-
Akcija, ki se začne s prihodnjim mesecom novembrom na pobudo upravnistva in uredništva „Dela", ima namsn zagotoviti obstanek in prospeh edinega jugoslovanskega komunističnega lista in sicer z lastnfmì močmi, s katerimi moremo razpolagati, potom razumnega sodelovanja med proletarskimi organizacijami in listom ter oživljenjem in uporabo vseh spečih sil piroletariata.
Vsaka organizacija, vsak njen član, vsak delavec in kmet mora čutiti vez, kš ga veže z njegovim glasilom. Vsak naj stori svojo dolžnost do tega glasila!

Vsem Komunističnim sekcijam, podroznicam L Vaga odra in strokovnim organizacijam! Vsem m\i likomi
Drasi sodrugi!	\ revolucije in prol f«
®	b	• <>-Un%sW -ir
ffJUUU - lltSbC - ilOČe
Itkfai će predati ostavku, i opct je n< tlfcjK-edati: fašisti će o^jili Rim, a ipak (',a "rietc. osvojiti; kolaboracionisti će « /ainistaršt.vo, i ostajđ*.U opoziciji; raspi-luhko'*ra/-untiif.r> s ' se izbSri, a sa'ziva se parlamenat; ali ji: jim firogòm séidruij'^vK jbićtttio ratni kruli, a ipak' ćemo ostati
■risijenil.ov in resnih* čituleljrr e.z?kruha; i. sve tako u beskraj:., hoće —
«■Dc/o» obstoja iz treh "■rjeyiktì, dopisnika «D*
Sekcija 7iovm>.iu ■iUhaia m obtariai znamenito obletnico, l'inico rušite revolucije, novega ruyy. mje t zgodovini dlovefyvcu Ruski proletariat je s tem, da je, fmir&Ù svojo revolucijo na način, kakor jo je v teoriji začrtal Karl Marx, uigal mogočni plamen, ki razsvetljuje tmine, v katerih mora še hirati •> stali proletariat. Ruska revolucija je tisti. *' n°z. ki je pričel rezati v živo- gnjilo kapitalistično družbo. Proletarske mate gledajo zato z zaupanjem na Rusijo, J-liclko svetovne proletarske r revolucije in na vrhovno poveljstvo revolucionarnih množit, -na Tretjo internacionalo. Zato je sedmi november veli ki, dan proietti aia ta. Na ta dan razmišijuje delavstvo o svojem položaju in prisposablja na svoje boje vzglede'in izkušnje ruske revolucije.
Za slovanski proletariat Julijske Bene čije pa je dan sedmega novembra tem večjega pomena, ker obhaja tudi obletnic* preporoda svojega bojnega glasila «Dela».
jedrnega novembra lanskega leta je zopet vstalo iz molčanja, v ka&c-/ega ga je prisilila reakcija fašistov in policije. Varala se' je združena reakcija, misleč, da bo utihnil glas zavednega delavstvu, da se bo to delavstvo pohlevno u-dalo uiodi, da se bo pustilo bičati. Kfi! Celokupni komunistični proletariat je napel vse svoje sile, doprinesel je občutne materialne žrtve za preporod svojih bojnih glasil, «Lavoratora» in «Dela». Sedmega novembra, ravno ob obletnici »usfeie revolucije, bo leto dni, odkar ozna-njuje «Delo» vnovič in neustrašeno, ./h strani drugih bratskih glasil, revolucijo delavskega razreda, oznanjuje požar, ki bo današnjo družbo očistil vsega gnjile ga hi očistil ozračje, da bodo proletarci lahko svobodneje dihali.
«Delo» je torej t.isto, ki kaže teptanemu proletariatu Julijske Benečije pot k revoluciji, k osvobojenju. «Delo» je tisto, ki osvetljuje vse pridobitve, ki si, ji h ie ptf.-bòril rii.ski proletariut. na i , lurfceiii f« praktičnem polju. Istočasno pa govori slovanskemu proletariatu Julijske Benečije jasnem, in nedvoumnem jeziku, kako mora.v svojih vsakdanjih bojih, gospodarskih in političnih, jemati vzglede iz velikega preokreta, ki so ga izvršili ruski revolucionarji.
Ako se niso dogodki od enega leta sem tako zasukali, da bi bilo mogoče delavstvu priti do tistega, po čemur stremi, do
. ,iu
< ^Mkđe,
katere je cija.
')o tal 91 Igor a rja'a smer risala. Aspcny, ruska revol,
ga, pomožnega

noce.
«Povera Italia» — opet u novoi vrizi »pb, se.zabrbljah! jo$ u"
laiia,.. «jr&rizi. Izredjaiše še svi, N filandra, . . . svaki cffavi ■"rjc'v.n; rhi za r»- ita,' a lira neprestano pav
"Iničke zbornice i razoriš«
ŠODRUGU ^^
S feni da'je pr.iih}«Dcix>» eno leto nalogo političnega prVstìiitljec.anja in' bodre-njo. ne pomčni še. da ja dovršilo svojo nalogo. -Ne! Revolucionarni proletariat ni še izvojeval, siioje zmaifc. nad burìóa-zijo. Čakajo nas šc srditì bòji rn prestati bomo morali sf'nmàgo %kušenj v teh naših bojih. «Delo» je vedno .,b5lj potrebni in iato moìajq'-zavedni delavci napeti vse svoje sile, da ga 't&.driijo pfii,iivljčnju.'
Za uspešnejšo vsporeditev nadaljnega delovanja za saiš list smo; odredili, v polnem sporazumu z^višjumi organi prol> tàrskih organizacij v naših krajih, z Deželno komunisti® o zvefco odraslih in-mladih sodrugov ter z vodstvom Ljudskega odi-a, da bodi mesec .november namenjen najinterizivnejši akciji v prid «Deta» in da . pomeni ta mesec PRIČETEK STALNEGA, NEPRETRGANEGA DELOVANJA ZA OBSTOJ IN VSESTRANSKI .RAZVOJ NAŠEGA KOMUNISTIČNEGA GLASILA.
Naj sprejmejo in izvajajo torej sodrugi to odredbo z ono razumnostjo in resnostjo, ki jo zahteva resni položaj kmetske ga in delavskega sloja v tej deželi. Nuj se oborožijo s trdno voljo in z cero v zmago proletariato, ker je ta. zmaga odvisna od vere in resnega hotenja proletariatu samega.
Ta akcija naj bo materialna in moralna ter naj se razvija po sledečem pravilu: 1. — V vsakem kraju, kjer obstoja Ko munistična. sekcija, podru:. Ljud ■
.sta, dopisnik za dopisov-i
list.
i. i)0V za «Delònt, vrši svojo nalogi na sledeči načip'.f.*
a)	sprejema in primerim uporablja poslano propagandno grù-divo kakjr letake, nabiralne pole za tnjui skhd «Dela», pole za nabiranje novih nu-ročnikov ter izvode lista, tako do bo akcija segala vsestransko in gt boko;
b)	prireji/je tam, kjer se ,naši sodnigi; in somišljeniki čutijo dovolj mučne,
: posebne sestanke, kjer naj prisotnim po jami položaj protc,lqriata in pomen komunističnega .časopisja; č) prirejuje skupne agitacijsifr izlete v bližnje kraje, kjer se vrši propaganda v gori omenjenem smislih/ d) sestavlja sezname tistih, o katerih se miš!1, da se boilp naročili na «Delo» in kate rim botolo od caso do časa pošiljali izvode za poskušnjo;
odjoše fašisti da spasu slavn ju, da zavedu rad i (štednju, a bt... ,u. aste. Upotrebljeni su^svi lekovi za ka-Mjit&listiiko ozdravljenje, pa i opet ne po-aze. Sad jo* hoče da ih sve zajedno mesiji i, pa će onda buékuriH pomoći.
U julu, pre tri meseqa, Pakta nemo-an — kriza. Kriza treba da se reši sa-adfljom «ekstremnih» elam»nata, koji su -tobože i izazftaji. t zbilja, kriza se •i^Vno re-ava» u saradnji socialkolabo-aćionista i fašista'. Proletariat so uvlači opšli štrajk za ministarske stolice, mi-iiistaiike stolice se ne osvajaju, ali se -lost'B^ cilj: social-izdajice razbijaju bor-ìu li'rólet'ariata, a fašisti razaraju organizacije, pale i pljačkaju — odlična ko-aboracija. Rešena kriza, novo ministar-■tvo: t^kta — u drugom izdanju, obrijan pedmladjen.
