Štefka Kvas in Alenka Otav-nik, bolniška strežnica Martina Antolič, instrumentarka Alenka Močnik in nadzorna medicinska sestra Ksenija Doler. V letu 2009 so imeli v celjski porodnišnici 2.110 porodov ali 108 manj kot leta 2008. Lani je bilo rojenih 1.091 dečkov in 1.034 deklic, petnajstkrat pa so se rodili dvojčki.
darovalec cvetja Alojz Ocvirk in avtor reportaže.
Tokrat nas je sprejela in vodila iz sobe v sobo glavna medicinska sestra Marija Šišmanovič. Najprej smo obiskali Moniko Kladnik iz Radmirja, ki je 31. decembra ob 14.55 rodila kot zadnja v lanskem letu. Mo-nikini prvorojenki je ime Pia.
V isti sobi smo nato srečali in pozdravili Romano Brišnik z Brega pri Polzeli in Rosano Jordan iz Celja, ki sta rodili prva oz. druga v letu 2010. Brišnikovi, ki že ima doma dveletnega Luko, se je kot prva letos v celjski porodnišnici 1. januarja ob 2.58 pridružila Ema, Jordanovi pa isto jutro ob 6.25 tudi deklica, prvorojenka So-rina. Slovo od starega in začetek novega leta je tokrat minil v znamenju rojstva treh deklic.
Tako je minila še ena akcija NT&RC, ki pomeni lep uvod v komaj rojeno novo leto. Po petinštiridesetih akcijah pa ostaja avtorjeva neizpolnjena velika želja: da bi se na srečanju zbrali vsi tisti, ki so se v času naše akcije rodili kot prvi na novega leta dan v celjski porodnišnici. Nekaj poskusov z vabili na srečanje je bilo - žal - neuspešnih. Poskušamo znova, kajti radi bi videli, kje so »naši« novorojenci, kako se imajo in kaj delajo. Najstarejši ima že 45 let, najmlajša, letos, komaj nekaj dni.
TONE VRABL Foto: GrupA
Monika Kladnik iz Radmirja je prvorojenko Pio rodila 31. decembra kot zadnja v lanskem letu.
Skupinski posnetek z letošnjega 45. obiska v celjski porodnišnici - Št. 1 - 5. januar 2010 -
Januar: Jože Tanko zaplaval v Savinji (Foto: SHERPA)
Inventura 2009
September: 55 let Radia Celje (Foto: SHERPA)
Marec: Huda Jama (Foto: SHERPA) Št. 1 - 5. januar 2010 -
November: pošta pod kozolcem v Sv. Štefanu (Foto: GrupA)
' v fotografijah
Maj: 1. maj na Celjski koči (Foto: SHERPA)
'^JL
Wt
September: spontani upor delavcev v Gorenju (Foto: SHERPA)
Oktober: prometna nesreča na avtocesti pri Arji vasi (Foto: GrupA) Št. 1 - 5. januar 2010 -
14
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Iz velenjskega kluba se je poslovil tudi Marko Pokleka.
Konec
VI É ■
pocitnic za »grofe« in »knape«
Nogometna kluba CM Celje in Rudar jutri začenjata priprave na nadaljevanje sezone. V petek in soboto pa se bosta udeležila zimskega nogometnega turnirja v velenjski Rdeči dvorani.
Ekipi se bosta v uvodnem delu pripravljali v domačem okolju, treningi pa bodo sprva temeljili na fizični pripravljenosti. V dresu CM Celja v nadaljevanju ne bomo videli Uroša Koruna, Darija Biščana in Petra Stojanoviča, ki so klub že zapustili, Aljaž Horvat in Levin Oparenovič pa se z upravo še dogovarjata. Z napadalcem Domagojem Dusparo so pogodbo podaljšali do zaključka prvenstva. Tehnični vodja ekipe Borut Arlič je poudaril, da želje po okrepitvah so, a jih finance ne dopuščajo: »Želje so, a je realnost drugačna. Klub ne namerava prekiniti pogodb z nobenim od igralcev, želimo pa si kakšno okrepitev. Poizkusili bomo pripeljati srednjega branilca, vratarja in morda še kakšnega igralca.«
Uvodni treningi bodo v dvorani: »Predvsem zaradi turnirja konec tedna, ki bo na umetni travi. Na turnirju želimo pokazati odlično igro in, če bo priložnost, zmagati. Tako želimo že na začetku pokazati, da se bomo v nadaljevanju prvenstva borili za sam vrh. Po turnirju bodo priprave zunaj.« Čeprav finančno stanje pred začetkom sezone v Celju ni bilo rožnato, je šesto mesto pred spomladanskim delom sezone solidno: »To je mesto, ki si ga ekipa v tem trenutku zasluži, lahko pa bi imeli kakšno točko več ali manj. Nadaljevati želimo predvsem z igrami iz jesenskega dela in napredovati še za kakšno mesto.« Finančno stanje se je krepko izboljšalo: »V klubu delamo vse, kar se da, da bi situacijo še izboljšali, a moramo vedeti, da se je v Sloveniji finančno stanje zelo spremenilo. Vsi igralci in tisti, ki delamo v nogometu, bomo morali spremeniti želje in cilje. V klubu delamo vse, da bi igralci redno prejemali izplačila in se tako osredotočali le na treninge in tekme.«
Ob jezeru napadalec Selimi
Tudi ekipa Rudarja bo jutri začela s pripravami, vendar nekoliko okrnjena. Uprava kluba je sporazumno prekinila pogodbe s štirimi igralci (Luka Prašnikar, Marko Pokle-ka, Tim Lo Duca, Boštjan Kreft), novinec v ekipi pa je 25-letni Nedzbedin Selimi. Selimi je v preteklosti nosil dres Primorja, v konici napada pa bo zamenjal Mirzo Mešića, ki je moral zaradi poškodbe na operacijo.
Trener Marijan Pušnik bo prihodnji teden opravil z ekipo testiranja, na katerih se bodo pridružili tudi novinci: »V uvodu se bomo pripravljali na turnir malega nogometa, potem sledijo pravi treningi za kondicijo, taktiko in tehniko moštva. Zaradi vremenskih pogojev in dela na moštvenem duhu bomo kot vsako leto odšli dvakrat po pet dni v Medulin in Rovinj. Pomembno je, da so si igralci med premorom odpočili in se pripravili na napore.« Na turnirju malega nogometa bodo več igrali tisti igralci, ki so imeli v prvenstvu nekoliko manj priložnosti: »Želja je, da odigramo pošteno, borbeno in lepo pred domačim občinstvom. Je pa tudi to del priprav za drugi del sezone.«
Čeprav je Rudar v zadnjih tekmah pred premorom z rezultati razočaral navijače, je 4. mesto pred nadaljevanjem dobra popotnica: »Iskreno je treba priznati, da smo zadnji mesec in pol zelo razočarali vodstvo in navijače. Kljub temu vseskozi poudarjam, da moramo gledati naprej. Preteklo sezono smo bili v takem času na sedmem mestu in moramo biti optimistični, kajti verjamem, da lahko nadaljujemo z dobrimi igrami.«
Spomladanski del prvenstva se začne 20. februarja.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Novoletni skok v vodo
Jože Tanko je 1. januarja organiziral novoletni skok v reko Savinjo. Udeležilo se ga je 20 privržencev tega skandinavskega običaja, med njimi tudi župan MO Celje Bojan Šrot.
Ultramartonski plavalec Jože Tanko je lani v Savinji zaplaval sam, letos pa se mu je pridružilo že več ljudi. Voda, ki je imela le tri stopinje Celzija, jim ni predstavljala večjih težav: »To je običaj po vseh večjih mestih v svetu in mislim, da bi ga morali imeti tudi mi. Res gre za malce ekstremistično zadevo, ampak ko si enkrat v vodi sploh ni več tako težko,« je razlo-
žil Tanko. Novoletnega skoka v vodo, ki naj bi postal tradicionalen, se je udelžil tudi župan MO Celje Bojan
Šrot, ki je kasneje zbranim tudi zaigral na kitaro.
MOJCA KNEZ Foto: GORDANA POSSNIG

INVENTURA 2009
Zlata Urška
Slovenska judoistka in članica Judo kluba Sankaku Urška Žolnir je na evropskem prvenstvu v Tbilisiju osvojila zlato medaljo. V kategoriji do 63 kg je bila prepričljivo močnejša od vseh tekmic. Najmočnejša je bila kasneje tudi na sredozemskih igrah v Pescari. In če sta Urškina dosežka velik plus za šport na Celjskem v letu 2009, sta si minus prislužili njeni koleni, ki sta ji vseskozi povzročali težave, zato se je tudi odločila za operacijo, kar pomeni, da je na tatamiju ne bomo videli še nekaj mesecev.
MK, foto: SHERPA
Celjski kapetan Edi Kokšarov stoji svoji ekipi ob strani v dobrem in slabem.
Slabo leto za CPL
V preteklem letu so predvsem razočarali ro-kometaši Celja Pivovarne Laško, ko so izgubili obe lovoriki, tako državno kot pokalno. Minula sezona se je zanje začela in končala katastrofalno. Osvojili niso ne naslova državnih prvakov, niti pokalnih. V prvenstvu so osvojili končno 4. mesto, v pokalu Slovenije pa so bili tretji. Sledil je tudi izpad iz najelitnejšega evropskega tekmovanja lige prvakov, kamor bi se lahko uvrstili, če bi uspešno zaključili kvalifikacijski turnir, na katerega so bili kasneje povabljeni.
Foto: SHERPA

Odšli trije, prišel nihče
Včeraj so košarkarji Zlatoroga odigrali zaostalo tekmo 12. kroga državnega prvenstva, ko so v Treh lilijah gostili Helios. Šentjur se bo jutri prav tako pomeril z Domžalčani, ekipi Elektre in Hopsov pa bosta prvi letošnji tekmi igrali v soboto.
