UREDNIŠTVO in UPRAVA Òedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-31. julija 1979 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja M ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Redakcijski koordinator: Loretta Feletig Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Ziro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice In zahvale 100, mali oglasi 50 beseda KAMENICA 1979: ZA GLOBALNO ZAŠČITO SLOVENCEV V ITALIJI! Letos se bo odvijalo že osmo kulturno srečanje med sosednjimi narodi, ki hočejo ohraniti med seboj žive prijateljske stike in utrditi svojo identiteto v medsebojnem spoštovanju. Srečanje naj bi bilo tudi moment vzpodbude v naporih, da se obnovi socialno tkivo manjšinskih skupnosti, ki so bile dolga leta vse prepogosto zanemarjam, če ne celo ovirane in preganjane. Dejstvo, da se srečamo, da se pogovorimo o naših problemih, da skozi petje, plese in glasbo prikažemo nekatere značilnosti naše kulture, nam lahko krepi pogum, da vztrajamo v boju za pravično priznanje osnovnih pravic vsakega naroda in vsake skupnosti. Pomembno je, da se to srečanje odvija na Kamenici, v Benečiji, kjer živi slovenska narodnostna skupnost, ki se v svojem boju za pravice sklicuje na določila ustave italijanske republike, a kljub temu ni še dosegla tistih osnovnih juridičnih priznanj, ki so osnova za harmoničen in stvaren razvoj neke narodnostne skupnosti. V tako težavnih razmerah so ljudje iz teh dolin premagovali številne ovire in vseskozi ohranjali pri življenju svoje šege, svoje navade, svoj jezik, svojo kulturo v vseh njenih tradicionalnih, pa tudi v novih oblikah, razvijali so se in se trudili, da bi ustvarili nov način življenja, ki bi v večji meri ustrezal zahtevam moderne, razvitejše družbe. Še posebej se srečanje na Kamenici obrača do mladine; želi ji dati tisto zaupanje v življenjske vrednote, ki ga pogosto ne more najti v sodobnem svetu, želi ji ustvariti priložnost za soočanje in razgovor, pa tudi vzgib, da bodo v vsakdanjem življenju dali svoj prispevek v boju za človeka vrednejšo stvarnost. V življenju Benečije Kamenica ni osamljeno dejstvo. 7m nas je preprosto najbolj svečan trenutek v bogatem delovanju naših kulturnih in drugih organizacij, ki vztrajno in stalno izvršujejo svoje naloge v korist naših ljudi doma in tujini, v korist naših dolin, ki se morajo prebiti iz osamljenosti in se kulturno in gospodarsko razviti. Problemi, s katerimi se naše organizacije spoprijemajo v svojem delovanju, so zelo raznovrstni, saj segajo od gospodarskih problemov, kot so zlasti problem emigracije, ki je iz naše skupnosti izsesala večji del njenih življenjskih sokov, problem potresa, ki je uničil njene o-snovne strukture, in problem obnove, vse do problemov, ki zadevajo juridično priznanje naše skupnosti in pravic, ki ji po ustavi pripadajo. Če po eni strani opažamo pri pri- Quest’anno si svolge l’ottavo incontro culturale tra i popoli vicini che cercano di mantenere vivi i rapporti di amicizia e di consolidare le proprie identità nel rispetto reciproco. Questo incontro stojnih organih povsem nezadostno zanimanje za gospodarski razvoj našega področja, ki ostaja zgolj skladišče delovne sile za izvoz, je po drugi strani tudi problem priznanja naše pravice do globalne manjšinske zaščite vuole essere un momento di stimolo negli sforzi di ricucire il tessuto sociale delle comunità minoritarie, che per tanti anni sono state in troppi casi disconosciute se non contrastate e combattu- deležen omalovaževanja ali celo nasprotovanja. Srečanje na Kamenici je zato tudi in predvsem priložnost, da združeni trdno zahtevamo od italijanske države konkretne ukrepe za rešitev vseh tistih problemov, ki smo jih Slo- te. L’incontrarsi, il parlare dei propri problemi, il rappresentare attraverso canti, danze e musiche alcuni aspetti della propria cultura può servire a infondere maggior coraggio a proseguire nella lotta per ottenere un giusto riconoscimento dei diritti fondamentali di ogni popolo e di ogni comunità. E’ significativo che la festa si svolga a Kamenica, nella Bene-eia, dove vive una comunità slovena che pur lottando nel rispetto della Costituzione italiana non ha ancora ottenuto quei minimi riconoscimenti giuridici che sono il fondamento per uno sviluppo armonico e reale di una comunità etnica. Pur in questa situazione difficile la gente di queste valli ha continuato, superando innumerevoli difficoltà, a mantenere vivi i propri usi, i propri costumi, la propria lingua, la propria cultura in tutte le sue manifestazioni tradizionali e pure in forme nuove, sviluppandosi e lot- venci v deželi večkrat postavili in potrdili. Te ukrepe narekujejo italijanski državi tudi mednarodne obveznosti, ki izvirajo iz osimskih sporazumov in določil med- Nadaljevanje na 2. strani tutela Italia ! tando per realizzare un modo di vivere nuovo che tenga conto di quelle che sono le esigenze di una società moderna ed evoluta. In modo particolare quest’incontro a Kamenica si rivolge ai giovani per dare a loro quella fiducia nei valori della vita che spesso non riescono a trovare nel mondo moderno e per dare loro non solo una occasione per confrontarsi e discutere, ma anche per portare poi nella realtà della vita quotidiana il loro fattivo contributo di lotta per migliorarla. Nella vita della Benecia l’incontro a Kamenica non è un fatto isolato. E’ semplicemente il momento culminante della ricca attività delle numerose associazioni culturali e operative che svolgono un lavoro continuo e costante in favore della nostra gente a casa e all’estero, per portare le nostre vallate fuori dall’isolamento e per (Continua In 2* pagina) KAMENICA 1979 PROGRAM SOBOTA 28. JULIJA ob 18. uri ob 21. uri ob 24. uri Nastop beneških godcev, mladih