I.ira pada, besposlica raste, glad svet-
njihova moć t^alo poljulja, kad plja!%a hoće da ini izmakne, oni počnu sa svojini koncentracijama.i špedicijama, pokažu da su moćni, zavičn: raspust parlamenta, novi izbori, pohod na Rim, eia, eia, alala! Svi 'parlamentarci se upla4e za svoje mandate, jer od skvddri ne bi smeli .ni da izadju na izborne skupštine, i oclmah se klanjaju pred fašistima. Nude im ministarske stolice. Fašisti se pokažu «nepormirljivi», ne primaju ministarske stolice (jer' ne znaju šta da čine i i znaju da bi odmah pali), «uvidja-^otrebu da se izbori odgode, ali — "te*^ sve ostaje po starom, s\i za-
3y teror osigurali, /ij .rizo čdka, na prpletariat. Kri-i'oizvodnje i glad (a trt'je klica sva-parlaméntarnoj krizi u dobu opadanja) ne niožte da se relM u kapitalističkom poretku. A on se ne možte odstraniti, dok se ne uništi fašizam, i njega će uništiti samo poleterske crvene skvadre.
Danas ili sutra, hoće — neće — hoće!
AZ-BUul.
Svako na, svetu hoće da ima pravo, pa tako i proletarfat. A- ko hoće da ima pràVo moTa'tìa ima i c^jkaže^ za, to sr\ oje «pravo». '• ■'. *
Videli smo već nekoliko puta kakvi su dokazi kojima radna ^h-otinja dokazuje
svóje pravo, kao i svfdfngi. To su ti solidarnost fsjoga) svili Oatnika, (Svrsta i oružana desnica, proleterska svetlost
io napreduje, h fafisti sfpasRVttJÙ don,ovi- (znanje) ^ bezobzirna Masna borba.
. .	..	nP ^ r- . 1 /J nI,- n -i i ."v i r nuYii t n 1 i o rio r\»'l lv
Zadrmana kapitalistička intšinerija
To so splošna pravila sestavo in, funkcijo Odborov za «Dclv».Š$aJii poverjeniki in dopisniki dobijo ìfèncem tegu meseca, še pred pričetkom akcije okrožnice z natančnejšimi navodili in s pusiap-nikom-vzorcem za Odbore za «Deib». Teln okrožnicah' bo pridejaiu> ipwpaghtidno gradivo, kakor posebni predpisi za dopi? '(like «Dela».
'SODRUGI DELAVCI IN KMETJE
Mesec, november bodi
<Cja ce li uh* i da napravi reda i da pvi-iavi avtoriteta državi. MMjufim,' svaka 'Iranka or^anizuje svoje i-ružane skva-Ire. Fašisti se osećaju j ogodjoniii'a i — pogrešno — misle da jaka vlada ima da .nule uperena protiv uji-.. Zato m i nadimaju, da izgledaju silni i prete polio-:lom na Rim I sad s« sve stran« j sr- c i^a'sLvlo u pete! — '--laž" 1 tom da l i va-/jilo povesti i'asj-;to na v.« h., j-*r bi baš ( mi niOglj ila budu željena jaka ròkft. i\.<ibU!'.! ^ 1 i(alil0j VCKj0 sotopot pregovori za kolabo-
slOVrnski il'	Cir.ltHi uini-f iihtivnlnr ivplm
To su dokazi što sapai trelia da pribavimo. Ali mnoge nam pružaju i sami naši neprijatelji.
Velimo u vek da su svi takozvani «pravi i plemenili marxisti» (gospocki socialisti u rukavicama) naši neprijatelji, sluge buržoazije, i — jo.šl gore —- izdajice proletaria ta, to jest •> i sami su pravi ugnjetači. ' Poturica gori od Turčina)«" — naš narod u 0110 vreme kad su samo Turci (dabogme, bogati i silni) imali prava da pljačkaju. I dobro ga reče. Danas, kad nas buržoazija ispija bez obzira na veru i jezik, «naša narodna» gospoda nam veli to isto, jer ne damo da nam krv i znoj sisaju, pa makar nam i najleprše
pesme pevali u «našem» jeziku. I oni i-maju pravo. Mi smo im mnogo opasniji od ostalih, jer smo im najbliži, pa oni baš na našim ledjima žive; a mi se držimo naše (sirotinjske) narodne pesme: «Svaki svoga ubite subaišu» ... i svršen posao. — Svud se vidi da je odista «Poturica gori od Turčina», pa i majčini socialisti i narodnjaci (raznobojni fašisti) neee da zakasne sa svojim dokazima.
«Bože mili, itiuda velikoga, — kud se djede car-Nemanje blago!» . . . kud se djede «narodnjačka» — hrabrost?!
Ti bezobraznici, razbojnici i pljačkaši, ti proleterski odrpanci da nam zapoveda-ju u našim tvornicama, oni — gado\; | da nam kose i račune kontroliraju! Nikada! . . . «sve za obraz i krst časni!» . . . u pepeo ih treba zatrti . . . njih, te boljševičke nitkove. Haj, na noge ko je ju« nak( ko je gazda!)! Hurrraaa! ... Da živi svetla i plemenita omladina! 2ivio fašizam, spasitelj!
Stani malo, od Doboja Mujo, — i mi konja za trku imamo! ... U rukama proleterskog Vuka svaka puška — smrt fašizmu nosi . . . Dve godine junak navaljuje, krvava mu pena na ustima, sve na koplje deMcu nabada, nad ženama krovove podžiže, — sve uzalud, žalosna mu majka. Proleterski gorostas se budi, pušku grabi, Fašku dovikuje: «Ne budi mi buhe po kožuhu!»
AF zakuka ojadjena majka, socialno-demokratska baka: «Kuku meni, sinjoj; kukavici», sinci mi se bombam' pozdravljaju. Deco moja, žalosna vam majka, o-stavte se tog krvoprolića,"— zemlja će vas proklinjati ćrna! . . .
Ražali se srce u aždaje!
I zbilja. Ministarska kriza. Sva gospoda. se slažu sa pacifistima (social-kolabo-racionistima), treba da se uglavi klasni mir — samo da ostane sve po starom. Sve novine pako namiguju kako bi dobro bilo (za buržoaziju) da se primi socialistični predlog: 'nova vlada, jaka ruka, bratski zagrljaj socialista i fašista (na masnima ministarskim stolicama), a pesa k u oči radnoj sirotinji.
Ipak socialisti najbolje znaju kako se štiti buržoazija! (Ali je kasno, proletariat se budi i neće više da spava.)
Zar treba boljeg dokaza da je «Poturica gori od Turčina!»
pri kateri so Turki vstrajali kakor zvesti, najzvestejši prijatelji Rusije.
«Dela», ki je krajevno podrejen vo-1 vatshi vredni proletarci spomnijo na hinim, or i/ani za c rja m, t. j. Sckcijam\ vojo dolinost> ki j0 lm(ljo napram svr-
rn podru*. Ljudskega odra. dezein (o.M proll,lai.shi rcvoluciji, rmnram scopa obevi Deželnim komunislič
nim zvezam, in vodstvu Ljudskega odra odnosno upr.avništvit in uredništvu «Dela». Tak odbor naj se u-stanovi tudi tam, kjer ne obstoja nobena od gori omenjenih organi- '
jeni n glasilu.
Naj bo vsak sodrug na svojem mestu. Naj stori vsak prolctarec svojo dol-.nos'!
UREDNIŠTVO IN UPRAVNTŠTVO «DEL A».
V Italiji se gode reči, ki so vredne, da se o njih poroča. Demokratične stranke so se ustrašile fašistovskega gibanja, ki so ga od vsega začetka direktno ali indirektno podpirale in bi sedaj rade zvabile fašiste v tople in nerevolucionarne ministrske naslonjare. Fašisti so z drege strani sprevideli, da je revolucijo, bodisi tudi nazadnjaško, stokrat lažje napovedati kakor jo izvršiti. Spoznali s j, da bi bila njihova revolucija korak v t.~r o 111 so celo slutili, da bi bili v takem slučaju popolnoma natepeni od desne in cd levu Odstranili so torej od sebe za zimraj idi jo svoje t. j. fašistovske revolucije in s», se pričeli pripravljati za sodelovanje rta vladi z drugimi meščanskimi demokratičnimi strankami. Fašistovski in demokratični voditelji so morali, seveda, pripravili na vse to tudi svoj.-ì člane in svoje volilce. Zlasti so čutili to potrebo faši-stovski voditelji. Oni so hoteli svoj čas nr. vsak način protidelavsko revolucijo. Ker £i0 se bali pa zameriti naprednejšim elementom v meščanskih vrstah, so prisili na svoj program (ki obstoji v tem,-da ?a splph, niipajo) republikansko idejo stvorili fri pisali še''o drugih reiebfcdM« j bile tuje spodobni družbi demokratičnih strank. Sedaj je pa bilo treba vse take nepotrebne reči baeniti od sebe in je bilo treba pokazati, da so tudi oni v vseh ozi-rili enaki drugim. Zato so priredili fašisti 4 tabore na katere so prišli črnosrajč-niki iz vse Italije. Prvi tak tabor je bil v Vidmu, drugi v Cremoni, tretji v Milanu in četrti v Napoli. Na vseh štirih taborili je govoril poglavar fašistov Benito Mussolini in je sklušal s svojimi tovori približiti se demokratičnim strankam. Odtrgal jo od svojega programa (ki obstoji v tem, da ga ni) republikansko misel, pohvalil je monarhijo in vihtel vedno bolj skrivtši in počasneje zastavico revolucije. V Napoli je na taboru 24. t. m. pa kar odkrito povedal, da so se fašisti popolnoma odrekli namenu, da bi si s silo osvojili državo in da so pripravljeni na sodelovanje z drugimi strankami. Stvar pa ni tako lahka kakor bi si jo človek mislil na prvi pogled. Demokratične stranke so na tako sodelovanje pripravljene vendar pa nočejo dati fašistom v ministrstvu več prostorov kot jim gre po številu njih poslancev. Fašisti odgovarjajo, da je njihova sila v državi večja nego je v parlamentu, da parlament ne predstavlja ve« volje naroda in da se jih mora upoštevati ne po številu poslancev marveč. po moči, ki jo imajo v narodu'. Fa.ši-• sti so kratkomalo zahtevali ali 5 ministrov ali pa nove volitve, ki bodo dokazale moč posameznih strank.