Ekipa Aleša Pipana je prva, ki je letos stopila na parket. Sinoči je gostila domžalski Helios, ki zaseda tretje mesto na razpredelnici. Laš-čani so se na tekmo dobro pripravljali med novoletnimi prazniki, v ekipo se je po poškodbi vrnil Dražen Bubnić, tako da so sedaj v polni postavi. Kapetan Nejc Strnad je dejal, da je Helios favorit: »Mi bomo dali od sebe svoj maksimum in upam, da nam je premor dobro del, saj smo se lahko tako z mislimi kot tudi fizično dobro pripravili na Domžalčane, za katere verjamem, da si ne želijo poraza.«
Prvo tekmo 13. prvenstvenega kroga bo jutri na gostovanju v Domžalah odigral Šentjur, ki se trenutno spopada s slabim zdravstvenim stanjem v ekipi: »Nekaj igralcev je zbolelo ali pa še niso povsem okrevali. Zbolel sem tudi sam, zato niti točno ne vem, kako je z ekipo. Helios si želimo premagati, vendar bomo videli, kako bo,« je dejal trener Damjan Novakovič. Negotovo pa je tudi stanje
enega najkoristnejših šentjurskih igralcev, Sandija Čebu-larja, ki se je ekipi pridružil pred dvema mesecema za čas, dokler ne najde boljše ponudbe iz tujine. Čebularjeva pogodba se je z zadnjo tekmo v lanskem letu iztekla, novega delodajalca pa tudi še nima. Novakovič pravi: »Ne vem, kako je s Sandijem, ampak mislim, da ne bo ostal. O tem se mora pogovoriti z upravo, vem le to, da bi z njegovim odhodom veliko izgubili.«
Do sprememb je prišlo tudi v šoštanjski Elektri, ki jo je zapustil najboljši igralec pod košem Američan Andrew Brian Feeley, ki se seli v tujino, najverjetneje v Francijo. »Čeprav vem, da je naša ekipa takšna, ki vzgaja mlade igralce, nam bo odhod Feele-ya močno zamajal tla. Pred njegovim prihodom smo imeli pomanjkanje centrov oziroma dobre igre pod košem, kar je Feeley spremenil. Kaj bomo sedaj, še ne vem, ker so tudi igralci, ki sem jih imel v mislih, že podpisali pogodbe drugje,« je razočarano povedal trener Elektre Borut Ce-rar. Prvo preizkušnjo brez izkušenega igralca pod košem bodo imeli Šoštanjčani v soboto, ko se bodo v Treh lilijah merili z Zlatorogom.
Brez pomembnega člena ekipe so ostali tudi na Polzeli, saj je pogodbo prekinil re-
Andrew B. Feeley bo svojo kariero najverjetneje nadaljeval v Franciji.
prezentant Samo Udrih, ki je svoje zvezdniško ime na nek način upravičil, kljub slabim rezultatom. Hopse čaka prva
Optimistično na EP
Rokometna zveza Slovenije je v Podčetrtku sploh prvič pripravila trening repre-zentantov, ki je bil odprt za javnost. Gledalci so povsem napolnili dvorano in z navdušenjem spremljali naše najboljše rokometaše.
Slovenska moška rokometna reprezentanca se je takoj po božičnih praznikih zbrala in začela priprave za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo od 19. do 31. januarja v Avstriji. Slovenija se bo v prvem delu zaključnega turnirja v Innsbrucku pomerila s Švedsko, z Nemčijo in s Poljsko. Selektor Zvonimir Ser-darušić: »V vsakem majhnem mestu, kjer so priprave, želijo navijači videti igralce. Na treningu smo naredili, kar smo imeli v načrtu, ob polnih tribunah pa mi je bilo zelo lepo.« Športni direktor reprezentance Roman Pungartnik je pojasnil, kaj je botrovalo odprtemu tipu treninga: »Poklopili so se trije faktorji. Rokometna zveza slavi jubilej, tukaj je konec leta in seveda prvenstvo v januarju. S tem smo želeli izkazati tudi zahvalo navijačem in medijem, ki so nas podpirali vsa leta, in mislim, da je to še najmanj, kar lahko storimo. Obisk je
Z leve: Zvonimir Serdarušić, generalni sekretar RZS Tomaž Jeršič in Roman Pungartnik
bil potrdilo vsem nam, ki delamo v rokometu, da so ljudje željni spektaklov. Če smo vsi kot ena velika družina, lahko skupaj korakamo proti uspehom.« Gledalci so lahko reprezentanco pred EP videli prvič in zadnjič: »Vsem nam je zelo žal, da ni bilo mogoče dobiti kakšne od reprezentanc in pred gledalci odigrati še kakšno tekmo. Vse udeleženke prvenstva so namreč že na samem prizorišču ali pa so v zaključnem delu priprav. Nekatere so tudi v dodatnih kvali-
fikacijah za prvenstvo, da pa dobimo nekakšno B reprezentance ne bi imelo pomena. Igralci bodo še kako željni dobrih tekem in teh bo na prvenstvu dovolj.« Cilji pred prvenstvom še niso določeni: »V ospredju so priprave in za tem izbor 16 igralcev. Dejstvo je, da si želimo rokomet vrniti v sam vrh, kjer je nekoč že bil. Pomemben bo tudi vsak manjši faktor, da pridemo do cilja, in na tem gradimo.«
Gorazd Škof velja za enega najbolj priljubljenih repre-
Za nadaljevanje športne poti Martine Ratej
letošnja tekma v soboto pri ljubljanskih Parkljih.
MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
Poseben sklad za nadaljevanje športne poti slovenske rekorderke in 11. na svetu v metu kopja Martine Ratej se je že začel polniti. Vanj so na zadnji seji konjiškega občinskega sveta svetniki, župan in podžupan soglasno prispevali svoje sejnine oziroma ustrezne zneske.
Poseben sklad so v občini oblikovali na pobudo župana Mirana Gorinška: »Ravno na dan, ko je bil predviden sprejem uspešne udeleženke svetovnega prvenstva v Berlinu, Martine Ratej, je umrl njen mož. Na prestavljenem sprejemu sem ugotovil, da ima neomajno trdno voljo za nadaljevanje športne kariere, kar je v njenih okoliščinah precej težko. Ima namreč dva otroka. Eden še ne obiskuje osnovne šole, drugi jo je komaj dobro začel,« je občinskim svetnikom razložil župan. Po sprejemu se je povezal z odgovornimi v šentjurski občini, kjer Martina Ratej trenira, in skupaj so ji pomagali urediti status zaposlene na ministrstvu za notranje zadeve. »Za nadaljevanje uspešne športne kariere to še ni dovolj. Na novoletnem sprejemu sem zato nagovoril podjetnike naše ob-
Martina Ratej
čine. Podprli so ustanovitev sklada in obljubili, da bodo vanj prispevali po svoji presoji in svojih močeh,« je še povedal župan.
Konjiški občinski svetniki so ob soglasni odločitvi, da sejnino zadnje lanske seje namenijo za nadaljevanje športne poti odlične atletinje, poudarili, da gre denar v prave roke. Stekal se bo na poseben podračun pri Atletskemu klubu Šentjur, katerega članica je Martina Ratej.
MBP
Foto: SHERPA
zentantov: »Vsi so lahko videli trening, mi smo podelili nekaj avtogramov in se družili z navijači. Javnost nedvomno pričakuje dobre rezultate, ki si jih vsi želimo, a bo težko. Vsi nasprotniki mislijo, da smo najslabši v skupini. Če bomo slavili že prvo tekmo, bo potem lažje.« Vid Kavtičnik je imel po zboru pozitivne občutke: »Vesel sem, da so bile tribune polne in vidi se, da rokomet še ni pozabljen, da je podpora na poti v Avstrijo velika. Verjamem, da se bomo z dobrimi predstavami uvrstili naprej.« Povabilo selektorja so vsi sprejeli, manjkal je le Zoran Lubej, ki se je igralcem že pridružil, zaradi lažjih poškodb pa sta po prilagojenem programu vadila Miladin Kozlina in Uroš Zor-man.
Slovenija bo imela jutri zaprti trening s Srbijo, dan zatem sledi let proti Aarhusu na pripravljalni turnir, kjer se bodo naši merili z Dansko, Norveško in s Češko. Reprezentanca bo v Podčetrtku trenirala vse do 18. januarja, ko odhaja v Innsbruck. Prva tekma na EP s Švedsko bo dan kasneje.
MITJA KNEZ
Rankica Šarenac v Merkurju
Ženski košarkarski klub Merkur je zadnji dan preteklega leta okrepila legendarna Ranki-ca Šarenac, ki se po več kot desetletju vrača na slovenska igrišča.
Šarenčeva, ki je pri svojih 35 letih in 198 cm igrala v najboljših evropskih klubih, eno leto celo onstran luže v ženski različici severnoameriške košarkarske lige NBA, WNBA, je sodelovanje s celjskim klubom sklenila do konca letošnje tekmovalne sezone. Prednost rojene Sa-rajevčanke, ki velja za enega najboljših centrov z območja nekdanje Jugoslavije, je tudi slovensko državljanstvo, kar pomeni, da bodo Celjanke lahko tudi v nadaljevanju sezone igrale z vsemi ostalimi tujkami.
Rankica Šarenac je z ekipo Damirja Grgiča opravila že več treningov, zaradi večletnih izkušenj
pa se ji ni bilo težko vklopiti. Svoje znanje bo javnosti prvič predstavila na sobotnem derbiju jadranske lige proti Mariboru, ki bo štel tudi za točke državnega prvenstva.
MOJCA KNEZ
Rankica Šarenac je šest sezon igrala v najmočnejši evropski ligi, sedem v evropskem pokalu Liliane Ronchetti in Fibinem pokalu.
16
KULTURA
NOVI TEDNIK
Slovo pred silvestrovim
Predsilvestrski večer je v Slovenskem ljudskem gledališču Celje zaznamoval dogodek čisto posebne vrste. S komedijo Samica človeške vrste, s še eno vrhunsko vlogo, je uradno zaključila svoje delo v celjskem gledališču njegova prvakinja, Anica Kumer, ki odhaja v pokoj.
V svoji bogati karieri je ljubljenka celjskega občinstva nanizala številne nepozabne vloge, zgolj v celjskem gledališču jih je ustvarila preko 120. Je prejemnica številnih nagrad, med katerimi je tudi Borštnikov prstan, ki ga je prejela leta 2003. Ob njeni po-
slovilni predstavi so v gledališču pripravili tudi razstavo fotografij iz predstav, v katerih je igrala. Po predstavi pa so v gledališču pripravili tudi prijateljsko srečanje in druženje z igralko, ki se je za večno vpisala v srca ljubiteljev gledališča.
BS, foto: GrupA
Razstava Živeti v Celju je prenovljena po desetih letih.
Celje prenovljeno v novem letu
V Muzeju novejše zgodovine Celje so odprli prenovljeni del stalne razstave Živeti v Celju. Po desetih letih, odkar obiskovalce muzeja ta razstava vodi skozi 19. in 20. stoletje v Celju, je napočil čas za prenovo, so prepričani avtorji. In zato so dopolnili in prenovili zgodbo treh generacij, ki obiskovalce vodi skozi stalno postavitev.