harmonikašev A. Birtiča Ljudski brezplačni ples Prižig kresov NEDELJA 29. JULIJA ob 15. uri Sv. Maša ob 21. uri Pozdravil bo dr. Ferruccio Clavora Nastopilo bo več pevskih zborov in folklornih skupin iz Benečije, italijanske skupnosti iz Istre, Slovenjie, Koroške in Furlanije Brezplačni ples z Veselimi planšarji DELOVALI BODO KIOSKI Z DOBRO PIJAČO IN JEDAČO KAMENICA 1979: Per la globale degli Sloveni in Postavitev spomeniškega kamna na Kamenici leta 1975 Mandat Craxiju za sestavo nove vlade A Craxi l’incarico di formare il nuovo governo Predsednik republike Sandro Pertini je poveril socialistu Bettinu Craxiju mandat za sestavo nove italijanske vlade. Odločitev predsednika republike predstavlja novo in izredno novost v političnem življenju naše države, kjer je trideset let ta odgovornost pripadala demokristjanom. V trenutku, ko pišemo te vrstice, ne vemo kakšen bo zaključek tega mandata, zato kakor smo že pisali - sedanja italijanska kriza ni lahka in razdalje med političnimi strankami so postale še večje po volitvah. Stranke laičnega tabora (PSDI, PRI in tudi PLI) so pripravljene podpreti Craxija; KPI in druge levičarske sile, čeprav z opozicije, so ugodno naklonjene poverjenemu predsedniku. Popolna podpora s strani PSI, v vseh svojih komponentah. V sedanjem trenutku prihajajo največje težave s strani DC, zaradi strahu, da bo zmanjšana njena centralna vloga, ki jo je do sedaj imela. Naš list, ki vidi v tem mandatu odločilen korak naprej za rešitev problemov slovenske manjšine in zavedajoč se vseh težav, želi Craxiju vstop v Palačo Chigi, kateri naj bi nudil državi pozitiven preobrat. Il presidente della Repubblica Sandro Pertini ha incaricato il socialista Bettino Craxi di formare il nuovo governo italiano: un fatto nuovo ed eccezionale nella vita politica del nostro paese, dove per trentanni la carica era sempre stata affidata e mantenuta da un democristiano. Al momento di mandare alla stampa il giornale, non sappiamo quale conclusione avrà questo incarico, perchè — come abbiamo già detto — la crisi politica italiana non è semplice e le distanze fra i partiti politici, dopo le elezioni, si sono accentuate. I partiti dell'area laica (PSDI, PR| ed anche il PLI) sono disponìbili a sostenere Craxi; il PCI e le altre forze della sinistra, pur dall’opposizione, sono favorevolmente interessati al tentativo del presidente incaricato. Pieno l’appoggio del PSI, in tutte le sue componenti. E’ dalla De, al momento attuale, che provengono le maggiori difficoltà, per il timore di vedersi sminuito il ruolo centrale finora avuto. II nostro giornale, intravedendo nella designazione di un socialista un decisivo passo avanti nella soluzione dei problemi della minoranza slovena, consapevole alle sue difficoltà, augura a Craxi di poter entrare a Palazzo Chigi e offrire al paese una svolta positiva. Novj Matajur avton SREČANJE MED BENEŠKO IN TOLMINSKO MLADINO Pobratenje med kraji Rizzi in Cerknem. Odkritje spomenika padlim za svobodo na pokopališču v Rizzih Pobratenje med Rizzijem in Cerknem KAMENICA 1979... (Nadaljevanje s 1. strani) narodnega prava, ki jih je sprejela tudi naša država. Prepričani, smo tudi, da združene Evrope ne more biti brez spoštovanja manjšinskih skupnosti. Poleg prvenstvene naloge, ki je in ostane boj za globalno zakonsko zaščito vseh Slovencev v deželi, v okviru katere bo moralo priti tudi do priznanja pravice do slovenskega izobraževanja v Videmski pokrajini, preostaja našim društvom in nam vsem naloga, da še vnaprej z vedno večjim zanosom delamo in tako okrepimo in poglobimo že obstoječe dejavnosti, ustvarjamo nove povsod tam, kjer jih še ni, poživimo odnose med ljudmi in vzbudimo pri javnih ustanovah večje zanimanje za naše pobude in naše probleme. KAMENICA 1979... Continuazione dalla 1a pag. elevare sia culturalmente che economicamente le condizioni di vita. I problemi che le nostre associazioni affrontano con la propria attività sono molteplici. Dai problemi economici, dell’emigrazione che ha dissanguato la nostra comunità, del terremoto che ha distrutto le sue strutture fondamentali e della rinascita, fino ai problemi che riguardano il riconoscimento giuridico della nostra comunità e dei diritti che le spettano secondo la Costituzione. Se notiamo uno scarso interesse da parte degli organi competenti per sviluppare economicamente le nostre zone, che rimangono puramente un serbatoio di manodopera da esportare, vediamo pure una grave noncuranza, se non addirittura o-stilità nei confronti del riconoscimento del nostro diritto ad una tutela globale come comunità nazionale. L’incontro di Kamenica è perciò anche e principalmente una occasione per chiedere uniti e con fermezza un impegno concreto dello Stato per la risoluzione di tutti i problemi che gli Sloveni della regione hanno più volte posto e ribadito. Quest’impegno è per lo Stato italiano un obbligo che deriva anche dal trattato di Osimo e dalle norme di diritto internazionale a cui ha aderito anche il nostro Paese. Un’Europa unita non potrà realizzarsi veramente senza il rispetto delle comunità minoritarie. Oltre all’impegno primario che è quello di ottenere una legge di tutela globale per tutti gli Sloveni della Regione, legge che dovrebbe risolvere anche il problema del diritto all’istituzione slovena nella Provincia di Udine, rimangono alle nostre associazioni e a tutti noi l’impegno di continuare a lavorare con sempre maggior tenacia per potenziare e migliorare le attività già esistenti, per crearne delle nuove dove non esistono ancora, per vivificare i rapporti tra la gente e per stimolare un interesse più vivo degli enti pubblici nei confronti delle nostre attività e dei nostri problemi. Beppino Crisetig V četrtek 5. julija sta se v Tolminu srečali