Kakor se vidi, imajo fašisti, čeravno so se milostno odrekli svoji revoluciji, še vedno dober apetit. 5 ministrov in sicer najvažnejše hočejo imeti.
Demokratične stranke so se tudi zdra-
mile iz svoje lenobe in so pričele prirejati shode na katerih se razpravlja tudi o fašizmu. Reklo bi se, da se bližamo
sko diktaturo, V enem in drugem slučaju se bo skušalo prisiliti proletariat naj bi on s svojim, delom pokril sedanji in bodoči orjasfei državni finančni deficit. Delavec naj bi se zadovoljil še z manjšimi placami in z 9 do 10 urnim delavnikom. In to radi tega, da bi smele države trositi denar za kanone in bojne ladje, da bi lahko podpirale industrijo in sploh, da
novim volitvam, na katero se gospodje j bi smele nemoteno trošiti denar v naj-
liberalci, radikalci, narodni socialci in kar jo^še demokratičnih strti j,' prav pridno pripravljajo. Na vseh teli shodih* mežikajo demokratični govorniki fašistom in jih vabijo seboj. Ob enem ,pa izvemo iz demokratičnih govoranc zk resničten položaj Italije. In ta položaj jc tak, da ni nič čudnega ako vabi buržoazija že vsakega kužka na vlado nadejajoč se, da se ji bo posrečilo spraviti se iz gospodarske zagate, v kojò jè zašla.
Bivša minisjTska predsednika Nilti in Giolitti sta nalshodih, ki sta jih priredila vsak v svojen| volilnem okrilju, povedala, da pojde Italija v prepad ako ko šla naprej po sedanji poti. Letošnji državni deficit bo znašal nad 6 milijardov lir. Italijanska vabita pada; za en dolar je treba celib lif in za eno šterlingo kar 100 lir inVè*. :To po^neni, da producira Italija manj nego \i]&rabi. Ona pridela et dni v tednu.' Ž a druga dm "' miti prkleik™* ^ntk«*""
kftipovatl in vsled tega tudi nt dajati, ker ne bodo v stanu nasi ot da bi kupili v inozemstvi -za proizvodi, jo potrebne sirovine. Italija ,e potrošila letos za državo, dežele in A^Ttobčine nad 30 milijard. Poleg tega imamo še 114 milijard dolga in 17 milijard papirnatega krožečega denarja.
Kakor Italija se nahajajo v slabem položaju seveda tudi druge države in sicer one, ki so zmagale enako onim, ki so bile premagane. Troši se preveč denarja za vojaštvo in za orožje, ki se ga vedno ve3 producira, kakor da pride nad nas v kratkem nova vojna. Zaradi vsega tega, sta dejala Nitti in Giolitti, se moramo združiti vsi in vsi delati v bratsktri objemu za prospeh domovine. Nitti je seveda ponovil svojo staro pesem, da je treba manj rabiti in več pridelati, da mora država., znižati svoje praške, da se mora dati kapitalu popolno svobodo in da ne bo mogaše ohraniti delavcem sedanji 8-urni delavnik. Na sve zadnje sta se oba bivša in morda celo bodoča ministra ponudila fašistom prav taMjp kakor sta se ponùjala pred dvemi leti socialistom.
Razmere, v katerih se nahaja italijanski in ves evropski kapitalizem, so nam znane prav dobro. Iz splošne gospodarske kapitalistične krize se mora poroditi gospodarska kriza tudi v posameznih kapitalističnih državah. Gospodje bi sedaj radi, da bi jim pomagal iz te krize proletariat. Fašisti bodo šli kapitalizmu, od kojega so plačani, seveda na roko. To bodo storili bodisi, da gredo na vlado sodelovati z drugimi demokratičnimi stran kami, bodisi, da proklamirajo (kar je po našem mnenju izključeno) svojo fašistov-
različnejše in najnepotrebnejiše namene
Za proletariat je pai': vseeno, ali gredo fašisti na vlado ali pa napravijo svojo revolucijo. Proletariat ima nalogo, da opazuje kaj se oko I u njega godi in da se pripravlja. Med fašisti in demokratičnimi strankami pride gotovo do sporazuma in do skupne vlade. Delavstvo bo izkoriščano v imenu domovine, v imenu naroda in enakih idealov, s katerimi je buržoazija vajena zakrivati svoje umazane privatne in razredne interese.
Fajšistovske revolucije ne bomo imeli. Pač bomo imeli volitve pod fašistovskim terorjem. Tako je rešil fašizem vprašanje svojega obstanka. Postal jc in bo ostal privatna organizacija kapitalistov za boj proti delavstvu.	c
Vii delavstvo je premagalo še d rugai"'-"remagalo bo tudi to.
v Švici. -4* Švica ima. viških 'delavcev ih brez dela. V švicaj-izdelujejo v veliki meli. ,<i. katerih ravni ljudje c ne morejo kojiMvati. Drugi brezposelnosti je Nemčija, ki jc prepovedala uvoz švicarskega blaga
!ja nece isp e Fakta, nemoćan kao i svaki dru gi, Fakta — u trećem izdanju. Ali do kolaboracije će doći, upravo ona se neće prekidati, to jest vlada će i dalje pustiti Ida fašisti žare i pale* .policija će aretirati ubijene radnike, i sve zato što je vlada slaba, a treba nam jedna jaka.
Pa da se obrazuje i novo ministarstvo, sa Giolittiem ili bez njega, sa fašistima ili iiez njih, na stvari se iiiJfa ne bi promenilo. Policija je fašisti'ki^, pa bio ministar unutrašnjih dela fašista ili socialista; besposlica i glad će se širiti, pa 'makar se fašisti popeli na vrh nosa don teturcovog da odande i samog boga do-ihvate svojim batinama. Parlamenat i njc-igove krize niti će rešiti ekonomsku krizu, koja leži izvan parlamenta, niti mogu da suzbiju fašizam, ni klasnu borbu u-op'šte.	v
U koliko se tiče fašizma, parlamenat ga f amo pomaže, kao i svaka druga bur-ž.easka institucija. A taj isti parlamenat. (samo sprečava're"enje prave krize i produbljuje je. Opstojanje parlamenta samo odvraća zbunjene mase od pravog reše-n)a krize, a fašiste se njime služe da osiguraju svoju pljačku. Jer, zbilja, ni jedan pametan fovek ne može više da sumnja u tb da fašisti ne misle nikad da upravljaju državom. Oni hoće da vladaju, zakonito ili nezakonito da vladaju, .ali nipošto da upravljaju, to jest. da rešavaju krizu. ') a oni za to nemaju nikakvog jprograrna, pa onda ni namere, a nemaju ni sposobnosti za to — što već i sami pokazuju i uvidjaju. Hoće da vladaju, da pljačkaju, pa i vladaju. Drugi nek se bri-.nu 7.a organizaciju proizvodnje, drugi bek se znoje oko državno administracije, nek se guše drugi u deficitu i -•kako god hoće. Fašistima i e pni mogu činitj sto im "jeB da Hlada j u mi'd svim«, -sl^ži-samo za rezervnu vrio„dobro znaju da svi ti ral ci i kako se sve no zovu u parlamenat	iw4ct) zlatn,. .e 1 >„.,
neki čudotvorni lonac u kom se za svaku tyolcst iz ničega skuha lek. I kad im so

Žena vdova s sinpm edincem nasproti vojni pošasti: Ne boš imela g-a! Nobene kapitalistične vojne več!
razvidno, da gredo tam razmera vedno na bolje. Sovjeti so postali nepremagljivi. Boljštviki si pridobivajo simpatije vedno bolj širokih plasti' prebivalstva. Zadnji uspehi ruske diplomacije,* šo vplivali tako mo no na vse ruske stranke, da so priznali celo boljševiški nasprotniki, da ne bi mogla nobena druga stranka bolje vladati od boljSevikov. Na znotraj "sc je torej Rusija utrdila; na zunaj pa postaja bolj in bolj ugledna in silna. Kakor politični, se je zboljšal tudi gospodarski položaj. Letošnja žetev je izpadla izredno dobro. Nove industrije se odpirajo, trgovina si je tudi odprla nekaj dobrih vrat. Danes posluje-že tudi sibirska železnica po kateri se^lahko pride iz Moskve direktno v, YJijjjpivostok.