Ena od avtoric prenove Ma- v obliki zgodbe treh genera-rija Počivalšek pojasnjuje, da cij, marsikaj spremenilo. »Prise je v desetih letih, odkar je dobili smo lepo število novih muzejska postavitev na ogled predmetov, za katere bi bilo
res škoda, če bi končali v de-pojih. Toda tudi ne glede na to je trend v muzeologiji, da stalne razstave niso več čisto stalne, ampak v svojih postavitvah pripovedujejo nek srednje dolg čas, potem pa se dopolnjujejo, spremenijo ali postavijo na novo.«
Za letos so v muzeju napovedali nadaljevanje prenove tudi v zgornjem nadstropju, kjer skozi muzejsko ulico predstav-
ljajo nekatere obrti, ki so zaznamovale razvoj Celja. Tudi sicer je bilo minulo leto v muzeju novejše zgodovine zelo uspešno, pravi direktorica Tanja Roženbergar Šega. »Izredno delavni smo bili in imamo kaj pokazati, pri čemer se zavedamo, da smo lahko še boljši. Zato že razmišljamo, kaj bi našim zbirkam in dejavnostim še dodali, da bi bila ponudba muzeja še boljša. Med najpomembnejšimi lanskimi dosežki moram omeniti izdajo zbornika Almine meje in margine z novimi pogledi na delo, življenje in ustvarjanje te zanimive Celjanke. Uspešen je bil tudi naš obisk v Hamadi na Japonskem, kjer smo predstavljali našo dediščino otrokom v njihovem otroškem muzeju. Izvedli smo še kopico projektov, od izdaje knjige Vigred se povrne do nove občasne razstave v otroškem muzeju, pa priprave razstave o kralju Aleksandru med nami ...« je ob zaključku uspešnega leta v muzeju povedala direktorica Tanja Roženbergar Šega. In najavila širitev sodelovanja z zunanjimi sodelavci in partnerji, brez katerih muzej ne bi bil, kar je. »Muzej bo prihodnje leto tudi zapustil stavbo, ki ga gosti, in pripravil tudi nekaj na prostem,« je obljubila.
BRST, foto: GrupA
Z razstavo v nov atelje
Mlad celjski slikar Matej Čepin je ob pomoči Mestne občine Celje pridobil nov slikarski atelje v prostorih nekdanjega Foto Berka v umetniški četrti. Star in mnogo manjši atelje v Gosposki ulici pa je očistil in za slovo v njem in v kleti krčme Tam-KoUčiri odprl razstavo z naslovom Pokrajina in spomin.
Gre za že drugo razstavo Mateja Čepina v Celju v kratkem času. Čepin je marca razstavljal v Ljutomeru, avgusta se je Celjanom s fotografinjo Tatjano Kotnik predstavil v Galeriji Plevnik - Kronkowska, septembra pa je na mednarodnem slikarskem ex-temporu Piran prejel veliko nagrado za sliko Prečudoviti vrtovi gospe R. »Ta nagrada me je zelo presenetila. Sodelovalo je namreč štiristo
Matej Čepin razstavlja v svojem starem ateljeju v Gosposki ulici in kletnih prostorih krčme TamKoUčiri.
avtorjev, tretjina je bila akademskih slikarjev, jaz pa sem samouk, čeprav se s slikarstvom ukvarjam skoraj poklicno,« je povedal.
Z novo razstavo je Čepin zgolj potrdil, da v svojih delih, okovanih z žeblji in uokvirjenih v nenavadne masivne okvire, ki so del slike in sli-
karjeve izpovedi, postaja zrel likovnik.
»Ta razstava je nekakšno nadaljevanje prejšnje, kjer sva s Tatjano Kotnik raziskovala odnos do človeka. To nadaljujem.«
Pot slikarskih samoukov, kakršen je Matej Čepin, je precej bolj trnova. »Če si akademski slikar, imaš odprto pot do razstav, odvisno je zgolj od tebe in tvojega ustvarjanja. A če si zadaš cilj, ni težko. Če prostora ne najdeš, izkoristiš svoj atelje. V glavnem sem delal sam. Pretežno sem študiral slikarstvo, zlasti iz knjig. Najtežje se ni bilo najti v barvah ali figuraliki. Najtežje je bilo najti samega sebe. In še ko mislim, da mi je uspelo, nisem zadovoljen in nadaljujem raziskovanje. Tak sem pač po duši,« je tokratno razstavo komentiral Čepin.
BRST Foto: GrupA
VODNIK
TOREK, 5. 1.
18.00 Mestna galerija Šoštanj Zapuščeni oltarji
odprtje razstave ikon Alim-pija Košarkoskega, sodelujeta pevki Snežana Gjorg-jievska in Katinka Dima-roska
19.00 Thermana Laško Koledovanje
KUD Veseli upokojenci
SREDA, 6. 1.
18.00 Dvorana ZKO Celje
Predstavitev avtorskega dela
Zora Hudales - Travner
ČETRTEK, 7. 1.
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Mali kakadu
muzikal v izvedbi Šentjakobskega gledališča in zavoda KULT
17.00 Hotel Dobrava Zreče
Občina po meri invalidov
okrogla miza
19.00 Savinov likovni salon
Žalec_
Rok Komel in Ivana An-drić - Todič
odprtje razstave likovnih del
19.00 Thermana Laško Narava in zdravje
zdravstveno predavanje društva Dotik
19.00 Narodni dom Celje Novoletni koncert
pevsko društvo upokojencev p.v. Milana Kasesnika z gosti: kvartet Shalom, vokalna skupina Cvet, Brina Fras - flavta
19.00 Center don Bosko Celje Odhod otroka od doma
novitednik
večer za starše bo vodila Jerneja Dimec, specialistka zakonske in družinske terapije
19.30 Glasbena šola Velenje Kitarski duo
koncert Damjana Stanišića in Vojka Vešligaja
KINO
Spored za 5. in 6. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Avatar - akcijska ZF-pustolovščina 17.40, 21.05
Avatar - akcijska ZF-pustolovščina -3D
16.40, 20.20
Božična pesem - animirana domišljijska pustolovščina 3D 16.15
Divje mrhe - komična drama 19.10, 21.30
Jelenček Niko - animiran, sinhroniziran
15.10, 16.10, 17.10, 18.10 Ljubezen, ločitev in nekaj vmes -
romantična komedija
16.20, 18.50, 21.20
Ljubezen se zgodi - romantična
drama
19.00
Mlada luna - domišljijski romantični triler 18.25, 21.00
Paranormalno - grozljivka 21.10
Planet 51 - družinska animirana
pustolovščina - sinhroniziran
15.05, 17.05, 19.05
Stara mačka - družinska komedija
15.00, 17.00, 21.15
2012 - ZF-drama
20.10
SREDA
18.00 Sever - antidepresivni film ceste ČETRTEK
20.00 Sever - antidepresivni film ceste
www.novitednik.com
radiocelje
www.radiocelje.com
INVENTURA 2009
Ena najpomembnejših pridobitev tako za kulturo kot tudi za turizem v Celju je obnovljena arheološka klet Knežjega dvorca, ki pa jo bo treba znati bolje izkoristiti.
Dobra popotnica novo leto
v
V začetku leta se spodobi, da se na hitro ozremo po pomembnejših in večjih dogodkih, ki so zaznamovali kulturno dogajanje na celjskem območju v letu, ki se je izteklo. Prireditev je bilo preveč, da bi tudi tiste, ki to zaslužijo, posebej izpostavljali. Velja pa splošna ocena: kultura je pomemben del vsakdana prebivalcev tudi na tem območju. Večina prireditev je bila zelo solidno, nekatere tudi odlično obiskane.
Morda je prav pri obisku viden največji preskok - ob njem tudi nekakšna zamenjava generacij, saj je na vseh dogodkih opaziti vse več mladih, ki niso le glavna nosilna sila dogajanja, postajajo tudi zvesto občinstvo tako na glasbenih dogodkih kot tudi na likovnih, gledaliških in še kakšnih.
Še neizkoriščena klet
Kar zadeva prostore za kulturne prireditve in prostore kulturno-zgodovinske-ga pomena je Celje letos precej na boljšem. Redni program je ponujala nova galerija Plevnik - Kronkow-ska, ki je ob Likovnem salonu in Galeriji sodobne umetnosti postala glavni vzvod prezentacije sodobne vizualne umetnosti v Celju. Lahko smo se veselili tudi odprtja urejene arheološke kleti pod Knežjim dvorcem, ki je vsekakor kulturni ambient par excelence, žal le še premalo znan in izkoriščen. V novem sijaju je zaživel Stari grad. Dobili smo tudi mestno plažo, ki je pomislekom navkljub izredno poživila poletno dogajanje v mestu.
V znamenju Alme
Med kulturnimi dogodki v Celju ne moremo mimo prireditev in dogodkov, ki so jih pripravili v počastitev 120-letnice rojstva svetovne popotnice, pisateljice, znamenite Celjanke, Alme Maksi-miljane Karlin. Dobili smo novo monografijo s celovitim pregledom Alminega življenja in dela, dobili smo njeno spletno stran, dobili zbornik z novimi pogledi na njeno delo, dobili igrani dokumentarec o njej in slednjič -dobili smo tudi izredno smiselno in učinkovito razstavo, ogled katere šele prav pokaže vse razsežnosti dela te Ce-ljanke. Lepo napreduje tudi
obnova njenega zadnjega domovanja.
Drug, omembe vreden dogodek je sicer šele na papirju, a obeta veliko. Ustanovljen je namreč zavod Hiša kulture Celje, ki je ob zavodu Celeia že zdaj pomemben prireditveni dejavnik v mestu.
Imenitni orkestri
Med najpomembnejšimi glasbenimi dogodki, vsaj kar tako imenovano resno glasbo zadeva, velja v prvi vrsti omeniti projekt Handel in Haydn, ki je podobno kot opera Teharski plemiči lani tudi letos združil ustvarjalne moči praktično celotne regije. 120 nastopajočih je izvrstno izvedlo odlomke iz oratorijev Mesija in Letni časi. Vsekakor velja omeniti tudi prav vse koncerte orkestrskih sestavov glasbene šole, od tistih, s katerimi so končali lansko šolsko leto, do zadnjih, s katerimi so polepšali prednovoletne dni. V spominu ostaja otvoritveni koncert poletja v Celju z združenima simfoničnim orkestrom in Big bandom - Extra bandom. Ostaja vprašanje, kaj se dogaja z Žabami, ki po dolgih letih letos za božič niso pripravile koncerta. A za vse ljubitelje vrhunske glasbe je bil koncert leta nastop Stefana Milenkovicha. Ne zgolj zaradi vrhunske izvedbe najbolj zahtevnih violinskih skladb, tudi zaradi Mi-lenkovichevega pristopa, zaradi njegove odprte, sproščene in duhovite komunikacije z občinstvom. Pravi vzorec, kako se to dela.