delegaciji Mladinskega odbora Slovenske kulturno-gospo-darske zveze iz videmske pokrajine in Osnovne konference Zveze socialistične mladine Slovenije iz Tolmina. V zamejski delegaciji, ki jo je vodil predsednik odbora Igor Komel, so bili še odgovoren za Benečijo Peter Zuanella ter člana Mladinskega odbora Marko Predan in Lo-reta Canalaz. Tolminsko delegacijo pa so sestavljali predsednik Drago Podobnik, odgovoren za mednarodne odnose Osnovne konference Jo- ŠPETER Tritedenski tečaj slovenščine Šolska 'komisija pri SKGZ, ob sodelovanju študijskega centra «Nediža» je priredila tečaj slovenskega jezika za mlade, ki sodelujejo v pobudah za otroke. Tečaj vsebuje vrsto lekcij slovenskega jezika pedagoškega značaja in vrsto zelo preprostih lekcij, ki težijo k obogatitvi slovenskega besednega zaklada: raziskava okolja, artistična vzgoja, glasba in drugo. Gre se za zelo važno in resno pripravljalno delo kot odgovor na potrebo organizacije stalnega poučevanja slovenščine. Tečaj se je začel 16. julija in se bo zaključil 4. avgusta. A vent’anni dalla morte del loro «padre», sono tornati al Teatro Ristori di Ci-vidale i «Piccoli» di Vittorio Podrecca, cividalese di avi sloveni sampietrini. L’avvocato, figlio dell’avvocato Carlo Podrecca (scrittore ad autore della «Slavia italiana») lasciò la professione paterna nel 1914 piantando, è il caso di dirlo, baracca e burattini , per darsi a-nima e corpo... alle marionette! Già in ufficio a Cividale, assieme al padre, preferiva il pianoforte alle cause civili e penali: vedasi a proposito la bella edizione della «Sla-viai italiana» curata dal Centro Studi Nediža di S. Pietro al Natisone e nel commento biogràfico particolarmente il capitolo «Vittorio Podrecca e le marionette più belle del mondo» a pag. 43. Cav. Vanni Zuliani se je bolj kot vsi zavzel za vrnitev Podreccovih lutk v Čedad že Školč in član Republiške konfe-ference ZSMS iz Ljubljane Bojan Žlender. Člani Mladinskega odbora SKGZ iz Beneške Slovenije so orisali kolegom iz Tolmina razne probleme, ki zadevajo obstoj slovenske narodnostne skupnosti v videmski po-kajini in ki gredo od zbiranja podpisov proti rabi slovenskega jezika v Benečiji do vsakovrstnih težav, ki jih ima beneška maldina v boju za svoj obstoj in razvoj. Obenem pa so tudi orisali dosežke, ki jih je imela beneška mladina v zadnjih časih, kot je npr. že sama ustanovitev Mladinskega odbora SKGZ. To pomeni, da je v zadnjih časih slovenska narodnostna skupnost v Benečiji naredila velik skok naprej, ki ni samo kvantitativnega značaja. Z druge strani so člani OK ZSMS iz Tolmina izrazili solidarnost slovenske mladine iz matične domovine beneški mladini v njihovem uspešnem boju za dosego pravic, ki je tudi boj za njihov obstoj. Obenem so pojasnili, da slovenska mladina iz matične domovine pozitivno ocenjuje delo beneške miadine in obenem obljubili, da bo OK ZSMS moralno in materialno prispevala k temu, da se v Beneški Sloveniji še bolj pospeši boj slovenskih organizacij in, kar je še zlasti važno, slovenske mladine. Sodelovanje med dvema organizacijama je bilo tudi tema nadaljnjih pogovorov. Z obeh strani je bilo poudarjeno, da je treba stike pospešiti. Član mladinskega odbora SKGZ Peter Zuanella, ki je odgovoren za Benečijo, je poudaril, da je treba nadaljevati stike po tisti poti, ki si jo je beneška in tolminska mladina zadala na lanskem mladinskem seminarju v Kopru: Obenem je mladince s Tolmina povabil na razne prireditve, ki jih organizirajo slovenske kulturne organizacije, kot je na primer vsakoletno mednarodno srečanje na Kamenici. Podrecca portò il suo teatro di duemila marionette all’ ammirazione delle più grandi personalità dello spettacolo. Nelle più fastose sale del mondo, raggiungendo livelli espressivi di ineguagliata perfezione. Il 5 e 6 luglio, grande pubblico al «Ristori», dopo una tavola rotonda promossa dal comune: ecco rivivere la magia di Podrecca e delle sue marionette, risuscitate dalla polvere alla luce, alle musiche dell’orchestra ed agli applausi. La compagnia, per opera del Teatro Stabile del Friuli-Venezia Giulia, farà delle «tournees» in regione e fuori e già si ha la notizia di una esibizione a Muggia, nel corso di una iniziativa dedicata ai ragazzi. F. Zaključena afera Skylab Ameriški vesoljski laboratorij je padel na zemljo in točno ob času, ki so ga predvidevali znanstveniki. Kar niso mogli predvidevati, je bil kraj, kam bo padel. Pljusknil je v ocean, kakšen drobec pa je padel tudi na avstralsko ozemlje. Skylab je deloval v zraku in je krožil približno 500 kilometrov nad zemljo. Zaključil je svojo aktivnost kakšno leto pred časom. Predsednik OK ZSMS iz Tolmina Drago Podobnik se je z Zuanello strinjal in se zahvalil za povabilo. Obenem je obljubil, da bo slovenska mladina iz Tolmina tudi materialno prispevala k temu, da taka prireditev, kot je Kamenica, čimbolje uspe. Na koncu je bilo še enkrat rečeno, da je treba take konstruktivne stike pospešiti in da bi morali pri tem sodelovati tudi goriški in tržaški mladinci. Marko Predan V nedeljo 1. julija se je ponovila v Rizzi pri Vidmu svečanost pobratenja med tem krajem in mestecem v Sloveniji. Prvi del svečanosti pobratenja se je vršil lansko leto v Cerknem. Med svečanostjo v Rizzih, ki se je začela ob 9,30 uri, so najprej odkrili, na domačem pokopališču, spomenik v Italiji in Jugoslaviji padlim za svobodo; dejansko je mnogo furlanskih partizanov padlo prav na področju Cerknega. Svečanost, ki so jo hoteli politični, socialni, športni, kulturni in verski organizmi iz tega furlanskega kraja, je zado-bila poseben pomen s prisotnostjo oblati ter delegacij prebivalstva dveh pobratenih vasi. Po verskem obredu na pokopališču se je svečanost premaknila v park domače zadruge, kjer je pozdravil prisotne, v