Malomeščanska vlada v Vladivostoku je kapitulirala pred silo rdečih delavskih čet, ki so takoj proglasile sovjetsko republiko. Sovjeti bodo takoj popravili bro-dovje mirnega oceana, ki mora postati sposobno za boj proti zunanjim in notranjim sovražnikom.
Ker se bliža- peta obletniea ruske revolucije. se pri'akuje, da ho sovjetska vlada amnistirala mnogo političnih kaznjencev.
V	Moskvi so pa ve priprave za IV. kongres Komunistične intornacionaie, katerega se bodo udeležili. delSgatje iz vseh krajev sveta. Proletariat ne sme pozabiti, da tvori bogata in močna Rusija največjo obrambo proletarskega gibanja.
V	Parizu se je vršil v pretočenem tednu redni ob:ni zbor francoske komunistične stranke. Delegat . K. S. Italije s.
cocćimarro je sicer utegnil "'gtftoriti na mgrèsd a ga je fccjj tirni francoska "'o -iretirala in., g« odvela na mejo -i nnttifts" "lj|ia v redu, Tre« -lonalo ^uštopal ÌVIanuelSki; . išomisar, ki je podal poročilo o io. jju na Ruskem in povabil frane. ,om.-stranko, nr/fei le naloži kakor druge Kòm. stranKjv' železno disciplino. Na kongresu so zmagali levičarji in je kongres sklenil izključitev desničarjev Ver-fonila, Frapeois, Marije Mayouox iti druge. V" novo vodstvo so bili izvoljeni slede-qi sodrugi: Cacbin, Cartier, Frossard, Garclicry, Gourdeaux, Ker, Lucija Lei-ciagne, Gilka Kurtz, Paul Louis, Soutif, Pagnereaux, Bestel, Damov, Tourly, Ma-ranno, Brancoli, Ganielou, Fournier, Henriet, Laguesse, Ileurteau, Destrèe, Ev-■rard, Geof-get, Plais, Sellicr, Richl Mo-rizet, Cordon in Ledoux.
Med Grki in Turki je torej prišlo do premirja, ki ie bilo sklenjeno v Mudaniji ob navzočnosti tudi francoskih,. angleških in italijanskih delegatov. Turkom je bilo obljubljeno vse kar so zahtevali. An-tanta se je tudi obvezala prisilili Grško, da izprazni Tracijp/ Tako se namreč godi z malimi državami. Dokler služijo velesilam, jih tc^slednje zagovarjajo, kadar so po poražene jih veselice zapuste njih u-sodi. Velesile izkoriščajo gibke narode, kakor izkoriščajo proletariat. To bi lili morali vodje malih držav že davno vedeti. Ali kaj, ko je suženj nepristopen idejam svobode. Kakor se je zgodflo z Grčijo, se bo zgodilo tudi z drugimi balkanskimi državicami, ki služijo antantinemu kapitalizmu.
Grki so že začeli zapuščati T> so tjakaj že prišle prve tur-k vstrajajo na tem, da se mc mirovno konferenco tudi 1 antanta ugodila tudi tej
^iiJS
A.p -.;	hov«
Avstrija ima milijon milijonov kron.
Seveda papirnatih. In vedno več se dela takega denarja. Koliko stane ena avstrijska krona je razvidno 11. pr. fz poštnih pristojbin za poštni promet v Jugoslavijo: za pismo je treba plačati 300 kron, za dopisnico pa 180 avstrijskih kron. Za poštne pošiljke do 5 kg se plača 2400 kron in odpravnine še posebej 2000 kron.
Orjaška pekarnica. —■ V Lizaboni (Portugalsko) zidajo pekarnico, v kateri se bo lahko speklo dnevno 300.000 kg kruha in 16.000 peciva. Tu se bo videlo vse mnogobrojne uspehe moderne tehnike, ker vse bo vršil stroj: mesenje, prenašanje v peč za pečenje in hlajenje kruha.
VSEM ZAUPNIKOMI Oni zaupniki, «ra smo svojčas izročili nab ir alfi za tajni sklad «Dela», iste vrnejo ter naj istočasno •brani znesek.

1'urške zmage pvoti (<i'kom; fiancoske stalrj e nasprotno angleški protiturški politiki in še marsikaj drugega je vplivalo tako ma: »o in angleške političar je, dj je bil Lloyd George prisiljen odpovedj se ministrstvu. Smatra se namreč, da je on kriv vseh angleških porazov. Očita se mu celo, da je njegova politika bila zS, Anglijo tako škodljiva, da je spravila v nevarnost obstoj države. Na njegovo mesto bo prišel Bonar La\v, koji je prijatelj politike trde pesti proti Nemčiji. On bo sestavil novo ministrstvo in razpisal nove državnozborske volitve, ki se bodo vršile baje meseca novembra.
V Nemčiji se vrše priprave za volitve državnega predsednika. Stranke se še niso dogovorile glede časa v katerem naj bi se te volitve vršile. Vsekakor izgleda, da se bo sprejelo predlog socialpatriotov, ki hočejo, da bi se vršile volitve šele leta 1924. Socialpatriotje bodo kandidirali sedanjega predsednika Eberta. Vodstvo Komunistične stranke je sklenilo, da se bo tudi udeležila teli volitev in da bo kan didirala sodružico Klaro Zetkin.
Nemška Avstrija propada bolj in bolj. Njena krona nima več nobene vrednosti. Ljudstvo strada ker ni zaslužka, ker so obrati vsi zaprti. Verižniki pijejo zadnjo kri temu ubogemu ljudstvu, ki je pre-vel2 potrpežljivo in verjame več v tujo nego v svojo lastno moč. Kapitalistične države izžemajo Avstrijo, avstrijski socialpatriotje pa nadaljujejo obrekovati boljševike ip se v svoji ekstremni mizeriji baliajo pi'ed zapadno buržoazijo, da so je uhranili preci proletarsko revolucijo, Sedaj se vrše seje gospodarskega odseka Zveze narodov, ki sklepa in sklepa in pusti, da med tem časom ljudstvo strada. Bol.)"eviška Rusija se dviga dočim ci, ^nvakratU'ina Avstrija pogrer%.■'vodno bolj v bedo, iz katere ni ve!3 nobeni, moči.
Na Kitajskem so se vršile v pretečenih dneh manifestacije v korist Rusiji. V Pekingu se je vršil shod, ki se ga je udeležilo nad 50.000 oseb. Po shodu se je vršil obhod po mestu. Demonstrantje so nosili tablico z napisi, da mora voditi Kitajska samostojno politiko in, da mora skleniti zvezo z Rusijo. V nekem pogovoru z zunanjimi časnikarji je rekel revoluciona-rec Suniatsen, tla je popolnoma ponesrečila japonska politika, ki je hotela vzdržati živo reakcionarno agitacijo na Kitajskem.
Na blodnih potih
(K poSifi&fiemu poSožaju v Sloveniji)
Od spomladi mi sili v roko pero, da bi povedal delavstvu v Složniji, da so ga spravili ljudje kakor: Klemeničič, Štefa-novič, dr. Lemež in Fabjančič (moj bog!) na blodna pota. Politični kozli, ki jih to švigešvage v delavskih vrstah streljajo, izzivajo že dolgo resno kritiko, odnosno svarilo proletarcem Slovenije in ako nisem storil tega preje, je tega krivo samo dejstvo, da so stvari v danih razmerah tako delikatne, da človek; ne vè, kije in kako bi se jih dotaknil in kako bi jih povedal, da bi jih razumela prav delavska ulSesa Slovenije. Vsa težkoča moje kritike tiči v tem, da ne morem s tistimi argumenti na dan, ki bi takoj razsvetlili napačno pot po kateri hodi proletariat Slovenije po krivdi svojih nespofeebnili zaupnikov.
Toda izdajstvo, ki ga pripravljajo zgoraj citirani konfuzionarji ali Jz. Šsto osebnih motivov, ali pa iz prostega*'idiotizma nad proletariatom Slovenije zaibli-žajoče se ljubljanske in dr. ogMnsk^ volitve, je treba končno vendar-le oznauiti, kakor zasluži. Ti strahopetni- politikastri hočejo uvleiči razredno zavedni proletariat za ceno svojih mandatov v volilno akcijo, ki ne pomeni za proletaria^ Slovenije nič manj kakor podrepovanje disi-den+mm klerikalcem in različinim bote-garskhn konsumarjem ter bolniškimi Ma-gajničarj'em. Kakor stoje stvari hočejo v volilni blok z dr. Gosarjevo klerikalni» frakcijo, s socialističnimi disidenti (Kic-murjem, Golouhom, Kopačem et consor-tes) ter z nebodij ih treba «ekstremnimi» avtonomisti Prepeluhovega kialibra. .