Likovniki na splavu
Dočakali smo kar nekaj razstav in projektov celjskih umetnikov doma in drugod. Razstavljali so Tomaž Milač, Jure Cvitan, zelo veliko tudi Manja Vadla. Imeniten je bil pregled likovne ustvarjalnosti na širšem celjskem območju, pri čemer ne moremo mimo projekta likovnikov Splav Meduze, čeprav ga niso izvedli v celoti, a še tudi zaključen ni. V spominu ostajata tudi vsaj dve razstavi - pretresljiva in provokativna na temo smrti, ki je bila kar v treh razstaviščih in zlasti razstava Staneta Jago-diča. Omeniti velja še tradicionalno akcijo celjskih likovnikov in njihovih gostov Vstop prost in odprtje erotične zbirke v Rački.
Leto 2009 je bilo zelo živahno tako po dogodkih kot po njihovi kakovosti, pri čemer še vedno prednjačijo v Celju in Velenju, kjer so tudi po zaslugi obširnega sporeda prireditev ob obletnici mesta tudi po številu pripravljenih dogodkov že povsem ob boku Celju in v marsikaterem pogledu tudi korak pred njim. Zelo dobro delajo tudi v Žalcu, Šentjurju, Rogaški Slatini in še marsikje. Ponudbe je dovolj. Ostaja še težaško delo za dvig kakovosti in za omogočanje pogojev za delo ljubiteljskih predstavnikov in skupin, ki imajo na svoji poti vse več ovir. Težave s Sazas so morda še najmanjše.
BRANKO STAMEJČIČ
Kot vidijo ptice
Razstava zračnih posnetkov Celja v Citycentru
Celje, kot ga vidijo ptice. Tak je naslov fotografije zračnih posnetkov Celja, ki je od včeraj na ogled v celjskem Citycentru. Pogledi na mesto »od zgoraj« so fascinantni, zanimiv pa je tudi način, na kakršnega so nastali.
»Ptice najpogosteje letajo nad naselji v višinah od 60 do 120 m, kar je enako višini, s katere smo naredili večino posnetkov. Te fotografije so plod večletnega dela, kjer smo namenoma večkrat fotografirali strogo mestno jedro. Le-to je zaradi svojih ozkih ulic, prepletenih z žicami, pri uporabi te tehnike najzahtevnejše,« pojasnjuje naslov razstave in njeno temo Bojan Plevčak, ki se s podjetjem Airfoto že več let ukvarja s snemanjem iz zraka. »Kot dolgoletni športni piloti smo s sodelavci večkrat fotografirali mesta in pokrajino pod nami iz različnih tipov letal. Težave, povezane s slikanjem iz letal in helikopterjev so nas vzpodbudile, da smo se lotili novega načina fotografiranja, saj smo hoteli objekte, postavljene v prostoru, fotografirati podrobneje in bliže kot je to mogoče s helikopterja ali letala,« pravi Plevčak. Tako so zeppeline in balone, prvotno namenjene za reklamiranje in promoviranje, izkoristili tudi za dvig radijsko vodene platforme. »Nanjo smo
pritrdili enote za snemanje in fotografiranje ter vse skupaj dvignili z balonom, polnjenim s helijem.« A vse skupaj ni ta-
ko preprosto. Da so dobili fotografije, kot so jih želeli, so morali rešiti še več težav, od tistih, povezanih s težo bate-
rij in fotoaparatov ter z brezžičnimi povezavami namenjenimi za prenos slik, do krmiljenja radijsko vodene platforme.
»Projekt Celje s to razstavo počasi zaključujemo. Želimo pa si fotografirati še ostala stara mestna jedra, raznolikost slovenskih cerkva in gradov ter druge zanimive kulturno-zgo-dovinske spomenike. Seveda ni-
smo pozabili na snemanja z radijsko vodenimi zeppelini. Uporabljena tehnika je v osnovi namenjena dokumentarni fotografiji, v praksi pa mnogokrat preseže okvire dokumentarne fotografije,« pravi Plev-čak.
Razstava Celje, kot ga vidijo ptice bo v Citycentru na ogled do 17. januarja.
BRST
Pogled iz zraka na ožje mestno središče s stolno cerkvijo sv. Danijela v ospredju. ( Foto: BOJAN PLEVČAK)
Revija s tradicijo
V	prostorih Savinove hiše v Žalcu so pred prazniki predstavili deveto številko književne revije Vpogled, ki jo je izdal Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Uvodnik je napisala članica uredništva Marija Končina, ki je skupaj z Danijelom Bedračem predstavila deveto številko Vpogleda. Tudi v tej številki sledijo običajni vsebinski bloki poezija, proza, dramatika, nato pa poglavje o Frideriku Širci - Ristu Savinu. Avtorji so Franci Rizmal, dr. Henrik Neubauer in dr. Suzana Ograjenšek. Govorijo o projektih, ki so jih v dveh prazničnih letih predstavili javnosti, zlasti pa prinašajo spoznanja z mednarodnega simpozija.
V	bloku Predstavitve sta predstavljeni dve pesniški zbirki Aleksandre Kocmut in Ane Porenta, knjiga dnevniških zapisov Barbare Šir-ca Babette ter zbirka avtobiografskih zgodb Irene Štusej. Nekaj del so predstavili tudi avtorji sami, v programu pa je sodelovala tudi glasbena skupina In Quartet.
TT
NNWilllWÉIllilLCOIII
O domoljubju pri predsedniku države
Dijaka Gimnazije Celje - Center (GCC), tretješolka Maja Pen in četrtošolec Marko Petriček, sicer tudi člana Debatnega kluba GCC, sta se, skupaj z mentorico kluba Matejo Glušič Lenarčič in ravnateljem Igorjem Majerletom, udeležila posveta na temo Mladi in domoljubje. Tega je pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka 15. decembra v Vačah pri Litiji organizirala Zveza društev generala Maistra.
Posveta so se udeležili predstavniki izbranih osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije, v okviru srečanja pa je potekala tudi debata na temo Domoljubje je preživet koncept, ki jo je pripravil Zavod ZIP iz Ljubljane. Med debaterji je bil tudi Žan Žveplan, dijak GCC in član slovenske debatne reprezentance, ki bo našo državo predstavljala na svetovnem pr-
venstvu v Katarju februarja. Dijaki so med srečanjem s predsednikom predstavili tudi svoje poglede na temo domoljubja. Oba predstavnika GCC sta dr. Turku posredovala povzetek literarnega natečaja, ki so ga pripravile profesorice slovenskega jezika. Srečanje je bilo tako povod za spodbudo mladih k razmišljanju o domovini in domoljubju. Več kot 800 dijakov je v kratkih literarnih prispevkih tako predstavilo svoje mnenje o tematiki, tako zelo pomembno ne samo za oblikovanje identitete posameznika, ampak tudi celotne kulture naše države, ki v zadnjem času vse bolj izgublja pomembnost in namen.
Domoljubje je bilo tudi tema zadnjih srečanj Debatne-ga kluba GCC. Mladi debaterji so o tem spregovorili tudi na pripravah na debatni turnir, ki je bil 12. decembra na Šolskem centru Velenje. Klub se lahko ponovno
S srečanja v Vačah. Od leve s predsednikom Turkom stojijo: Marko Petriček, Mateja Glušič Lenarčič, Žan Žveplan, Maja Pen in Igor Majerle
pohvali z izvrstnim rezultatom, in sicer je Žan Žveplan dosegel 1. mesto med govor-
ci turnirja, med prvo deseterico se je uvrstila tudi Maja Pen. Žan in Maja sta skupaj
z Živo Lipar v finalni debati na temo Legalizirajmo prodajo telesnih organov pre-
pričljivo premagala ekipo z II. gimnazije Maribor.
AB
Pri spomeniku bitki na Sutjeski
Po poteh Avnoja
Izlet po poti Avnoja je organiziralo Združenje veteranov vojne za Slovenijo iz Laškega. Izletnike je pot vodila iz Laškega do Bihaća, Kozare, Drvarja, Jajca, Travnika, Sarajeva, Jabla-nice, Mostarja, Sutjeske, Zenice, Slavonskega Broda in nazaj v Slovenijo.
Najprej smo se ustavili v Bihaću, da bi si ogledali muzej I. zasedanja Avnoja, ki pa so ga ravno prenavljali in z ogledom ni bilo nič. Vožnjo smo zato nadaljevali do nacionalnega parka Kozare, ta se s tem statusom ponaša dobrih štirideset let, imajo pa tudi lepo urejen muzej s slikovnim gradivom o dogodkih vojne po Bosni. Naslednjega dne nas je čakala pot do Drvarja, kjer smo si ogledali Titovo pečino, do
katere vodi lepo urejena pot; tudi hišice so postavljene na novo. Ogledali smo si še Jajce, prizorišča drugega zasedanja Avnoja, pa Travnik, nekdanji sedež turških vladarjev Bosne in Hercegovine, ki ga poznamo tudi kot rojstni kraj Iva Andrića, Nobelovega nagrajenca za književnost za roman Most na Drini.
Ogled vojašnice v Bileći je odpadel, smo pa zato več časa porabili v Mostarju in občudovali novi most, ki je nadomestil porušenega med balkansko vojno.
Pot nas je nato vodila v nacionalni park Sutjeska do tamkajšnjega spomenika, kjer se je odvijala slovita bitka v II. svetovni vojni. Na poti nazaj v Sarajevo smo si ogledali še Jablanico, po dolini Neretve
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem ...
smo krenili še do Igman planine in nazaj do Sarajeva.
Na naši poti smo si ogledali muzej Tunel pod sarajevskim letališčem, ki v sebi skriva zgodbo o družini Kolar in edinem izhodi iz obkoljenega mesta med zadnjo balkansko morijo.
Ko smo zapustili Sarajevo, smo z avtobusa lahko ozirali k železarni Zenica, nato pa nas je pot vodila proti Slavonskemu Brodu, kjer je še zdaj videti veliko požganih hiš, prebivalce pa so izselili v Srebrenico, kjer so dočakali žalosten konec.
Štiridnevni izlet po Bosni nas je obogatil, saj je tisto, kar človek vidi na svoje oči, veliko več vredno kot na tisoče televizijskih poročil in reportaž.
TONE KOŠIR
Dijaki Srednje šole za elektrotehniko in kemijo, z mentorico Klavdijo Špur Jereb so se lotili dobrodelnega projekta, ki so ga poimenovali Dobrodelni decembrski bazar. Vsak torek v decembru so prodajali izdelke, ki so jih sami izdelali, pri čemer so želeli zbrani denar podariti dijakoma, ki jima je usoda vzela starše.
Z bazarjem so želeli prebuditi v ljudeh tiste lepe in tople stvari, na katere včasih pozabimo, a nam veliko povrnejo. To je pomagati sočloveku. Zato tudi geslo bazarja: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem ...«
Bazarju so se pridružila tudi dekleta iz Mavrične delavnice pod vodstvom Anke Dečman, ki so prodajala voščilnice, polovico izkupička bodo namenila, kot že leta poprej, Rdečim noskom, ki skrbijo, da otroci v bolnišnici za trenutek pozabijo na bo-
Božični bazar
lezen in se nasmejijo njihovim norčijam.