imenu mesta in občine Videm, župan Angelo Cando-lini. Po pozdravu predstavnika iz Cerknega, je imel krajši govor predsednik deželnega odbora ANPI Federico Vincenti. V programu cerimonije je bila tudi otvoritev ter ogled razstave domačih umetnikov na osnovni šoli. Popoldne je prišlo do raznih športnih srečanj in sta Su richiesta del Consiglio di fabbrica dell'Acciaieria-Fonderia Cividalese il Comune di Cividale si è interessato presso le sedi competenti, affinchè l'autocorriera della linea 34/1001 Stupizza -Cividale - Udine sia autorizzata a fermarsi nella zona in- igrali «Nuova Banda iz Orza-na», pod vodstvom Giacoma Pontonija in «Eta» iz Cerknega. Nastopili so tudi pevski zbori iz obeh krajev, pa tudi harmonikarji. Zvečer pa je pripravil nepozaben spetakel Tržaški Partizanski Pevski Zbor s prepevanjem partizanskih pesmi iz cele Evrope. Zbor šteje 140 Domenica 1 luglio, ai Rizzi di Li-dine è stato rinnovato l'atto di gemellaggio fra queste località e Cerkno (Circhina) cittadina della Slovenia. La prima cerimonia si è svolta nello scorso anno a Circhina. Durante la cerimonia del secondo incontro, che è iniziata alle ore 9.30, è stato scoperto un monumento cimiteriale ai caduti di Rizzi nella guerra dì liberazione in Italia e in Jugoslavia; infatti numerosi sono i partigiani friulani che caddero proprio nella zona di Cerkno. La cerimonia, voluta dagli organismi politici, sociali, sportivi, culturali e religiosi di Rizzi ha assunto un particolare significato per la presenza delle autorità e di delegazioni delle popolazioni delle due località. E’ stata celebrata nel cimitero una funzione religiosa e successivamente, nel parco della Cooperativa, il sindaco di Udine, avv. An- dustriale di Cividale. L’interessamento del Comune di Cividale ha avuto esito positivo, come risulta dalla lettera inviata al suddetto Consiglio di fabbrica in data 23 giugno 1979 e che qui di seguito riportiamo integralmente. elementov in ga vodi Oskar Kjuder. Žel je velike uspehe na vseh nastopih po svetu in tako je navdušil tudi prisotno občinstvo v Rizzih. Pobratenje med Rizzi in Cerknom še bolj utrjuje prijateljstvo med slovenskim in furlanskim narodom, ki se je ustvarilo v skupni in dolgi osvobodilni horbi. gelo Candolini ha portato il saluto della città e del Comune di Udine agli ospiti ed ai convenuti. Dopo l’intervento di un rappresentante della comunità dii Cerkno, ha pronunciato un breve discorso il Presidente dell'ANPI regionale Federico Vincenti. La manifestazione comprendeva anche l'apertura e la visita di una mostra d’arte allestita nelle scuole di Rizzi. Nel pomeriggio hanno avuto luogo alcune attività sportive ed ha suonato la «Nuova banda di Orzano», diretta dal maestro Giacomo Pontoni, alla quale si alternava le banda «Età» di Cerkno, oltre ai cori di Rizzi e della località slovena. Nel pomeriggio si sono esibiti anche fisarmonicisti. Alla sera ha avuto luogo l'eccezionale spettacolo con i canti della Resistenza europea, presentato dal Coro Partigiano Triestino, diretto dal maestro Oskar Kjuder. Il complesso, formato da 140 elementi che cantano in più lingue, comprende dicitori e lettori di poesie ed ha ottenuto in numerose tournee internazionali grandi e conosciuti successi. Indimenticabile è stata la sua esibizione anche a Rizzi. L’incontro si è concluso con un ballo popolare, mentre per tutta la giornata funzionavano nel Parco della Cooperativa di Rizzi, chioschi per la distribuzione di cibi e bevande. L'atto di gemellaggio fra le due località rappresenta un ulteriore rafforzamento di amicizia fra il popolo friulano e sloveno, creatosi nella comune e lunga lotta di liberazione. O manjšinah v pokrajinskem svetu Nov sestanek komisije za narodnostne manjšine v videmskem pokrajinskem svetu o stališčih za objavo dokumentov o lanski konferenci: vsi se strinjajo. Publikacija je predvidena za prihodnjo jesen in bo integralna za referate in sporočila, sintetična za posege. Priloženi bodo tudi dokumenti in članki časopisov. Na zaključku sestanka je predsednik Comini prebral svoj predlog za enotno resolucijo od kar jih je bilo predloženih v pokrajinskem svetu: še so rože, bodo cvetle, pravi italijanski pregovor. CITTA’ Dl CIVIDALE DEL FRIULI h 23.6.1979 Oggetto: Domanda di «Fermata richiesta» Spett. Consiglio di Fabbrica dell'Acciaieria Fonderia Cividalese S.p.A. CIVIDALE DEL FRIULI e p.c. Al Sig. Presidente del Consorzio S.I.F.O. CIVIDALE DEL FRIULI Si corrisponde alla Vs. del 9.4.1979 relativa all'oggetto con preghiera di informare anche le parti interessate. Al riguardo il Presidente del Consorzio 3 Bacino di Traffico con nota del 18 giugno u.s, comunica che quel Consiglio Direttivo con atto 1023/60/79 in corso di esame, ha autorizzato una fermata facoltativa in zona industriale della autolinea 34/1001 - Stupizza - Cividale - Udine e ciò a decorrere dal 1 nluglio p.v. Con riferimento alla nota 10.5.1979, della Società Veneta Autoferrovie, inviata per conoscenza codesto Consiglio di Fabbrica, si assicura che questa Amministrazione continuerà a rivolgere premure affinchè l’istanza di fermata abbia ad ottenere esito positivo. Distintamente. Il sindaco TEATRO - CIVIDALE Sono tornati i "Piccoli di Podrecca,, Gemellaggio tra le località di Rizzi e Cerkno CIVIDALE FERMATA DELL’AUTOCORRIERA NELLA ZONA INDUSTRIALE Brevi notizie delle Valli, Regione e Provincia VALLI DEL NATISONE Pubbliche critiche alla Comunità Montana S. Leonardo Cravero : Protesta per l’acqua In varie località delle Valli del Natisone, si fa sentire il problema dell’acqua e si sentono nuove critiche alla soluzione adottata dalle autorità regionali con l'acquedotto del Friuli centrale. Nelle Valli l’acqua c’è, si dice, ma è mancata una politica di approvvigionamento seria