Da bi Išlo tu samo za Lovra Klemenči-ča, dr. Lemeža, Štefanoviča in Fabjanči-£a, bi nam bilo lahko prav vseeno kam ti omahljivci silijo in kje žele očeuvvi. Kdor je videl dr. Lemeža na vukovarskem kongresu in njegovo Canosso po kongresu, kdor je videl Štefanovima kot obmejnega komisarja, vojnega atašeja na Dunaju in čital njegovo atašejsko brošuro in kdor pozna Vladimira Fabjančiča ta>-ko dobro kakor jaz, ta se more čudom čuditi, da niso ti možje 2e zdavnaj tam, kjer vsi tisti špisarsk' bratci, ki so n šeni in pečeni iz istega lesta. Toda tu gre za zdravo delavsko gibanje proletariata Slovenije, ki ga vsa brezprimena reakcija novopečene jugoslovanske b-v-žoazije ni' mogla streti. Ne moremo torej dopustiti, da ga zamajejo in deviirajo ljudje, ki stoje na čelu temu gibanju samo zato, ker ni mogoče izvesti v Sloveniji javne in odkrite kritike in pokazati proletaria tu v pravi luči zablode, v katere ga vleče ta četvorica z vso svojo :"pi--sarsko naturo.
Zatorej proletarci Slovenijo, pozor!
Kedaj in pod kakimi pogoji lahke sodeluje revolucionarni proletariat tudi z drugimi, reform ističhiuu in konfei-ional-nimi delavskimi strankami? Dva slučaja nam dovoljujeta take koral-e.
1. Kadar ima preiti dnž'avna. (kapitalistična) oblast v izključno delavskè roke: Po nalogu III. internacionale so bili n. pr. nemški komunisti pripravljeni podpi rati nemške večinske socialiste (Sc-tiof^ demanna) in centrumat?e ter iti 'i njimi o^a.T^. vlado. PjdtWpa^Jitfn» vse dfuge kapitalistični; stranke od vlade.
2. Kadar gre za neposredno obrambo konkretnih delavskih pravic (osemurnega delavnika, ohranitev mezd itd.), oziroma
za neposredne življenske zahteve (zvišanje mezd, skrajšanje delovnega časa, boj proti fašistom itd.). V tem slučaju zahtevamo enotno fronto proletariata.
Občinske volitve pa so za nas neznatnega pomena sploh. One so za nas skero brez pomena tudi tedaj, ako je pričakovati, da bo imelo delavstvo v občinski u-pravi večino. Mi vemo, da nam take večine danes prav nič ne pomagajo, ker aiko nas ne more vlada sama s kako pretvezo izgnati iz magistratov, pa pošlje na nas svoje plačane tolovaje.'V Italiji kakor v Jugoslaviji imamo za to do danes dovolj vzgledov in bilo bi torej smešno, da bi se udajali še kakim social-demokratičnim samoprevaram v tem pogledu.	!--. ; ; Razredno zavedni proletariat se a-lc-ležuje občinskih volitev«ifemo^tedaj, kadar hoče: ali šteti svoje glasbe, ali pa preizkušati svoje bojne« sp%>bnosti (z-orožjem). Vezati pa se pri občinskih volitvah z malomešlčani zato, da lahko pošlje v občinske svete par sod^Ugov, da se tam skrivajo za hrbti buržoazije in da se jim nudi priliko, da stóepajó žiqo prijateljstva, ali da se kot" komprgmitir pri buržoaziji zopet rehabilitirajo'; odpustijiva napaka proletarialfL P nji politični boji so nas preda bi ponovo delali take gre*
Tako mislijo tudi vsi tisti re^sm . slovanski sodrugi, ki vodijo, i^ólikor puščajo razmere, politiko isjgČednozav^ neg® proletariata v Jugoslffiji. Zdi se mi potrebno, da to š'e posebno naglasim, ker Sem poučen, da se zgoràj navedena četvorica sklicujejo na neko avtoriteto. To "Jclicevanje je falsifikat.
Opozicija, ki se uveljavlja proti temu političnemu šarlatanstvu v delavskih vrstah Slovenije, je torej na pravi poti. Proletariat Slovenije ji lahko mirno zajjpa. Njena deviza je prava: ali' gre razredno zavedno delavstvo v Sloveniji samostojno v občinsko volilno borbo, ali pa se volitev popolnoma vzdržali! Za nas niso biir-žoazni Gosarji, malomeščanski Golouhi, Prepeluhi in podobni kalini manj reakcionarni od Tavrarja, Hribarja, Trillerjev in drugih kanonikov.
Svojo pravo- barvo pa so pokazali dr. Lemež in njegovi «komisarji» še s svojo avtonomistično organizativno taktiko. To so stare Lemeževe bolezni. Na teh boleznih je bil enkrat že umrl, to je bilo na vuko-varskem kongresu. Takrat mu je stal zvesto na strani Golouh, ki je pozneje v svoji lastni stranki mirno pogoltnil vse svojo separatistične načrte. Morija bom imel še priliko govoriti o teh stvareh. Za sedaj pa:
Proletarci Slovenije, dol s te blodne poti!
Ing. DRAGOTIN GUST1NC1Č.
» E
!~5
L O
Četrtek, »i. oktobra
so bili podrti razredni sindikati in munistična stranka, delavski razre bil politično in gospodarsko razorili brez moči.	t
Posledice so se' prebolestno občuti)1'" Realne mezde so se znižale za več f 60%, pravica organizacij, da se poti f1 njih zaposli delavce, je bila odpra " ljena, dejansko odpravljen je bil tudi semurni delavnik. Zavladala je naj^'" nejša reakcija, delavske organizacije 0 bile razpuBčene, pravica združevanja r1 shodov, svoboda tiska in gibanja vse 0 r.ič ne obstoji za delavski razred. V ti situaciji je vsak razredni boj proletari -tu težaven in proletariat mora brez v j; jega odpora prenašati vse udarce in ,(la" pade od strani kapitala.
Toda kapitalu niti to ne zadostuje, ai. f pak hočie še bolj priviti vijak eksploat !" eije, potem ko je že skoraj zadavil dela* ski razred. Pred nekaj dnevi so imeli il dustrijci velik sh'ijd, na katerem So skl rili začeti gjoj proti vsem obrambeni! C korakom, ki so zapopadeni za proletari: v zakonih o zaffiti in zavarovanju del cev, posebno proti ostankom ossmurh dela. Z eno besedo, napovedana je strani delodajalcev nova vojna prole riatu,■yojn'a, v kateri bi zrnata industri cev "Vrgla delavski razred v suženj sst-in ga pripeljala na rob prepada in deg neracije. Proti temu podjetniškemu n; "■ac* 'me strokovne organizacije, rar.
id oblasti, raztrgane in prego bile dpvpij sposobne braci® Use js nekdaj Zakon o d' . )iji mogla obraniti le sk _ /tedanje socialdemokrati: ^ ,in sindikatov, tako se mora trr , Aedaj.' proletariat s političnb borbo par
lelno z borbo na gospodarskem polju braniti tega napada.
Toda ne samo kapitalistični razred, ampak tudi državna oblast vodi ofenzivo proti proletariatu na 'feospodarsktoi, in političnem polju. Na gospodarskem polju z velikanskimi in vedno večjimi indirekt-nimi davki ki padajo na ramena delavnih množic, na politicn'ém pòi j u pa z m no hujšo reakcijo. Ne le da toži z vsetni ^ sredstvi nasilja definitivno razbiti .Setav^ ski razredni intere-, .ampak; se . pripravlja, da z novimi zagoni onemogočj v* a i: o bojevno delavsko razredno gibanje,"' ,>"
Pred Vsemi temi napadi stoji proletariat brez moči, brez svoje politične stranke, kajti to, k^r se ipienuje socìaWsticiVT stranka, to je samo meščanska potVry;/-niča za agitacijo wrsfah proletariata, ?a razbijanje nj ego ve' enotnosti in za uničevanje njegffve akcijske sposobnosti.
^elàvijjieàvu «aare_du se vsiljuje potreba/da se d$ganižira politilčho, da ustanovi svojo razredno stranko, ki bi peljala nàjpijèj fcoj, za najosnovnejše pravice, s katerimi bi se lahko omogočilo voditi organiziran razredni boj ' proletariata in ustvarila predpogoje . za nadaljno borbo. Bolj kot kdaj .zahteva .zgódovinfcjki položaj od delavskega razrsaa, da ustvari novo stranko, ki bo organizirala 'prole-tur sko obrambo pred ofenzivoli ispitali in povedla potem delavno- Jjud«-' -in vasi v nepomirljiv razre'-* kapitalističnem^ razredi šni reakciji.