Dijaki so sodelovali tudi v akciji Celjana, Celjan za otroški nasmeh, v kateri so
zbrali veliko igrač, knjig ter sestavljank, ki bodo otrokom polepšale božični čas.
KLAVDIJA ŠPUR JEREB
Vitezi v novo delovno leto
Narodnozabavni ansambel Vitezi polk in valčkov je izvedel svoj tradicionalni občni zbor v gostišču Smogavc na Gorenju.
Na čelo vitezov je tokrat stopil Vili Ogra-jenšek, ki je vodstvo prevzel od Braneta Klavžarja, ki je »v bitke« viteze vodil kar dve leti. Podpredsedniško mesto je prevzel Ludvik Kos in tako razrešil dva podpredsednika: Borisa Terglava in Mirka Po-lutnika.
Na tradicionalnem srečanju so bile tudi letos soproge vitezov, medse so povabili prijatelje in dobrotnike ter tiste, ki jim pomagajo pri njihovem ustvarjanju. Srečanje je
potekalo v sproščenem vzdušju, ki so ga dodatno popestrili še godbeniki pihalnega orkestra iz Štor, pod vodstvom Mateja Mast-naka, ki so se slučajno takrat nahajali na Gorenju.
Tudi tokrat so se člani ansambla Tone Videc, Ludvik Kos, Vili Ograjenšek, Franci Pe-stotnik, Boris Terglav, Mirko Polutnik, Brane Klavžar ter Jože Šalej zahvalili svojim dobrotnikom in prijateljem.
Predsednik je tudi napovedal izid nove zgoščenke, katere priprava se je sicer malo zavlekla, so pa vendarle nekje na dobri polovici projekta.
EN
Predstavnik taksistov da, srednješolcev pa ne
Spremembe v celjskem občinskem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mestni občini Celje je sredi decembra doživel spremembe, novi člani pa so že začrtali nove projekte. Svet se je do zdaj že vključeval v vse vidnejše preventivne akcije za večjo varnost v cestnem prometu. Smo pa s strani kar nekaj strokovnjakov, ki delujejo na področju prometne preventive, v zadnjih letih slišali nekaj kritik, ki so letele ravno na celjski svet za preventivo, češ da je bil ta v primerjavi z ostalimi v Sloveniji kljub vsemu premalo aktiven.
Glede na cilje, ki so si jih zastavili novi člani, se morda obeta njihovo aktivnejše delo na področju prometne varnosti, pa tudi med stroko so spremembe že povzročile prve pozitivne odzive. Predvsem se morda obeta še boljše sodelovanje z lokalno skupnostjo, ki je bila do zdaj premalo obveščena o dejavnostih sveta. Vse akcije, ki jih izvajajo državni svet ali lokalni (in druge organizacije), so vedno povezane z denarjem, težko pa je razumeti, da se vedno »špara« pri varno-
sti. Glede na število mrtvih, predvsem pa glede na starosti žrtev nesreč, menijo nekateri strokovnjaki, bi morala preventiva dobiti že zdavnaj nove oblike in se premakniti s točke standardnih akcij in prireditev, ki ne privabijo veliko ljudi.
Kaj pa
srednješolci?
»Aktivnosti v letu 2010 bodo predvsem namenjene vzgoji predšolskih in šolskih otrok v cestnem prometu, saj menimo, da je treba s tem začeti že v zgodnjem otroštvu. Tudi v tem letu bomo izvajali akcije na temo hitrosti, alkohola, pešcev, uporabe varnostnega pasu, varnosti enosled-nih vozil, varnega poletja na slovenskih cestah, varnosti na železniških progah in podobno. Sodelovali bomo tudi pri projektih ob Tednu mobilnosti in Tednu otroka. Prizadevali si bomo čim bolj slediti Nacionalnemu programu varnosti v cestnem prometu za obdobje od 2007-2011,« so med drugim poudarili v Mestni občini Celje.
V celjskem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu je zdaj devet članov. V njem sta po novem dva člana kot predstavnika javnega potniškega prometa, čeprav je sprva bil predviden eden. Prvi je predstavnik Izletnika Celje, drugi je iz sekcije taksistov. V svetu je tudi članica vrtcev, saj so izhajali iz izhodišča, da se mora s pro-
INVENTURA 2009
Konec z grozljivimi številkami?
Lani je na celjskih cestah umrlo 25 ljudi, v enakem obdobju predlani 33. Če sodimo po statistiki, je lani v prometu na Celjskem umrlo najmanj ljudi v zadnjih 30 letih! Glede na število vinjenih voznikov pa je naše območje v slovenskem vrhu. In leto 2009 bo ostala rana ravno zaradi vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč.
Ti so povzročili skoraj 70 odstotkov cestnih tragedij. Lani se je o nesrečah tudi več govorilo v javnosti kot pred leti. In ljudje so vedno bolj začeli izločati pijance na cestah. Za lanske nesreče je bilo značilno tudi, da so umirali predvsem mladi in to, da je bilo v več nesrečah udeleženih več oseb hkrati. Spomnimo le na aprilsko nesrečo na Kidričevi cesti, ko so umrli trije najst-
niki, pa na oktobrsko na avtocesti pri Arji vasi, kjer so umrli prav tako trije mladi. Aprila se je zgodila še nesreča na avtocesti pri Ljubečni, kjer je bilo v avtobusu poškodovanih več deklet, eno je umrlo. V četrtem mesecu sta prav tako na avtocesti umrla dva moška, kjer je voznik ustavil, da bi pomagal ponesrečenemu, a je vanj trčil voznik tovornjaka, ki je pripeljal mimo in povzročil smrt obeh. Grozljivi sta bili tudi nesreči motorista na zahodni obvoznici poleti in jeseni voznice avtomobila na Kidričevi cesti, v katero je trčil pijan voznik. Je bilo pa lani zaznati tudi premik v sodniških krogih. Ti so dobili jasna navodila, da imajo sojenja vinjenim povzročiteljem smrtnih nesreč prednost.
SŠol
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Oktober 2009. Voznica clia je na Kidričevi cesti umrla zaradi pijanega voznika.
Kadrovski prepih
Na celjski policijski upravi je prišlo do kadrovskih sprememb. Konec decembra se je upokojil komandir Policijske postaje Rogaška Slatina Bernard Petanjek. Nadomestil ga je dosedanji komandir mejne policije Bistrica ob Sotli Boštjan Debelak. Komandirka te postaje je postala Zdenka Pušnik, zadnje leto zaposlena v Sektorju uniformirane policije na Policijski upravi Celje.
Petanjek ima najdaljši komandir-ski staž v slovenski policiji, saj je bil komandir policijskih oddelkov in enot dobrih 31 let. S policijskim delom je začel leta 1971. Kmalu je postal najmlajši komandir v zgodovini slovenske policije, in sicer na postaji v Kozjem. Kot komandir je nato vodil več policijskih postaj. Po združitvi Postaje mejne policije Rogatec in Oddelka policije Rogaška Slatina je leta 1996 postal komandir postaje v Rogaški Slatini, ki jo je uspešno vodil do upokojitve.
Nasledil ga je sedanji komandir Postaje mejne policije Bistrica ob Sotli diplomiran varstvoslovec Boštjan Debelak. Začel je kot policist v Šmarju pri Jelšah, bil kasneje premeščen na celjsko policijsko upravo v oddelek za državno mejo in tujce, maja 2007 pa je prevzel vodenje mejne policije Bistrica ob Sotli. To bo sedaj vodila Zdenka Pušnik, ki je kar 13 let opravljala dela s področja prometne varnosti na celjski policijski upravi, kjer se je ukvarjala s prekrškovnimi postopki.
MJ
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mestni občini Celje sestavljajo Martin Grosek (predsednik in predstavnik osnovnih šol), Jože Rozman (predstavnik taksistov), Boris Kočevar (predstavnik Izletnika Celje), Albin Ojsteršek (predstavnik ZŠAM Celje), Ivan Zakošek (predstavnik AMD Slavko Šlander Celje), Jože Zimšek (predstavnik mestnega sveta MOC), Franjo Selišnik (predstavnik policije), Suzana Tajnik (predstavnica občinske uprave MOC) in Marija Grešak (predstavnica vrtcev).
V priročniku je na skoraj 300 straneh več kot tisoč fotografij prometnih situacij in nasvetov, kako v njih reagirati in kako se izogniti nevarnostim. Vsako fotografijo so preučili prometni strokovnjaki, nato so testirali, katere slike so najbolj sporočilne in tiste uvrstili v priročnik. Knjigo so pripravljali kar 10 let, v knjigarne pa naj bi prišla kmalu.
no tudi vabljene, da aktivno sodelujejo,« so nam odgovorili. Vendar je v praksi tako, da srednješolci povečini »aktivno sodelujejo« takrat, ko to sodi v redne obveznosti, samoiniciativno pa bolj redko ... Naj samo spomnimo, da so samo lani umrli štirje srednješolci, ki so bili ravno na poti v šolo ali iz nje.
Brez priročnika
Med nalogami občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je tudi, da: » ... izdajajo in razširjajo prometno-vzgojne publikacije in druga gradiva, pomembna za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni . «. Kljub temu pa se denimo občinski svet za preventivo (v
prejšnji sestavi) ni odločil za nakup priročnika Dober voznik bom, ki ga je pod okriljem ministrstva za promet izdalo mariborsko podjetje Primotehna, čeprav so jim ga, kot so nam povedali, ponudili. Gre za knjigo s podrobnimi nasveti za varno in previdno vožnjo, ki lahko služi tudi kot učni pripomoček v avtošolah. Medtem ko so se za nakup odločali sveti v skoraj vseh slovenskih občinah, tudi tistih najmanjših, pa interesa za nakup te knjige ni bilo v Celju. Še bolj žalostno je, da nekega interesa za nakup takšne strokovne literature ni niti med vsemi celjskimi avtošolami.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
metno vzgojo začeti že v predšolskem obdobju. Vprašali smo, zakaj v svetu ni nobenega predstavnika srednjih šol, saj se večina srednješolcev v šolo že vozi z osebnimi vozili in motorji. »Srednje šole imajo možnost sodelovati v vseh akcijah in so na večje prireditve, akcije in podob-
V noči na soboto, okoli pol tretje ure zjutraj, so morali policisti posredovati v gostinskem lokalu v Lesičnem. 22-letni domačin se je namreč sprl z enako starim mladeničem iz Gorice pri Slivnici in ga pri tem močno udaril ter mu izbil tri zobe. Zaradi hudih poškodb so poškodovanega odpeljali v celjsko bolnišnico. 22-letne-
£ o
u
<ù
u O
"C
®
C
o
Kruto napadel izvenzakonsko partnerico
Zadnji decembrski dan so celjski kriminalisti zaradi poskusa uboja izvenzakonske partnerice preiskovalnemu sodniku celjskega okrožnega sodišča privedli 52-letnega Velenjčana Bojana Omerzo.