e l’accurata manutenzione delle condutture. Ora tocca attenedere a secco! A Cravero la protesta della gente è quanto mai vivace: lo stesso sindaco ha avuto delle gatte da pelare in una riunione informale a Cravero. Intanto il consigliere provinciale Petricig ha avvertito della situazione il Prefetto ed il Presidente della provincia, perchè si adoperino alla fornitura di acqua potabile almeno in via provvisoria, anche per evitare problemi sanitari. E' la soluzione adottata in comune di Savogna, a Brizza, dove giungono le autobotti dei soldati, in attesa che la Regione si decida a consentire il via al nuovo acquedotto voluto daH’ammini-strazione. S. Pietro al Nat. Corso trisettimanale di sloveno La Commissione scuola dell'Unione economico culturale slovena in collaborazione con il Centro studi Nediža ha organizzato, per il periodo dal 16 luglio al 4 agosto un corso per i giovani che collaborano nelle iniziative per i ragazzi. Vi si svolge una serie di lezioni di lingua slovena, ad indirizzo pedagogico ed una serie di lezioni molto semplici volte ad ampliare il vocabolario sloveno specifico nei vari campi (ricerca d’ambiente, educazione artistica, musica, ecc.) ed a consolidare il bagaglio tecnico e metodologico dei partecipanti. Si tratta di un lavoro preparatorio molto impegnativo e serio, in risposta alla esigenza di organizzare forme permanenti di i-struzione slovena. Regione : Ritardi e critiche alla Giunta Dopo le elezioni regionali del 1978, in Regione si era giunti alla costituzione di una maggioranza comprendente DC. PSDI, PRI, PSI, PCI e Slovenska skupnost, con una giunta monocolore democristiana. I partiti avevano accettato giusta soluzione per i seguenti direttivi: avviare con celerità la ricostruzione del Friuli, realizzare il Piano Regionale di sviluppo, attuare il trattato di Osimo. Su questo programma generale si è realizzata una collaborazione che ha soddisfatto poco la DC; in queste ultime elezioni ha perso infatti parecchi voti, sia a Trieste, che in Friuli. Ben poco è stato fatto da parte della giunta anche in sostegno della minoranza slovena e pare sia giunto il momento di fare i conti. Il PCI accusa la giunta di non stare ai patti: si sono mossi il direttivo della federazione di Udine e la segreteria regionale, che hanno denunciato ritardi, inadempienze e scarso rispetto dei patti di maggioranza. Molto discusso l’articolo 28, che toglie ai comuni la gestione dell’ intervento pubblico nella ricostruzione e che colpisce particolarmente quelle amministrazioni che hanno le carte in regola per procedere nei propri programmi. Mondo del lavoro Inasprita la lotta degli operai nel cividalese Allo scopo di giungere al più presto alla firma dei contratti, gli operai metalmeccanici hanno inasprito la lotta: ai comizi ed ai cortei sono subentrati i picchettaggi nelle fabbriche ed i blocchi stradali. A Cividale, nella giornata di giovedì 12 luglio, la popolazione ha assistito ad una nuova manifestazione, questa volta davanti alla pretura dove aveva inizio il procedimento relativo all’episodio in cui un’operaia che, stando alle denunce del Consiglio di fabbrica della «Zevi», aveva subito l’aggressione del padrone. Gruppi di operai hanno sostato a lungo sotto l’edificio con tamburi e striscioni rossi. I lavoratori, anche dopo la manifestazione dei trecentomila a Roma, sono decisi a spuntarla. Udine Minoranze in provincia Nuova riunione della commissione minoranze della Provincia di Udine per il parere sul piano per la pubblicazione degli atti della conferenza dello scorso anno: tutti favorevoli. La pubblicazione è prevista per il prossimo autunno e sarà integrale per le relazioni e le comunicazioni, in sintesi per gli interventi; vi saranno inoltre allegati documenti ed articoli di giornale. A conclusione della riunione, il presidente Connini ha dato lettura di una sua proposta di mozione u-nificante di quante sono state presentate in consiglio: se son rose fioriranno. Conclusa la vicenda Skylab Il laboratorio spaziale a-mericano Skylab è caduto sulla terra, seguendo puntualmente i calcoli degli scienziati. Ciò che era invece imprevedibile era l’area sulla quale sarebbe caduto: l’impatto è avvenuto nell’oceano, con qualche «pezzo» sparso sul suolo australiano. Lo Skylab operava ruotando a quasi 500 Km di distanza dalla Terra ed ha concluso la propria attività qualche vanno prima del previsto. Ponteacco Torna la Festa dell’Unità Per il 24, 25 e 26 agosto i giovani del PCI delle Valli del Natisone hanno deciso di organizzare la terza festa dell’Unità. La località prescelta è ancora una volta Ponteacco, proprio sulla strada principale. Oltre ai tradizionali festeggiamenti, la festa avrà un programma popolare con la partecipazione di cori, complessi, giochi per ragazzi e mostre. Ci sarà anche l’immancabile discorso di saluto, affidato ad una personalità del partito. Gemona Solidarietà con il Montenegro Come pubblichiamo in ogni numero del nostro giornale, continua la raccolta di fondi in favore delle popolazioni colpite dal terremoto nel Montenegro. Un importante contributo è stato destinato anche dalla Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone (quattro milioni) e la raccolta di fondi è in atto da parte del-l’ANCI (Associazione dei comuni). Una cerimonia particolarmente significativa è stata quella di Gemona, presso l’ospedale civile, dove si è svolto un incontro fra i dipendenti ed il console generale jugoslavo, Cigoj, al quale è stata consegnata la somma di oltre sei milioni. Sotto le bandiere dei due paesi e la scritta «Dobrodošli prijatelji - benvenuti amici» hanno preso la parola il vice-presidente Carminati e lo stesso Cigoj: Gemona ed il Friuli ricordano l’aiuto dei propri amici come quello