Ustanovitev, take m tek nove dobe v gibanja v Jugoslaviji in i hodu iz te grozne situacije, brezdušna in divja ofenziva * » pahnila celi delavski razred.»
(Glej s

razna nacionalna udruženja daj!)	* 1 *
Splošni položaj v de?eli in revolucionarno razpoloženje mas, sta ustvarila 'ligo d nà tla za razvoj 'Komunističnega** gi-anja. Nósiielji: komunižma v Koreji so apredu4f*fj|korejski elementi, ki so živeli itlrtra) *ti1 |.i u.'Sro*. "Rusije ia tam čriMtli svoje,^^evSlif'iipifej >ne izku,«ije. Postaseli y)«i^tehre^;M,T)ii:'iiiisu'ni stranki idi f^je. K oifiu.^r.4 ifcr o j eft je sedaj prapltà-liif^S .v«Ži. -«se l-avoluiiionarno giLarije' v Ivprejii Najrazličnejše skupine in struje ii' priznavSjo pravico,' da je aktivna za-\opnica interesov 'korejskega.ljudstva.
Vpliv prpvizorlčno > lade (ki in^a sedež ; Vlaoighaju), ki ■Hsisti^Ž llf ki je Ameriki-prijazna, pa dan na dan in stališče vseh, tudi b. •'* elementov dežel«, aktivnega boja za nacionalno osvoboje-nje. Najprvotnejša|in pajvažnejiša naloga Kom. stV. Koreje je, da organizira .delovne množice Ivorejé k sifijpnemu boju prp-ti imperializmu in ^oriščanju. V vprašanju boja proti japonskemu imperializmu stremi Kom. #r- Koreje za zedinjo-lucionarnega gibanja >ira sklicanje nacio-a katftyem, bi se na-cnoviti enoten, centra-ionarni organ za celo
ednejših meščanskih t i/.preminja v smeri nacionalno
njem celotnega re Koreje. AKtivno nalnega kon.gr pravil pcičk' len in vqo&J * "j^eTo.
rosinr:
i, pridemo torej do zamejsko revolucionarno '•ìw1! in trpljenju
i 0 V
Strinjamo sc popolnoma z izvajanji v gornjem članku. Poudarjamo, da so zgoraj opisani pojavi v delavskem gibanju Slovenije znaki degeneracije onega dela tproletarskih voditeljev», ki niso dorasli ždKtcvam, ki jih stavi na delavski razred izvfnzakonito in nezakonito življenje, v katerega ga sili meščanska reakcija■. Opozicija'proti tem «voditeljem» in ptoletar-
SKO f,,.,,. iljt- - - ("j^ "mm^^^^ j in a h Jugoslavi j(*\,«i Ht'vyr^ a fistivi	I
«komunističnega gibanja» v Juffoslaviji ki dotaknje.no po Sličnih demomlisu-jdčtli uplivilr — Ured. * i *_ , t

Horeja
3-»er sta poročili, ki sta jih podala, sodr. Hc in sodr. Pak-Kieng preobširni, podan le nekoliko krajši ekscerpt ozii-oma pa glavitnejše cdstavke iz njihovhi poroči!
Ho poroiča najprej o zgodovini in zemljepisnem položaju Koreje, nato pa preidef na poro ili o položaju korejskih kmetov in delavcev.
Položaj. korejskih kmetov. 85% vsegr prebivalstva tvori podeželsko ljudstvo. Koreji je okroglo 4 milijone moških in in pol mil. ženskih, ki se pečajo izključni., : s poljedelstvom in štiri petine izmed teh1 so takozvani mali kmetje-najemniki. Ti nahajajo v suženjstvu vladajočega razreda, v rokah katerega se nahaja večina vse zemlje. Položaj delovnih mas Kore je, ki so stoletja ob utile pritisk vladajočih razredov, jo sedaj težji kot kdaj pr-aj. Japonci kolonizirajo deželo s svojhri krneti, ki so povrhu navdahnjeni z naj hujšim šovinizmom in domačini ne iaur<j| jo vzdržati konkurence z njimi. Sam-iob-sebi umevno, slopari japonska vlada iiu zemstvo, s tem da pravi, da dela to v svr lio izpopolnitve poljedelstva v Koreji. Sc „sfpor nekoliko stvari izboljšali, a le na korist svojih priseljencev, kakor n. pr Uporabo nekaterih novih poljedelskih slijev, sistem gnojitve, posebno pa kanali zafiio Vioii. Zemljiški d-iv'ek &r> ìli vii r.-ao'
no ÌQ—11 u.r. Delovna mezda stoji med 50 ,£gnti do 1 yena dnevno. Ka kor tudi v drufm deželah daljnega vzhoda, se gle-d(^;,uitd'i pri nas s prezirom na delavca.
-, j^.kzmere delovnega ljudstva so skrajno težke, brezposelnost je zelo velika, kar izrabljajo kapitalisti v svrho stalnega nižanja mezd in produkcijska sredstva se nahajajo v rokah japonskih kapitalistov ki na vse načine izkoriščajo s pomočjo svojih oblastev korejsko ljudstvo, kar ima -gevéda za posledico, da je tole smrten sovražnik japonskega ljudstva. Ko-r j/ako delavstvo ni še napravilo potrebne šole, da hi znalo ceniti moč organiziranega boja proti tlačiteljem in p«4eg tega je predano na milost in nemilost represalijama japonske vlade, kar je zabranje-valo razvoj in prospeh organizacij mod delavstvom, kljub temu, da imajo Ko-i rejci velik smisel za organizacijo.
V teh okolščinali jo nastala revolucija marca, 1. 1919., ki je izsilila dekret, s katerim se dovoljujejo korejskim kmetom št*- dfclavćem .zveze, društva in organiza
•J'V ? •.eaa*ao-fc» aouarui proletariat Koreja, zave. io religioznih feektah, y^ef,uie na korej-iske intelektqafc.e fT'1'^vizcrična vlada'.). Sedaj pa jen^jè'stva^^-.tboditve v svoje lastne roke, -Mjti	morje le po
tej peti dosié'ti do imagei '
Revoluciormr-iit' ^ òr g animici je Koreji: 1,) SplošncrMclovna fedemcijd.Koreje je ria.stg.ia novafebra 1918, je-ra,zprgdena po Vgfigb deloli, đteje 85.000 članov. R nji pripadajo -iSfe.kovne orgiwiizàcije, ki so se ^ 'ustànòvil4,^'Industrijskih cefttrih in ki jih je Foderaci j a sama ustanovila. Nadalje spadajo k1 nji' mnoga delavska društva kulijev, transportnih, železničarskih in rudokopnih..delavcev. Federacija je že organizirala ih- vodila .štiri velike stavke v industrijskih centrih z zahtevami po mezd, zpuanju delovnega ur
zvi.anju mezd, znnanju delovnega urnika in enakopravnosti z japonskimi delavci. Najbli.5ji- njen cilj je ustanovitev obratnih svetov. Poleg tega se je organizacija Vedno udeleževala boja za nacionalno osvoboditev. Boriti se mora z mne-gimi in. Vedno Večjimi težkoičami od stra,-ni japonskih oblasti, a kljub temu bolj.in bolj raa'irja idejo proleterske revolucije med delavci. Na kongresu: 6 zastopnikov.
2.) Centralni š'ab ki re'--kih ''et za zo-pctv.o vzpostavitev Koreje. Ta organizacija je nastala z letom 1920. s ciljem obo-n enja in šolanja korejskih čet. Obstoji večinoma iz veteranov, ki se že nad 10 let borijo za svobodo Koreje z orožjem v roki. Nahaja se v južni Mandžuriji in sestoji večinoma iz-emigriranih kmetov in delavcev. Šteje 30.000 1 lanov, vštev-i od-
cijo. Takoj je bilo vse v polnem teku: | nastajali so klubi in zveze, nastajala so delke v Koreji sami. Aktivno se udeležu-gospodarska'konsumna društva, ki so ; je Baerrianpfee vojne in se nahaja na ko-stremela za izboljšanjem delavskega'po-: rejfki meji, V Korcjj.,fcami ima skupine ložaja. Delavci so ti zgradili svoje do- po 50—100 mož. V svojih vrstah im.a mno-
Dve leti tlačenja in preganjanja je rodilo v jugoslovanskih komunistih močno voljo do borbe' in neugasno željo po razmahu svojih sil. Iz tesnega delokroga na strokovnem polju in iz ozračja brezplodnih skrivnih diskusij hočejo stopiti oni na piano, na polje politične borbe z ustanovitvijo nove proletarske razredne stranke, ki bi dobila od oblasti dovoljenje za svoj obstoj in delovanje. Torej le-, galne stranke po vzoru Delavske stranke. Amerike. Kakor pa ima ta svoje specialne naloge, jih bo morala imeti tudi nova jugoslovanska proletarska stranka, ako noče da bi njen obstoj več škiodil kakor koristil.