Omerza je osumljen, da je 24. decembra okoli 6. ure zjutraj v bližini Krščanske adventistične cerkve v Velenju pričakal svojo bivšo izvenzakonsko partnerico, ki je bila na poti v službo. Skrivaj se ji je približal izza hrbta in jo nenadoma z roko udaril po glavi tako močno, da je zaradi udarca padla na tla. Na tleh ležečo jo je brutalno brcal po glavi in telesu, prav tako jo je udarjal s pestmi. Z nasiljem ni prenehal vse dokler ni obležala nemočna in okrvavljena na tleh z zelo hudimi telesnimi poškodbami. Imela je zlomljeno lobanjo, globoko obtolčenino možganov, pretres možganov, zlom desne ličnice ter zlom sredinca leve roke in kazalca desne roke. Zaradi poškodb bi lahko oškodovanka na kraju podlegla. Osumljeni Omerza se je po brutalnem napadu skrival v Velenju in se zadrževal na neznanih lokacijah, dokler ga niso prejšnji torek prijeli kriminalisti mobilnega kriminalističnega oddelka celjske policijske uprave. Omerza je stari znanec policije. V začetku lanskega leta je bil pravnomočno obsojen na leto in 2 meseca zaporne kazni za kaznivo dejanje povzročitev hude telesne poškodbe. Kazen je prestajal v mariborskem zaporu. 10. oktobra lani se 52-letni Velenjčan ni vrnil s prostega izhoda in je bil od tedaj na begu. Omerza ima torej veliko masla na glavi, saj je bil že v letih pred tem večkrat obravnavan za kazniva dejanja z elementi nasilja.
MJ
Zbil mu je zobe
ga napadalca bodo ovadili zaradi povzročitve hude telesne poškodbe.
SŠol
IŠČEMO TOPEL DOM
dobrih ljudi. Živali iz zavetišča Zonzani si za leto 2010 želijo, da nikar ne bi pozabili nanje. In tega si želimo tudi zaposleni.
NINA ŠTARKEL
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.star-kel@gmail.com ali preko Facebook skupine Zonza-ni od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; internet-ni naslov www.zonzani.si
Kaj pa je? Sva smešna ali kaj? Saj ne gledava vedno tako grdo, razen če se kdo dela norce iz naju. Drugače sva pa prav prijetna.
Tudi letos ne pozabite nanje
Lep pozdrav, ljubitelji živali! Pa smo dočakali leto 2010! Upam, da silvestrska noč ni bila prenaporna in da vam je še ostalo kaj energije za novo leto. Vse želje, ki ste jih prejeli od svojih najbližjih, naj se izpolnijo, vse želje, ki jih skrivate globoko v sebi, naj se uresničijo. Prav tako kot mi, ljudje, imajo tudi živali svoje novoletne želje. Naši zavetiški kužki si najbolj želijo novega doma in odgovornega lastnika, seveda pa se ne branijo sprehajanj tudi v novem letu. Vsekakor pa bodo zelo zadovoljni, če bodo tudi to leto prejeli donacije v obliki hrane, igrač, odej in še česa od vas,
Mmm, kako mi je všeč naš novi praskalnik-počivalnik. Taaakooo je mehek.
trn
V říí-
'.JG-f .
X •( . i;

Postaven velikan, ki se je zatekel k hiši v Zlatečah pri Šentjurju, išče svojega lastnika. Kuža je zelo prijazen, ubogljiv, cartljiv, priden na povodcu ...No, hitro ponj, kdor ga pogreša! (7709)
Wuf, kdo je tam? Mimo mene, nemškega čuvaja, ne more nihče, ne da bi me počohal in pobožal. (7716)
www.novitednik.com
ZDRAVJE - NAŠE BOGASTVO
Med kot zdravilo
Vprašanje čebelarja F. L.: Pogosto svetujete, da je koristno pitje različnih čajev, zlasti z limono ali vitaminom C. Mogoče sem spregledal, a nekako mi tu manjka naravno zdravilo, ki je tradicija pri nas in uspešno pomaga pri premagovanju različnih bolezni. To je med, ki je kot zdravilo na stranskem tiru. Kaj menite o uporabi medu, ali ga naj uživamo samega ali v čaju?
Med je naravno zdravilo, to moram priznati, ga pa ne moremo uporabiti za zdravljenje kar vseh bolezni. Je mešanica različnih sladkorjev. Vsebuje tudi nekoliko vitaminov in mineralov, beljakovine, antioksidante, katala-ze, vitamin C in približno 17% vode. Če je umetno dodana voda, med ne teče gladko in se tudi ne razleze enakomerno. Torej je med predvsem sladilo, ne pa vir vitaminov. Razmerje vseh snovi je lahko tudi nekoliko drugačno, saj je to odvisno od cveta, na katerem je čebela nabirala nektar (med, nabran na nekaterih rastlinah, je lahko tudi škodljiv: rododen-dron, azeleje, lovor).
Med hitro kristalizira, če pa ostane tekoč, je to ponavadi posledica dohranjevanja čebel s sladkorjem, tako da ima takšen med večji odstotek dekstroze.
Zadnjih par tisoč let se med uporablja kot zdravilo za zdravljenje ran. Protivnet-ni, protibakterijski in proti-virusni učinki so v zadnjih letih tudi strokovno dokazani in utemeljeni. Danes se v bolnišnicah borimo s številnimi odpornimi bakterijami. Antibiotiki so vse manj učinkoviti, raziskava, opravljena v Novi Zelandiji, pa je dokazala, da je med koristen pri preprečevanju infekcij, poznanih kot MRSA.
Med vsebuje le malo vode, pa še ta je vezana z molekulami sladkorjev. Zato onemogoča rast bakterij. Če pa medu dodamo vodo ali ga primešamo v čaj, to svojo lastnost izgubi. Ostanejo pa drugi ugodni učinki, saj se z raz-redčenjem aktivira encim pe-roksidaza, ki izloča nizke koncentracije vodikovega peroksida, ki učinkuje kot an-tiseptik. To je koristno predvsem pri lokalnem zdravljenju ran pri diabetikih, zlasti kadar bolnik ne more uporabiti drugih lokalnih zdravil. Med zmešan z limoninim sokom se uživa počasi, zadrži se ga v ustih in takšen pomaga pri zdravljenju različnih vnetij v ustih, grlu, požiralniku in tudi pri spremembah na črevesu.
Veliko jih misli, da med pospešuje različna alergična vnetja in reakcije. Danes se je dokazalo, da preprečuje alergično reakcijo. Podobno učinkuje tudi pri vnetjih sklepov. Se pa doseže še boljši učinek, če se medu doda bio-
Piše: prim. JANEZ TASIČ,
dr. med., spec. kardiolog
loško neoporečno pridelan cimet v prahu. Priporoča se pitje dveh žlic medu, doda se majhna žlička cimeta, premeša v mlačnem čaju in popije. Na univerzi v Kopenhagenu priporočajo pitje tega napitka dvakrat dnevno, lahko pa se napravi iz medu in cimeta gosta pasta, ki se nanese na oboleli sklep in bolečina izgine v nekaj minutah. Pri prhljaju priporočajo zmes medu z oljčnim oljem, ki se nanese na lasišče za približno 15 minut in nato izpere z mlačno vodo. Pri glivičnih vnetjih mehurja, vagine in spolovila se prav tako priporoča pitje medu s cimetom, nekateri priporočajo to mešanico tudi pri zo-bobolu, a jaz imam boljše izkušnje z nageljnovimi žbica-mi - klinčki, ki pa naj bodo res bio kvalitete.
Če se poveča količina cimeta v medu na dve žlički, naj bi s tem zdravilom znižali tudi holesterol. Velika žlica segretega medu z dodano četrtino cimeta pa naj bi pozdravila kašelj, vnetje sinusov ali prehlad v treh dneh. Če zaužijemo takšno mešanico medu s cimetom pred spanjem, se poveča fertilnost moškega in ženske. Poveča se tudi vitalnost srčnih bolnikov in ti zmorejo ob jemanju tega pripravka večje napore, po infarktu pa se hitreje vrnejo v aktivno življenje.
V zadnjih mesecih so Španski znanstveniki odkrili, da vsebuje med naravne sestavine, ki uničujejo viruse influence, da povečuje imunsko odpornost in stimulira bele krvničke k fagocitozi. Priporočajo pitje mešanice medu s cimetom in vodo trikrat dnevno in takšen napitek naj bi podaljšal tudi aktivno in zdravo življenje, saj tudi japonska raziskava potrjuje, da imajo ljudje, ki uživajo med s cimetom, manj rakavih obolenj na želodcu kot drugi.
Če torej popijemo popoldan, ko že peša naša ustvarjalna energija, skodelico čaja z medom in cimetom, se nam bo povrnila volja po ustvarjanju, nas bo pa tudi sprostila in življenje bo postalo manj stresno, kar v teh dneh še kako potrebujemo.
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
KUHAJMO SKUPAJ
Kokosovi razpokančki
Drobno pecivo
V prazničnih dneh ste ob bogato obloženih mizah zagotovo pomislili, kako dobro bi bilo, če bi te dobrote lahko zaužili kasneje. Oči so bile lačne, a želodec vam je dal vedeti, da je mera polna. In da boste lahko sladke dobrote pripravljali tudi v letu 2010, vam ponujamo še nekaj receptov, ki jih je pripravil Andrej Voh iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Naj ne bo drobno pecivo na mizi le ob praznikih, privoščite si ga tudi kar tako. Veliko veselja ob peki!
Krhki keksi
Potrebujemo: 40 dag gladke bele moke, 25 dag masla sobne temperature, 12 dag sladkorja v prahu, 1 rumenjak, žlico kisle smetane, 1 vanili-jev sladkor, naribano lupino ene limone.
Priprava: med moko nadrobimo maslo in z rokami oblikujemo osukance. Nato
dodamo vse ostale suhe sestavine in jih dobro vmešamo. Dodamo še rumenjak in kislo smetano in na hitro zgne-temo krhko testo. Pol ure ga pustimo počivati, nato pa ga razvaljamo 3 do 4 mm debelo in z modeli izrežemo kekse. Testu, ki nam ostane, dodamo še nekaj nerazvaljane-ga, ga na hitro še malo pog-netemo in znova uporabimo. Postopek ponavljamo toliko časa, da porabimo vse testo. Pečemo na pekaču, obloženim s peki papirjem pri 180° C do zlato rumene barve.