jugoslavo e vogliono contribuire concretamente ad alleviare le sofferenze delle popolazioni del Montenegro. Anche la frazione di Campo Lessi ha ricevuto la visita di Cigoj, al quale ha consegnato la somma di un milione raccolta nella borgata. Trieste Stop allo sloveno per la terza rete TV La terza rete TV di Trieste (cioè i programmi regionali) è entrata nella fase sperimentale senza i previsti programmi sloveni (e friulani) che erano un fatto acquisito fino a qualche tempo fa. In questo modo la comunità slovena viene privata di un servizio essenziale: ciò ha provocato critiche da varie parti e da diverse forze politiche. Il presidente del Consiglio regionale Mario Colli, richiamandosi agli auspici del consiglio, ha elevato una vibrata protesta per l’accaduto. L’azienda Rai-TV, dal canto suo, ha dichiarato di aver avviato, presso il governo, i passi necessari per le convenzioni aggiuntive allo scopo di soddisfare le più che giustificate attese delle minoranze etniche interessate. Profughi Viet-Nam Anche la nostra provincia ospiterà un gruppo di profughi del Viet-Nam. Complesse le cause della fuga, per mare, di tante migliaia di uomini, donne e bambini: la guerra, le distruzioni del trentennale conflitto, la miseria, l’impossibilità di adattarsi ad un duro regime post-belli-co, la speranza e l’illusione di un approdo sicuro, ecc. Popoli generosi sono venuti in aiuto ai fuggiaschi, al «boat-people» che nessun paese vicino vuole più: fra questi popoli generosi, quello italiano. Le difficoltà, per questa gente, comunque, sono ancora molte. Con un volantino i delegati della Comunità Montana delle Valli del Natisone dei gruppi di minoranza (PSI, PSDI, PCI ed Indipendenti) hanno motivato il voto contrario al bilancio: esso — stando al volantino — è dovuto per la mancanza di idee, di iniziative e di scelte S. LEONARDO IL CIRCOLO DIDATTICO DEVE RIMANERE Contro la ventilata soppressione della direzione e del circolo didattico delle scuole elementari dei quattro comuni di S. Leonardo, Drenchia, Grimacco e Stregua si sono pronunciati gli organismi scolastici, i comuni ed i responsabili politici. Le prese di posizione in favore del circolo didattico hanno varie motivazioni, ma ci sembra giusto sottolina-re che la parola «razionalizzazione» usata da parte delle autorità per la soppressione dell’ufficio, anche in questo caso come per altri (es. la fabbrica di Cemur), abbia l’amara connotazione di una impietosa opera di «eutanasia»: e questo proprio quando la comunità degli sloveni delle Valli del Natisone raccoglie — in ogni sede — il massimo del proprio impegno per organizzare il proprio futuro. P. E' stato formato un comitato di lotta contro la soppressione della Direzione e del Circolo Didattico di S. Leonardo. Più nel prossimo numero. valide nel gruppo dirigente della DC; per il suo scarso impegno nelle opere delirate, la mancanza di individuazione di priorità. Lo sforzo della minoranza, è scritto nel volantino, è quello di «moralizzare» l’Ente, «per la indolente e afona (senza voce) partecipazione al dibattito dei delegati DC e soprattutto per l’arrogante comportamento degli stessi durante gli interventi dei delegati dell’opposizione. Particolarmente azzeccata pare la critica al disimpegno della Comunità Montana sulle grandi questioni, come Osimo, per le quali la DC si trova in contrasto con le stesse scelte regionali e nazionali. Vietnamski begunci Tudi videmska pokrajina bo dala zatočišče skupini vietnamskih beguncev. Kompleksni so vzroki tega bega po morju, toliko tisoč mož, žen in otrok: vojna, razdejanje od tridesetletnih spopadov, revščina, nemožnost prilagajanja težkim povojnim časom, težki obnovi, upanje in iluzije na gotov pristanek in niso zadnje tudi politične špekulacije ter mednarodni intrigi. Dobrosrčni narodi so priskočili na pomoč beguncem, temu «boat-people», ki jih nočejo več v nobeno sosedno državo: med dobrosrčnimi narodi je tudi italijanski. Težave za te bo-ge ljudi so še velike. Njekega dne pride Klin vas prestrašen u oštarijo na «Pezo» u škratovem. «F-j-f Francesca, pa-pa-par-nesi mi hitro pu-pu-pu litra vina», je naročiu. «Kaj ti je, da si takuo prestrašen?» ga upraša Francesca. «Ka-ka-kaj hi ne biu. Po-povjem ti, ka-kaj se mi-mi je zgodilo». «Povej!». «Že-šena mi-mi je oprala ha-hargeške an jih lošla su-su sušit nad ve-vesoki zid. Sa- saj vješ, kje stojim. «Ja, ma ne vidim, kaj se je trjeba prestrašt, če ti je oprala bargeške». «Po-po- pomisli no-no malo, kakuo je visoko od našega zida, do-do cjeste an bargeške so-so-so- pa-padle na cjesto!». «An zavojo tistega si se prestrašu. Prava rječ, če odlete bargeške! Se jih pobere, pa je use na mestu». «Ja, ja-ja, ti lahko pr a- pra- viš. Po-pomisli no-no malo, kaj se je bluo zgodilo z mano, če-če sem bi-bi-biu jest u bargeškah. Sada bi-bi ga ne biu vič pi-pi-piu. Pa-parnesi-mi pu-pu litra». Je spet kua-zu. Ona mu ga je parnesla in on ga je zvestuo zadaru. Klin je tarkaj djelu, se martru an šparu, da je paršu do «motociclette». Puno je biu ponosan na njega «moto». Rad se je vozu, vozu pa je tudi druge. Ankrat se ga je biu no malo napiu in se zvarnu z vozilom pru pred marešialom on karabinierju. Marešial je hitro stopu do njega in ga zaskarbjeno pouprašu: «Klin, al si se udaru, al si potreban pomoči?». Klin je biu ponosan an ni teu pokazat marešialu, da je tisti dan previč uzdigavu la-hat. «Ne-ne-ne, gospod marešial, se nisem ni-ni-nič na-na-naredu. Ist sem navajen se ustavit z moto na to-tole vi- žo. Ist, kadar se ustavim, skočim iz mote na tole vi-vi-vižo». mu je jati in potle sta oba šla pit u oštarijo. Marešial je zastopu, da je biu Klin tisti dan vičkrat uz-dignu lahat, zatuo, kadar sta bla u oštarij, je jau klijen-tam: «Klin je takuo modar, da se bo