Podaj emo tu po «Beogradskem Dnevniku» — sedaj «Radniički dnev.» — članek, ki označa vso težnjo in hrepenjenje jugoslovanskega proletariata po javnem političnem delovanju, po akciji Širokih mas. Članek! je zanimiv tudi radi tega, ker je v. njem orisan položaj, v katerega je spra* vilo nevešče meščanstvo celokupni delavski razred.
«Beogradski Dnevniki» i- list je v rokah komunistov — piše pod gornjim naslovom sledečle:
«Že stara resnica je, stara kot organizirano delavsko gibanje, da delavski razred ne more uspešno voditi svojega boja proti kapitalizmu za zboljšanje svojih življenjskih pogojev in za svoje osvobo-jfjfl5^ izpod kapitalističnega jarma amo spedarskem polju potom strok, he
L
Ou
„nizacije, temveč da mora ta svoj boj
voditi na pol i tirnem polju potom svoje politične stranke.
Buržoazija svojih napadov na delavski razred hi svojo eksploatacijo nad njim ne izvaja samo potom direktnega odvzemanja čezvrednosti v delavnici v procesu proizvajanja blaga, temveč tudi s celo vrsto drugih načinov potom svojega državnega aparata, ki ga vzdržujejo politične stranke, pri vprašanju davkov, pri vprašanju vojske in driigače izvaja najtrše izkoriščanje proletarsfeih množic. , Proletariat se mora proti tem napadom na svoj obstoj braniti na politiičL nem polju, izobraževati množice, ustvariti centrum, ki bo z najširšo propagando usposablja množice za boj, pritegoval mase, ki imajo enak interes s proletariatom, ki pa se nahajajo izven delokroga sindikalnih organizacij, jih prosvečal, u-trjeval in jih uvajal v velike borbe za osvoboditev proletariata. To potrebo je proletariat vedno razumeval in razume še danes ha rad tega ie bilo ustanavljanje, proletarskih strank,,Uši stoje na sta-lišifh nepbrmirljivega rafrodnega boja.
' Danes je bolj kot sicer kdaj velika-po-, treba proletariata po politični stranki* Jugoslovanski proletariat toi najtegtje udarce pod kapitalistično |S|pnzivo iia vseh poljih: tako na gospodarskem kakor na političnem.	• ;
Kakor hitro se je pojavila potreba vlaganja kapitala v industrijo, se je" jugo-slovanstà jfiu^žoazija, ki je čutila,' da j-gospodarskp^itazvit«, in premalo močil vrgla z vso šilo nato, da s pomoči'" litične oblasti .zloìfy organizh fc.lo gibanje poli	.
Pod naj ostrejšimi udarci bele.
\ SCt:
te, ki
pridelka, kar vede seveda male kme se' morajo vsled tega zadolževati, na" zelo visoke obresti, v neizogibno propoj;.. Japonska vlada tudi izsiljuje prodajo celotnega tobačnega pridelka in drugih mo nopoinih pridelkov, pri čemer pa plača le polovico pravo vrednosti in še t,o po ;> mesecih ali celo po enem letu, in ljudstvo mora že povrhu plačati ogromne davke,, da dobi pravico do pridelovanja mono-" polnih produktov. Cesto se tudi zgodi, da morajo Korejci zastonj opravljati privredne posle japonskim uradnikom ped, grožnjo raznih zapornih in denarnih kazni. Najemnik Jo dan na milost in ne-
rp®ve m si ustanovili večerne kurze. —> Največja organizacija ie «Splošna de-
Vrra	prtr-'riitrra-v--
vffko kohsumno društvo», ki razdeljuje obenem podpore svojim članom. V treh letih svojega obstoja se je posrečilo raznim delavskim organizacijam zbrati pod svoje okrilje nad 250.000 članov v 450 krajih.
Qibanje delavskih, in kmetskih mas. Tlačene delavske in kmetske mase še vedno nestrpno pričakujejo zarjo svoje svobode. Kot začetek razrednega boja smemo imenovati upor «flf&g-Han» leta 1914. Bil ja naravna posledica-mnogo stoletij trajajočega tlačenja delftvskega razreda po meščanstvu, ki se je posluževalo vseh mogočnih sredstev in oblik zatiranja. Tudi sedaj so borijo delovne ma-
milost svojemu gospodarju že po starih E(3 Koreje na življenje in smrt proti svo-tradicijah in japonski kapitalisti to še,Jjjm tlačiteljem, japonskim kapitalistom, svrho večjega izmozgavanja.j "
izrabljajo v in izkoriščanja. A kljub vsemu temu-jo bilo korejsko ljudstvo toliko zavedno, da; se je organiziralo v svoji Konsumni zvezi kmetov-najemnikov, ki pa je bila seveda od vlade prepovedana, a kljub tè-' mu ni ustavila svojega delovanja.
Korejski kmetje in deiavci delajo v potu svojega obraza in žrtvujejo svoje življenje, da zadovoljujejo nenasitnost japonskih kapitalistov. Zgodovinski boj ■korejskega ljudstva se z vsakim dnem-1 bolj prjostrujè in se izpreminia izv nacionalnega razrednega boja bolj in bali v vsesplošen razredni boj proti imperiai lističnemu tlačenju, kar priča o razredni, zavednosti delovnih mas Koreje.
Položaj delavskega razreda. Delavske mase Koreje lahko delimo v štiri glavne skupine: transportne delavce, kmetske delavce, rudokopne delavce in tvorniške delavce. Celotno število vsega delavstva -ibližno 280.000. Poleg teh ima-idelske in ribiške delavce. Ta-stvoi eno devetino celokup-3.,. kar dokazuje, da je agrarna dežela. Delov iga delavca traja navadr
PODLISTEK „DELA"
IVAN CANKAR:
Iz predmestja
Anka se je rodila v tistem predmestju, ki je odeto v dim velikih fabrik in v prah nešikropljenih ulic in kjer je trpljenje, uboštvo in greh.
Njen oče je bil pozlatar. Pred nekaterimi leti je imel še dela, ali polagoma je šlo navzdol. Domislil se je prepozno, da-bi stopil v veliko delavnico, ki je požirala manjše kakor reka studence. Bo-lehen je bil, sestradan in zlovolje« in tako se je neko® obesil. Ostala je žena sama s četverimi otroci; Anka je bila najstarejša, bilo ji je štirinajst let in ravnokar je bila opravila šolo.
Živeli so v beraštvu mirni in tiho, ker jim je bilo beraštvo v krvi. Niso se prepirali ne z Bogom in ne z ljudmi.
Anka je bila slaboten in bolehav otrok, kakor jih je po teh krajih vse polno. Zdelo bi se, da ji je komaj deset let: Vsa majhna in drobna; bluzica se ni bila vzdignila na prsih še niti za dih, lica so bila ozka, bela, oči so gledale čisto otroško, neumno in radovedno. Pol je bila skrbeča, izkušena mati, a pol dveletno dete s čudnimi željami. Delala je od jut*" do noči neprestano, oskrbovala i" letnega brata in svoji mlajši spravljala je in kuhala. Mati j.
*
služavat; odhajala je zj jdaj ter se vraiča-la pozno na večer. K^ dar se je vrnila mati, ^ je vrtni Sil o V resni Anki dveletno dete/Sedla;je trudna ih izmučena in najrajša bi se zjokala, kakor otrok časifi hipoma na glas Zajoka; ne. ve zakaj.
Nekoč se je mati domislila, da bi dala Anko česa učit; mlajiša sestra je imela ite dvanajst let in bi lahko oskrbovala domača dela; bila je celo moičiiejša od Anke.	„	•'•-
Tako je prišla Anka k gospej Rieglovi, da bi se učila kako se šivajo kravate. Gospa Rieglova je bila velika in debela ženska, lici sta ji viseli navzdol, imela je dvoje težkih podbradkov; očesa sta bila majhna in svetla, švigala sta neprestano, ter se svetlikala iz obraza, kakor dvoje živih, majhnih živalic. Anka se je zelo bala gospe in sklonila se je ter se sklju-č:la kadar je čutila, da sta se živalci ozrli nanjo.
Šivalo je iše troje deklet; yse tri so bile slabotne, suhe in brez krvi; ni se jim poznalo če jim je po petnàj-èt ali po trideset let; obrazi so bili pač zelo stari k a vi, ali oči so gledale otroško in telesa so bila nerazvita.
Od začetka, je bilo Anki težko; roke so ji bile okorne, bodel:ala je, «kot da. bi si zobe trebila». Ali privadila se je in šivan-ka je ubadala sama in natanko' Umet-F ! bila velika. Vsaka delavka je .de-' posebni del kravate; najstarejša '•ospcj že tri leta in ni Vfcdjua estavljajo. Sedele so tih-o, ez krvi in brez glasu in 10
Uj»! so se vzdigale enakdfherno. Tako zjutraj od sedmih, zvečer do sedmih; tako mesec in leto in življenje.