Orehovi rogljiči
Potrebujemo: 35 dag moke, 25 dag masla sobne temperature, 11 dag sladkorja v prahu, 11 dag drobno sesekljanih orehov (lahko jih zamenjamo z lešniki ali mandlji), 2 rumenjaka, 1 vanilijev sladkor.
Priprava: med moko nadrobimo maslo in z rokami
oblikujemo osukance. Nato dodamo vse ostale suhe sestavine in jih dobro vmešamo. Dodamo še rumenjak in na hitro zgnetemo krhko testo. Pol ure ga pustimo počivati, nato pa ga oblikujemo v sva-ljek, debel kot palec. Narežemo ga na enakomerne kose, nato pa vsak kos oblikujemo v rogljiček. Polagamo jih na pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo v pečici pri 175° C. Čas pečenja je odvisen od debeline. Mlačne rog-ljičke povaljamo v sladkorju v prahu.
Kokosovi razpokančki
Potrebujemo: 25 dag kokosove moke, 12 dag čokolade v prahu, 10 dag mletih orehov, 25 dag sladkorja v prahu, 3 jajca.
Priprava: rumenjake ločimo od beljakov in jim dodamo vse ostale sestavine in do-
ROŽICE IN CAJCKI
Med gre za med (2)
Fini brizgani keksi
bro premešamo. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga primešamo k pripravljeni masi. Iz dobljene mase oblikujemo kroglice, ki jih povaljamo v sladkorju v prahu. Pečemo na pekaču obloženim s peki papirjem 5 do 8 minut pri 200° C. Ohladimo na pekaču.
Makroni
Potrebujemo: 4 beljake, 20 dag sladkorja v prahu, 2 žlici limoninega soka, 30 dag kokosove moke.
Priprava: iz beljakov ste-pemo trd sneg. V trd sneg nato še med stalnim stepanjem postopoma dodajamo sladkor in limonin sok. Na koncu narahlo s kuhalnico vmešamo kokosovo moko. Pečico se-grejemo na 150° C. Z žlico polagamo testo na pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo 20 do 25 min, tako da se makroni po konicah rahlo obarvajo. Ohladimo na pekaču.
Fini brizgani keksi
Potrebujemo: 30 dag masla, 30 dag margarine, 25 dag sladkorja v prahu, 75 dag gladke moke, 3 beljake.
Priprava: maslo in margarino pustimo čez noč na pultu, da se ogreje na sobno temperaturo in jo nato zares dobro penasto vmešamo z ročnim mešalnikom. Ko maščoba dobro naraste, ji dodamo sladkor v prahu in stepamo dalje. Nato dodamo še beljake in jih ročno vmešamo v maso. Previdno potem vmešamo še moko in testo polnimo v dresirno vrečko z zvezdastim tulcem. Kekse brizgamo enakomerno velike na pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo na 185° C do zlato rumene barve. Kekse ohladimo do mlačnega na pekaču, nato pa jih še mlačne lepimo z marmelado po dva in dva skupaj. Po želji jih pomakamo v čokolado in nato v kokosovo moko, mlete orehe, lešnike, lahko pa jih le porišemo s čokolado.
NL
Foto: GrupA
Malce čudno se sliši, a med gre pozimi dobesedno za med. Če smo se zadnjič posvetili medenemu pecivu in medeni pijači, ki sede med prazniki in pozimi, danes namenimo nekaj besed zdravilni moči tega sladkega čebeljega zaklada.
Barva, okus, vonj in tekstura medu so odvisne od vrste cvetnega nektarja, iz katerega so ga čebele pridobile. Lahko so ga iz akacije, žajb-lja, lipe, kostanja, detelje, vrese, mešanega cvetja, ev-kaliptusa, sivke, materine dušice, sončnice in mnogih drugih rastlin. Za žajbljev med denimo velja, da blagodejno vpliva na dihala, cvetlični med krepi žile in srce, kostanjev ugodno deluje na prebavila in jetra ter odpravlja nespečnost, lipov pomaga braniti pred prehladi, akaci-jev pomirja in blaži utrujenost, gozdni zdravi vneto žrelo in krepi odpornost. Med ni enoličen izdelek, ampak spreminja svojo sestavo glede na surovine in letni čas. V njem se nahajajo organske kisline, denimo jabolčna, li-monska, mlečna in mravljična kislina, flavonoidi, vitamini, minerali, encimi, vosek, zrnca cvetnega prahu in eterična olja.
Na splošno lahko rečemo, da med veča telesno in umsko moč, zlasti pri otrocih, izboljšuje počutje, krepi srčno mišico, ugodno deluje pri obolenjih srca, razkuževal-no in krepilno pri prehladnih obolenjih, umirja živčno napetost, zlasti pred spanjem, krepi organizem med boleznijo in po njej. Med je precej kaloričen, a lahko prebavljiv, ugodno uravnava iztrebljanje in krepi kri, zato žlička ali dve medu na dan
Piše: PAVLA KLINER
ne prinašata nevarnosti, da se bomo poredili. Med zaradi svoje edinstvene strukture koristi v boju proti okužbam, vse bolj ga cenimo tudi zaradi njegovega antiok-sidacijskega delovanja. Velja, da temni med, zlasti ajdov in žajbljev, vsebujeta večje količine antioksidantov kot druge vrste. Dnevno uživanje medu poviša raven zaščitnih an-tioksidacijskih sestavin v telesu. Med je odličen vir energije, dobro pa de tudi pri negi telesa ter pri osvežitvi in pomladitvi obraza.
Uživajmo in uporabljamo med in njegove različne pripravke, da bomo čili in zdravi, pa tudi lepi in mladostni. Pozimi ga ne pozabimo dodati v čaje zoper prehlad ali ga zaužiti žličko pri vnetem žrelu. Kdor želi biti krepkega zdravja, naj sok 1-2 limon razredči s toplo ali mlačno vodo in ga obogati z 1-2 žličkama medu. Pripravek naj uživa dlje časa vsaj enkrat dnevno, če ga je napadel kak virus, pa večkrat na dan. Če želimo okrepiti odpornost in izboljšati koncentracijo, zau-žijmo pred kosilom pripravek iz koščka kvasa, ki smo ga zmešali z žličko jogurta ali kefirja in mu dodali žličko medu. Umivanje obraza z medico in lepotilne maske z dodatkom medu, naj bi pripomogle k sveži in lepi koži ter odpravljanju gubic na obrazu. Svoj čas so pege na obrazu odpravljali z mazilom, ki so ga pripravili iz 2 žličk medu, 2 žličk glicerina in 2 žličk limoninega soka. Prepričani so bili tudi, da med izvleče gnoj oziroma maščobo iz mozolja, ki se tako prej posuši.
HlMlAIlkJI
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
Î2/252 32 55,01/519 mm
K
www.pirnat.si
Dr. Pimat d.o.o- Razlagava 29, Maribor
22
INFORMACIJE - MALI OGLASI
NOVI TEDNIK
UMMEM^žwfá ceneie'
!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
Trgovina v City centru
——
GALERIJA
OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CELJE
iTpfr
lesnina
SKIN AUT
SIIUUftSHHU
CELJSKA
iuffljinniijc W1 Ubííí-1
Mlekarna Celeía
fluhisraftu in ffnnfca daa, ,-Lrfa ran
pizz&tia/
^V&uma/
Gab*rš«k Milan «.
—CT^b—
u

tf*
ZDK AVI LISCE
If SMI t (HM WWCIW 1 ML1M»
ťTpfr
IAŠKC
AVTOCIEI..I1
il»
TATA
rr
goldenpoint
—i^pv-
■ ' V| GALERIJA íW VOLK
CKL|SKA MOUUK[EVA DÍU2BA
GORIŠKA BRDA
H10%-

rai/ijica
—
tepýsi

golte
Slovenija

WELLNESS PARK LASKC
nun i-muMa»; (uro wwwnww
-ťTpfr-
r y«- '^.î"*".»
S T k I falV MILIMI
SVZAT^A
—
(aro;
ZLATARSTVO GAJŠEK
skušnjava
rrp^
-	AVTO - MOTO FERJAN. Ferjan Milan s.p.. avtoservis - vulkanizacija - klima naprave - diagnostika vozil - servis motorjev - servis kosilnic, Mariborska c. 87,
3000 Celje,
tel.: 03 491 66 70, GSM 041 675 010 - 10°/. popusta velje za storitve - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	FOTO RIZMAL Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN - M.B. DOLINAR D.O.O., Trg Celjskih
knezov 9, 3000 Celje - 10% popust za vse izdelke
-	UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK, Ozka ulica 2, 3000 Celje,
Tel.: 03 544 25 35 - 10% popust
-	GOLDENPOINT, Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu
do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR - KROBAT IVAN S.P., Mizarska delavnica, Medlog 25, 3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR
-	MLEKARNA CELEIA, prodajalna Golida, Arja vas 92, 3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene
-	MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -
10% popust za vse izdelke
-	PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane -
kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS, Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do
30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	OPTIKA SALOBIR, Levec 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih
očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03
490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
- TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA, D. D., Wellness Park Laško nudi 10% popust za bazen, savno +
bazen, solarij
-	THERMANA, D. D., ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno +
bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
- EUROSPORT TRADE D.O.O., Mašera - Spasičeva 8, 1000 Ljubljana -10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene.
-	UTVA, Glavni trg 9, Celje, 03 492 68 86 - 10 % popust (razen na izdelke v
akciji)
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica
23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si,
5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	PROJEKT MR INŽENIRING, D.O.O., Bar Club Terazza, Aškerčeva 14 (Celeiapark),
3000 Celje - 10% popusta pri cocktailih
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur 10% popust
na veljavne maloprodajne cene
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha
-	LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt.,
trosedi, počivalniki ...)
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje
Telefon: 03 425 16 80 10 % popust na naše lastne proizvode.
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje
Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve
-	CVETLIČARNA SUZANA, Suzana Moškotelec s.p. Ulica Frankolovskih žrtev 44,
Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 10 % popust
-GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje Prodajni center TATA: Prodaja osebnih in pickup vozil TATA Ob nakupu vozila TATA v Avto Celju prejmete popust v vrednosti 4 % vozila.
Telefon: 03/42 61 175/176; fax: 03/42 61 141 ali tata@avto-celje.si.
PRODAM
FORD escort clx karavan 1,8 td, letnik 1994, rdet, zelo dobro ohranjen, reg. do septembra 2010, prodam za 550 EUR. Telefon 041 862-289. 5856 STAREJŠI kombiniran kombi diesel Mitsubishi 2,2, v dobrem stanju, prodam. Telefon 041 621-488, 5461-725.5969 POLO 1,3, letnik 1995 in fiat punto, letnik 1999, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 629-503.	5993
PRODAM
MIZARSKO mizo, nemške izdelave in cirku-lar, ugodno prodam. Telefon 5736005.	5906 TRAKTORSKE prikolice, s kiper ali brez, prodam. Telefon (03) 748-2075. 5926 BREZHIBEN ličkalnik koruze poceni prodam. Telefon 031 209-011, (03) 5799-061.