z njega moto navadu plut». Klin je hitro zastopu in mu ni teu ostat dužan. «Pa vi, go-go-gospod ma-marešial, ki ste ta-takuo in-teligent, al ve-veste, za-za-zaki nosijo karabinieri ardečo rijo ta par bargeškah?». «Ne. PovejmU». «Za-zatuo, da- da jih ne zjutra oblječete na-na-naro-be!» mu se je zasmejau. Marešial mu ni zamjeru. Tudi on se je pošteno nasmejan in plačju Klinu kaje. Vas pozdravja - vaš Petar Matajurac PISE PETAR MATAJURAC Klinove iz Škrutovega KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH SV. LENART HRASTOVJE Na dan 18. maja je limarla u čedajskem špitalu Chiu-ch Agnese Emerenziana. Bila je stara 80 ljet. Nje pogreb je biu u Sv. Lenartu u nedeljo 20. maja. Bila je poštena žena in zavedna slovenska in kot tako bomo ohranili u večnem spominu. Cjeli žlahti, posebno pa sestri Mariji izražamo naše globoko sožalje. KOSCA Obsojena zavojo orožja dva mlada iz Kosce Dva mlada iz Kosce, Renzo Simaz star 32 ljet in Mario Cendon (24 ljet), sta se muorla branit na videmskim tribunalu za ilegalno posest orožja (per porto abusivo di armi). Proces je biu na tribunalu u Vidmu u torak 10. julija. Karabinieri so bli zaparli dva mladinca na dan 18. junija, ker so jim dobili vojaške puške, mitraljez, naboje (cartucce) in drugi vojaški material. Cendon se je muoru zagovarjat samuo za tuo, da je pamesu na dan mitraljez Breda in 24 kartuč. Vič reči so ušafal Simazu. Cendon je povjedu sodnikom, da mu ga je dau tri dni prej en petnajstletni mladenič in da mu je Simaz svetoval, naj ga nese karabinierjem. Potem, ko so sodniki poslušal zagovor advokatov dveh mladih obtožencev, so obsodili Simaza na eno lje-to an 5 mjescu paražona in na 150 taužent lir multe, Cendona pa na eno ljeto, štiri m j esce an 15 dni paražona. Obsodba je kondicional-na in ne bo upisana u kazenski list (certificato penale). Javni tožilec (Pubblico Ministero) je uprašu za nje buj ostro obsodbo, zatuo lahko rečemo, da jim je šlo še dobro. Ljetos u Sv. Lenartu okarščenih pet otruok Drugo nedeljo po Veliki noč (22-4-79) je naš famo-štar, gospuod Adolfo Dorbo-lò okarstu tele otroke: 1) Tomasetig Stefano (tata Pio, mama pa Rudi Carmen) Belidacu iz škratovega; 2 ) Terlicher Gabriele ( tata je Elio, mama Simaz Ivana) Kurtelič iz Gorenje Mjerse; 3) Obit Alan (tata je Romano, mama pa Succo Graziella) Mikelutu iz Hrasto-vjega; 4) Specogna Matteo (tata je Giovanni, mama Stanig Tiziana iz Dolenje Mjerse. Na 29. junija pa je bla okarščena Chiabai Monica -Galetanova iz Ošnjega. Nje tata je Dino, mama pa Grano Giuseppina. Usem rojenim otrokam želimo puno sreče in zdravja u življenju, ki ga imajo pred sabo. GOR. MERSA U pandejak 9. julija je umarla u čedajskem špitalu Anna Tomasetig, poročena Becia - Oštaričjova iz naše vasi. Imjela je 61 ljet. Z možem je živjela u Gorici. Nje pogreb je biu u sredo 11. julija par Sv. Lenartu. Možu in žlahti naj gre naša tolažba. 1 M MLADA BARČICA MOJA Beneški študijski center Nediža - S. Pietro al Natisone Con il contributo della Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia Dolenji Tarbij 9.-18 avgusta Debeli rtič 18. avgusta - 1. septembra Prenotazioni Beneški študijski center Nediža Kulturno društvo Ivan Trinko Novi Matajur tel. 727152-tel. 731386 tel. 731190 727153 UTANA V nedeljo 15. julija je u-maru u čedajskem špitalu Chiacig Giuseppe- Kananišt po domače. Imeu je 73 ljet. Njega pogreb je biu par Sv. Lenartu u torak 17. julija, žalostni družini naj gredo naše sožalje (condoglianze). GRMEK KANADA-SEUCE Pauletig Tomaž je ratu tata Paršu je iz Kanade, ves veseu in ponosen na II. deželno konferenco o emigraciji, ki je bla u Vidmu zadnje dni junija. Veseu in ponosen nam je povjedu, da je ratu tata. V Vancouverju, kjer živi z ženo Olgo Saligoi iz Oblice, se mu je rodila na dan 3. marca ljepa čičica, kateri so dali ime Ivana-Tonina. «Al ste videl mojo čečo? je jau, kadar nam je dau fotografijo. «Ljepa je, ma brez mame Olge bi ne bluo nič!» smo mu odgovorili. «Rjes je!» nam je potar-diu. Na sliki vidimo malo Ivano u naročju veselega tata. LOMBAJ U torak 12. junija se je rodila u čedajskem špitalu Katjuša Rucchin - Flipacova po domače. Nje mama je Battistig Paola, tata pa Armando, ki je paršu na sre-čan porod glih dva dni prej iz Libije, kjer je djelu. Katjuša ni parva hči mladega para. Parvi sin Federico bo imeu mjesca oktobra 4 lje-ta. če sta jo tata in mama težkuo čakala, še buj jo je težkuo čaku bratrac Federico, ki mu bo sada djelala kompanijo. Mali Katjuši želimo use dobro u življenju. Širitev in asfaltiranje cjest u Grmeku Za cjesto iz Klodiča do Platea in Kanalca, ki je bla že postrojena in asfaltirana in cjesto iz Klodiča do Host-nega in Podlak, ki jo zdaj postrajajo, bo zapraljenih 425 milijonov lir. Za djelo, ki ga opravja firma ILSER iz Reane, je dala kontribut dežela (region). Delo za razširitev in asfaltiranje ejeste iz mosta na Lesah do Malega in Velikega Grmeka pa je uzela u roke firma COIS iz Vidma in koštalo bo 130 milijonov, ki jih je pru takuo dala dežela (region). PRAPOTNO KODARMACI Mladinci iz Kodarmacov so lepuo parpravli ljetos svojo tradicionalno šagro, ki je bla u soboto 14. in nedeljo 15. julija. Imje.il so tombolo in dobro žrebanje (pesca). Le u nedeljo je nastopu pevski zbor iz Liga in žel veliko uspehov. Na šagro je paršlo puno ljudi iz useh kraju in organizatorji že govorijo, da jo bojo hljetu še lepše parpravli. Ljetos jim je pomagala ljepa ura in se troštamo, da bo tudi drugo ljeto takuo. Podbonesec RUONAC Polomili so mu rebra Pred kratkem so z ambu-lanco odpel j ah u čedajski špitau mladega puoba iz Ruonca. Cucovaz Piero, ta-kue se imenuje, je biu pu pobit: polomjene rebra, rano na glavi in še druge poškodbe po telesu. Povjedu je, da sta ga na dva pretepla, a ni povjedu imen. U Ruoncu pa