5927
TOMO Vinkovič 621 prodam. Telefon 051 650-114.	Š 679
TRAKTOR Univerzal in motokultivator BČS diesel, s priključki, prodam. Telefon 041 689-748.	5976
ODDAM
OPREMLJENO stanovanje, 90 m2, v Braslov-čah, oddam za daljše obdobje. Telefon 040 734-571.	p
STANOVANJE v Celju, Muzejski trg, 55 m2, opremljeno, oddam. Telefon 051 351676.	p
DVOSOBNO stanovanje v hiši, 5 minut od centra Celja, delno opremljeno, oddam. Telefon 031 642-530.	p
MANJŠE stanovanje oddam dvema starejšima upokojencema ali enemu samemu, izven mesta. Telefon 031 535-160.
5922
MANSARDNO stanovanje, v hiši, v okolici Laškega, z možnostjo obdelave vrta, oddam v najem. Telefon 040 840-441.
5965
STANOVANJE, 30 m2, primerno za par, približno 8 km iz Žalca, potreben lasten prevoz, oddam. Telefon 031 534-690.
5971
V CELJU oddam opremljeno stanovanje, 42 m2, za dve do tri osebe. Telefon 041 650737.	5975
GARAZE
ODDAM
KUPIM
NA Lavi v Celju, v garažni hiši, takoj oddam v najem garažo. Telefon 5452-395.
5988
STROJ Rex kombi Gorenje Muta, star model, po možnosti z malimi kolesi, lahko je neizpraven, kupim. Pokličite po 19. uri, telefon (03) 5731-615. 5972 STRUŽNICO za kovino kupim. Telefon 041 976-668.	5985
PRODAM
KUHINJO, kotno, mizo, stole, pralni stroj, sušilni stroj, štedilnik, hladilnik prodam. Telefon 040 869-481.
ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m2, 280 m2 bivalne površine, k + p + m, prodam. Ob hiši lesen objekt, 3,5*5 m, vrt 12*16 m, pod njim klet 2,5*4 m. Do hiše asfalt in javna razsvetljava. V letu 2004 do 2006 zamenjava strehe in celotnega stavbnega pohištva. Na sončni legi. Primerno tudi za večjo družino. Cena po dogovoru. Telefon 041 560-539.
5857
HIŠO, na razgledni in sončni legi, z nekaj zemlje, v Šentvidu pri Grobelnem, prodam. telefon (03) 5740-546, 041 283778.	5860 SKLADIŠČNE prostore v centru Celja, lokacija Toper, 270 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 322-522. 5876 V LOČICI pri Vranskem zelo ugodno prodam enodružinsko stanovanjsko hišo, 126 m2, leto izgradnje 1952, obnovljeno 1996. Hiša je opremljena z vsemi priključki in je v bližini glavne ceste Ljublja-na-Celje. Informacije po telefonu 041 636-425. 5958 STAREJŠO hišo, v Debru v Laškem, 5 minut od centra Laškega, zgrajeno leta 1930, 140 m2 in 600 m2 zemljišča, na mirni in sončni lokaciji, prodam. Elektrika, voda, telefon, ktv, kanalizacija. Blizu je Zdravilišče Laško, blizu šola, vrtec, trgovina, tenis igrišča. Možna takojšnja adaptacija ali novogradnja, s hišno številko, bremen prosto, zemljiško knjižno urejeno. Telefon 070 348-758. 5987
PRODAM
DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, ugodno prodam. Telefon 041 375282. p
KUPIM
HIŠO, vikend ali kmetijo, lahko je obremenjena s hipoteko do 50.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673. 5097
ODDAM
POSLOVNI prostor, v Celju, ob Mariborski cesti, med Planetom Tuš in Citycentrom, oddam v najem. Telefon 041 262-063.
PRODAM
PRAŠIČE, od 70 do 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (02) 8019-354, 041 708-154.	p
PRAŠIČE, do 180 kg in odojke, za nadaljnjo rejo ali zakol, v neposredni bližini Celja, prodam. Telefon 041 741-028 . 5875 DVE telički, pasme limuzin, rjave barve, težki 250 kg, prodam. Telefon 041 265215.	Š 674 PRAŠIČA, 180 kg, prodam. Telefon 5717512. 5930 PRAŠIČA, 160 kg ali polovice, dve telici simentalki, po 400 kg, prodam. Telefon 031 562-369 5941 PRAŠIČA, 180 do 200 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391. 5947 PUJSKE, od 25 do 40 kg, prodamo. Zgornje Roje 22, Šempeter. 5956 ENOLETNE bele kokoši, lahke nesnice leghorn in bele piščance za dopitanje prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Rjave in bele ameriške jarkice hajlajn bodo v prodaji od 25. januarja. Telefon (03) 700-1446.
5955
ŠETLANDSKI poni, star osem mesecev, žre-bička, rjavo bele barve, mirnega značaja, prodam. Telefon 051 305-435.
Š 680
PRAŠIČA, težkega približno 140 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 5728-526.	6004
5935
Solza tiho po licu spolzi, ker tebe na svetu tem lepem z nami več ni.
Z A H V A L A
ob boleči, nenadomestljivi izgubi drage Suzane, ljubeče mamice, sestre, snahe in svakinje
SUZANE PAJK
iz Rup, Šmartno v Rožni dolini (26. 10. 1976 - 4. 12. 2009)
Ob nenadni izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna sožalja, molitve na domu ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Ignacu Magdiču za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, Osnovni šoli Vojnik, tovariši-cam in učencem 6. b razreda, Podružnični šoli Šmartno v Rožni dolini, govorniku Branku Ferjancu za besede slovesa, pogrebni službi Ropotar za pokop in odigrano poslovilno melodijo, kolektivu Gradisan,
d. o. o. in nekdanjim sodelavcem Vijole. Vsem še enkrat prisrčna hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili v njen prezgodnji grob.
Žalujoči: tvoj Slavko, hčerka Sandra in ostalo sorodstvo
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
ANTONA PILIHA
s Konjskega 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in sveče.
Žalujoči njegovi najdražji
5961
KUPIM
KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	5874
GOTOVINSKI KREDITI;
i ia p os lene I i upokojence
mi
PRODAM
POKONČNI silos za krmila, 12 m3, plastični, potreben popravila, prodam. Telefon 041 900-234.	5951
Umrl je upokojeni sodelavec
JOŽE HLAČER
Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d.
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I JiWi1;l tudi letnik2010 4 7,W,l;f prilogo TV-OKNO!j£|iid
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
OBLAČILA za dekleta, stara od 4 do 6 let, oblačila za fanta do 3 let (kombinezoni, majčke, hlače.) prodam. Kupcu podarim nekaj oblačil in čevlje. Prodam noseč-niške hlače št. 44. Podarim spalne vreče za dojenčka. Telefon 041 994-224, Joži-•9.,	ž 177
PRAŠIČA, težkega 170 kg, krmljenega z domačo hrano in tri pujske, 35 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Prodam tudi 8 m drv. Telefon (03) 5738-019. l 535 POLOVICO prašiča, domača hrana, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 820-017.	5952
HRASTOVE »fosne« in vino, belo, rdeče, ugodno prodam. Telefon (03) 5824514, 031 494-342.	5957 PRIKOLICO za kampiranje Adria Altea 4320X, z baldahinom, kotel za žganje, 100 l, barvni televizor Gorenje in seno v kockah, prodam. Telefon 041 741-719.
5994
VOZIČEK, mali in veliki in »jajčko«, z igračami za dojenčka, prodam po simbolični ceni. Telefon 070 732-673. 5983
MOŠKI, 60 let, želi spoznati prijateljico. Telefon 070 715-171.	5984
5928
V S P O M I N
4. januarja je minilo 11 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
IRENA JELEN -BAŠA
Skrbno in z ljubeznijo hranimo spomin na naše skupne dni.
Vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko v spomin, iskrena hvala.
Vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega nasmeha in pridnih rok ...
Z A H V A L A
Po dolgotrajni in hudi bolezni smo izgubili drago mamo, staro mamo in sestro
JUSTINO TANŠEK
iz Voduc (30. 9. 1946 - 25. 12. 2009)
Ob težkem trenutku se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala OI Ljubljana, bolnišnici Celje in njihovemu osebju. Iskrena hvala gospodu župniku Marku Šramlu za obiske v času njene bolezni in lepo opravljen cerkveni obred. Hvala cerkvenim pevcem, pogrebni službi Zagajšek, trobentačem, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Alojzu in PGD Slivnica.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči vsi njeni
V REDNO delovno razmerje sprejmemo fasa-derje in slikopleskarje. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771104.
ZAPOSLIMO simpatično dekle za strežbo. Ugoden delovni čas. Telefon 051 630607. Bar Celjski pub, Mariborska cesta 1, Celje.
6003
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah (popust) izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	5928
5967
n
6002
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Simona Brglez E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZLjSL K VAM, «-Ç t L
ZJlk LAM, l/V-e-C t L
- j-'? *r-.
r>
/A -/M
V IKIf'i
Najmlajši so sekunde odštevali že opoldne v Pravljični deželi. V novo leto sta jih pospremila tudi dedek Mraz in ribič Pepe.
Mnogi Celjani so najdaljšo noč v letu s Čuki preživeli na Trgu celjskih knezov.
FOTO TEDNA Foto: sherpa
m
W M .
ySlh
tmm

y M
fV
f
tm
Srečno 2010!
V Celju so
odštevali
dvakrat
Najdaljšo noč v letu so številni preživeli na prostem. V Celju so silvestrovanje pripravili na Trgu celjskih knezov, kjer se je zbrala večtisočglava množica.
Zbrani so v leto 2010 vstopili ob zvokih skupine Čuki in ob voščilu župana Bojana Šrota. Ob polnoči je nebo nad Celjem razsvetlil ognjemet. Zdržalo pa je tudi vreme. Kljub napovedanemu dežju zbrani na trgu niso potrebovali dežnikov, mokri so bili kvečjemu od penine.
Najmlajši pa so v novo leto »skočili« že dvanajst ur pred ostalimi. Sekunde do novega leta so v Pravljični deželi odštevali že opoldne. Svoje želje so lahko prišepnili dedku Mrazu, zarajali s pravljičnimi vilami, se sladkali s pravljičnimi slaščicami ter se zabavali z ribičem Pepetom.
BA, foto: GrupA
Kdo pravi, da je hladno?
S prednovoletnega sprejema celjskega župana
Silvestrovo tudi tokrat ni minilo brez pokanja in svetlobnih učinkov.