vedo vsi, kduo so tisti, ki so ložli takuo garduo roke nanj. Če je rjes, mislimo, da ne bo karabinierjam težkuo jih odkrit. Cucovzu pa želimo, da bi kmalu ozdraveu in da bi se zapuomnu našega starega pregovora: «Buoh nas var od slavih kompanij». LAZIČ Tragična smart mlade čeče U saboto 7. julija so odkrili u rjeki Nediži, blizu Lipe, truplo mlade čeče iz La-zicija. Potem so jo domači prepoznali: Alberta Melissa. Imjela je samuo 22 ljet. šla je od doma u petak 6. julija zvečer in se ni več varnila. Truplo nesrečne čeče so povlekli iz vode gasilci (pompieri) iz Vidma. Zdravnik iz Podbonesca, dr. Bonanno, je ugotoviu, da se je Čeča utopila kajšnih osem ur prej in je povjedu, da je bla živčno buna. žalostan konac mlade čeče je globoko pretresu uso nediško dolino. Nje pogreb je biu u nedeljo 8. julija. Naj gre družini in žlahti naša tolažba. TARČET U nedejo 15. julija so pod-kopali u Landar ju Angelino Banchig, staro 70 ljet, iz naše vasi. Umarla je u čedajskem špitalu. Bla je poštena in pridna žena in kot tako jo bomo ohranili u večnem spominu. ČEDAD U nedeljo 8. julija je uma-ru na hitro u čedajskem špitalu Anton Zuodar, star 79 ljet. Rajnik Anton Zuodar je biu član ugledne beneške družine, ki je bla lastnica znanega hotela «Regina», sedai hotel «Krn» v Tolminu. U zadnjih letih je rajnik Anton vodil gostilno-bar «Friuli» u Čedadu. Imeu je puno parjatelju. Njega pogreb je biu u Čedadu u torak 10. julija. Ohranili ga bomo u večnem spominu. Spet v Čedadu «I Piccoli di Podrecca» V četrtek 5. in petek 6. julija je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo znan spektakel Podrekovih lutk, poznane po vsem svetu pod imenom «I Piccoli di Podrecca». S to in drugimi prireditvami je želelo mesto Čedad počastiti velikega umetnika in someščana ob 20. obletnici njegove smrti. Spektakel se je vršil pod pokroviteljstvom avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je odkupila Po-drekove lutke in jih bo podarila Čedadu, kjer bodo razstavljene in kjer bodo kasneje ustanovili lutkovno šolo za mlade igralce. Vittorio Podrecca, ki je bil ustanovil «U teatro dei piccoli), je bil sin še toliko znanega očeta, odvetnika Carla Podrecca, ki je napisal zgodovino beneških Slovencev «La Slavia italiana» in ki je vedno branil naše pravice. Podrekova družina je bila slovenskega porekla iz Benečije. DREKA Od dežele imenovan komisar za dreški komun Deželni odbornik za lokalne ustanove Mizzau je imenoval komisarja za dreški komun, ker je odstopila večina konselirjev in takuo je zmanjkalo legalno število komunskih moži, ki je potrebno za upravo komuna. O tem smo že pisali u predzadnji številki Novega Matajurja. Za komisarija je biu imenovan meštri Egidio Scau-nich, ki je tudi predsednik kulturnega društva - Circolo culturale ed assistenziale Valli di San Leonardo. Njega naloga (compito) bo sada pripraviti nove komunske volitve u Dreki in troštamo se, da se bojo naj-šli takšni domači možje, ki bojo znal zložno in pametno opravjat opravila in sami reševat komunske probleme. * *• * Dežela Furlanija - Julijska krajina je organizirala od 1. do 8. julija kolonijo otrok italijanskih emigrantov iz Švice in Francije. Ti otroci (bilo jih je 60) so si ogledali malomanj vso deželo in spoznali, morebit prvi krat, kraje, odkoder so emigrirali njihovi starši; odborništvo za emigracijo je dalo videmski provinci nalogo, da pripravi program ekskurzij in kultrni program. Celo po- poldne 6. julija so bili ti otroci gostje Zveze beneških emigrantov, ki so jih najprej popeljali na Matajur, (zavetišče) kjer so kosili; ob tej priliki jim je na kratko nekaj povedal o naši beneški zgodovini župnik iz Trčmuna. Kasneje so si o-gledali znamenito Landar-sko jamo. Spremjevalci in otroci so bili zelo veseli tega obiska, ker so prvič spoznali, da v naši Provinci živijo Slovenci in da imajo posebni jezik, zgodovino in domače običaje. V soboto 7. julija, ko so se poslovili od Furlanije, so imeli v Vidmu svečan zaključek, na katerem jim je med drugimi govoril v francoščini (zato, ker ti otroci lepo razumejo in govorijo francoski jezik, manj italijanski in furlanski) in jim povedal marsikaj zanimivega o naši slovenski skupnosti dr. Ferruccio Clavora, predsednik Zveze emigrantov. Upamo, da prihodnje leto bodo gostje naše dežele tudi otroci naših beneških emigrantov, da bi pobliže spoznali domovino njihovih staršev. Prežihovi «Samorastniki» spet na odru na Koroškem Slovenska prosvetna zveza v Celovcu bo letos spet uprizorila Mikelnovo dramatizacijo novele (koroškega pisatelja Prežihovega Voran-ca «Samorastniki». Velika predstava bo 4. in 11. avgusta letos, ob 19,30 uri na prostem in sicer v bližini Vozarja, v Spodnji Vinarah pri št. Primožu, v Podjuni. Lepo bi bilo, da bi se te predstave udeležili Slovenci iz vseh krajev, ne glede na meje, ki nas ločijo, da bi tako manifestirali ne le enotni slovenski kulturni prostor, ampak da bi dali moralno podporo slovenski centralni kulturni organizaciji koroških Slovencev, ki že sedemdeset let ohranja in goji slovensko kulturo na Koroškem. Obisk predstave bo vsakdo lahko povezal z izletom po lepi Koroški. Ob tej priložnosti pa bo lahko tudi vsak spoznal del kulturnega ustvarjanja koroških amaterskih gledaliških delavcev. Na prireditvenem prostoru bo preskrbljeno za zadostno število sedežev, kakor tudi za prehrano. Na račun pa bodo prišli tudi zna-čkarji, saj bodo na prodaj tudi značke in nalepke, ki so jih izdale slovenske organizacije na Koroškem. V informacijo naj še povemo, da bo predstava, če bi 4. in 11. avgusta deževalo, odložena na 5. oziroma 12. avgust na istem prostoru in času. O tem bo javnost pravočasno obveščena. SO ŠE DAROVALI ZA ČRNO GORO Bratje Birtig iz Špetra Lit. 30.000 Tako smo vsega skupaj nabrali: 2.348.605 lir.