Anka je dobila prvo soboto dve kroni. Ti;š!č'ala jih je v potni pesti in sfee ji je poskakovalo. DVe kroni, —• in Ugledala je ob cesti vso'.polno prodajalnie, vleklo jo je na desno, ha levo. Hipoma se je bilo odprlo obresti veliko'število slaStfCavfcic:,; in za visokimi okni so dišale rumeno pečene torte. Odprlo se je ob cesti veliko Število prodajalnie, ki so visele zunaj pisane bluze, čipkaste srajce. Da, odprle so se celo zlatarnice in bleskale so ji veselo v lica zlate zapestnice, brale; in biserni uhani so bili tam. Odkod toliko prodajalnie? Anka jih prej nikoli ni bila opazila.
Prišla je domov, kroni v potni pesti; mati je kroni vzela in še tisti večer jih ni bilo več. Anki se je storilo hudo in oči so jo zaskelele; obraz pa, ki je bil prej že rdeči in vesel, je hipoma spet upal. V spanju je jokala tisto noč; mučile so js grde sanje.
Prodajalnice so spet izginile; Anka ji^i ni videla več. Samo še razriti predmestni tlak je bil tam, sive dolgočasne hiše so bile tam, in visoka nova poslopja, odurna, podobna pobeljenim Ječam; vse kakor je bilo prej.
Ali v Anki se je bilo nekaj zgenilo, predramilo. Kakor da bi bila mlada ticà prvikrat zafrfothla s perotmi, pogleda'à okrog sebe, ié%pla$mo in* neodločno, ter So napravljalà. da vzleti iz gnezda.
Po tem neusmiljenem boju je bilo marčno gibanje pospešeno. Stotine in tisoči delavcev Koreje so žrtvovali v tem boju življenje za svobodo korejskega ljudstva in za otresitev japonskega suženjstva.
Tekom zadnjih petih let so bili priče junaškega boja Sovjetov, boja pod ne-enà'hftni pogoji. To jim ni le dalo novega vzgona, ampak jim je tudi pokazalo, da ne stojijo osamljeni v svojem boju. Sedaj se zavedajo, da ne stoje roko v roki z njimi le tlačene množice daljnega vzhoda, ampak celotni svetovni proletariat. Verujejo v kàtìpno zmago in korakajo zaupajoče napréj.
Pak' Flieng porač'a na dolgo in široko o revolucionarnih poizkusih korejskega ljudstva, o njegovi marčni akciji, katere rezultat je bil sicer 7.000 korejcev po! i tih po Japoncih, 46.000 ranjenih in 48.000 "'-ženili v ječo, a na drugi strani probudi-tev zavednosti in revolucion-nosti korejskega ljudstva. Ir vzemala spočetka IčdstđPT ke, a se izpréminja* neodprt ' razredni boj. N o ; na vlada, 100.000 moj
gggaajgMgggBB^^	.
Vzbudilo se je hr€penjènje v nji, . vedi po čem, po nečem svetlem, solnčnem po rumeno pečenih tortah, jpisanih bluzah in zlatih- zapestnic, da zlat ili zapestnicah ž veselo bingljajočimi nàvfcski.
Kmalu nato, čez mesec dni, je zamenila Anka svojo tovarišico in je- nosila blago v mestò. V roki veliko --kutijo, prevezano z jermenom, je hodila dan-, za dnem po neskončno dolgih ulicah iz-predmestja v mesto, kjer so se ceste širile in kjer so bile lepe hi|e in kjer je bila prodajalnica ob prodajalni«, druga lepša od drugè. Ob polu- desetih je Anka odhajala ter se vračala opoldne. Samo ob sobotah je hodila gospa sama po denar.
Zgodilo pa se je nekoč, da je poslala gospa Anko v soboto po denar; naročala ji je skrbno, da naj pazi na denar, da naj ne izgubi denarja, da naj natanko prešteje denar . . . da, denar. Anki je šumelo po uštesih: denar . . . denar . . . denar. Denar ... to so rumeno pečene torte. pisane bluze, zlate zapestnice, da zlata zapestnice z veselo, cingljajcčimi na-voski.
Ali je vedela Anka ,odkocl ta megla? Megla se ji je bleskjptala pred očmi, .trepetalo je nekaj vsenaokoli, Veselo in svetlo, tako da ji je poskakovalo srce. No Ank.a ni vedela, odkod ta megla in zakaj da ji tako poskakuje srce . . . Kako so se smejali izza megle, veselo cingljajoči nave ski!
Prodajalnice so se smejale ob cesti, lipe prodajalnice, vse nabasane s čudovitimi rečmi. In tudi ljudje so se muzali
go uglednih komunistov. Na KoQgfnjsu: delegata. —"f^/.-f t* •- ~
vplivna organizacija revf(!,f onarne dine v Koreji. Nastala je aprila 1920; ima 13 glavnih oddelkov (razdeljenih po provincah) in 210 malih centrov; štejo 5:7 tisoč članov. Nastala je po združitvi vseh mladinskih organizacij Koreje. Glavni njen cilj je duševni razvoj mladine, veljava evropske znanosti in tehniki; idejno stremi po nacionalnem osvobojenju. Federacija ima zveze z delavsko mladino v tovarnah in delavnicah. Je ena naju-plivnejMh organizacij v nacionalnim osvobodilnem boju Koreje sploh. Izdaja časnike in revije - in ima mnogo lastnih šol. Na kongresu:"'. 2 delegata.
4.)	Bojna organizacija mladine si stavlja nalogo, da oboroži č'ete za osvobodilno vojno. Nastala jo oktobra 1919 v Mandžuriji, ima v Koreji 7 glavnih oddelkov s prilli. 20.000 člani. Nastala je potom združitve 150 organizacij. Aktivno sé u'cln-lèguje Vojačkih in revolucionarnih akcij ki so naperjene proti japonskemu imperializmu. Največ članov je Emigriranih kmetov, ki so se ustaljli v južni Mandžuriji, drugi so intelektualci in kmetje, živeči v pravi Koreji. Je ena najizku-šenej-ših in najaktivnejših organizacij v boju za neodvisnost Koreje. Od drugih mladinskih organizacij se razlikùje v svoji neposredni udeležbi na revolucionarnem boju. Na;.fvOiigresu: 2 delegata.
5.)	Mlada, stranka nove Kofcje je nastala noVerabra 1918 v S^ngliaju, ima oddelek v ^drugenih državah. 'Obsega ve-
Vesti iz Jugoslavije
Bei graj ski izvrševalni odbor orjuncev (članov Organizacije jugoslovanskih nacionalistov) in komit (četašev) je sklenil čisto po italijanskem vzorcu mobilizirati svojo Arnuirio, da se z njo poda na bojno poUSi: Seveda" ne proti d'Annunziu p^JSu-K'èr zato jugoslovanskim hrabrim nacionalistom primanjkuje poguma, ampak proti neoboroženim — notranjim sovražnikom. Fašisti so zapovedali vsem pokrajinskim organizacijam, da morajo takoj izvesti splošno oborožitev svojih članov in njihovo generalno mobilizacijo. Za strašilo so si izbrali grozno zastavo: bela mrtvaška glava s kostmi počez na črnem polju, ki naj zavda strah in trepet vsem «protidržlavnim elementom». Ko so fašisti in komite to sklenili in zapovedali, so se podali v notranje ministrstvo k ministru Kosti Timotijeviću sporočat mu svoje sklepe. G. Timoiijevió razgretih fašistov ni dal na licu mesta vtakniti pod ključ, dasiravno ab mu povedali da "imajo Vse vrste orožja in celo konjenici, ne da bi zato imeli potrebne orožine liste. Rekel je samo, da država ne rabi njihovega oboroženega nastopa, ker se čuti sama dovolj močno, da se ubrani-: proti vsem sovražtnikom. Nato so fašisti odšli, vseeno izvršili mobilizacijo in odposlali svoje čete neznano kam, kakor smo brali v meščanskem «časopisju. Motil jih ni nihče. Morda bomo te dni brali o * tkištaih junaških činih teh hrabrih a domovino in kapital, seveda ne , ampak na zagrebških ulicah. Če »ou , dijeli jugofašisti tiste uspehe na polju požiganja, morije in tatvine kot njihovi italijanski bratci, bo pokazala prihodnjóst. Sedanjost pa že jasno kaže, da tudi v Jugoslaviji kot v Italiji za fa-čiste ne veljajo državne postave kot za navadne podanike. , , Produkcija premoga. V pretečenem letu je producirala Jugoslavija 2,948.903 vagonov premoga jn I sicer: V- Sloveniji 1,272.970 vagonov (leta= 1 1920 1,193.874, 1. 1919 1,155.689 in 1. 1913 . 2,344.826), v Bosni in Hercegovini 915,331 (1. 1920 826.664, 1. 1919 662.671 in 1. 1913 805.575), v Srbiji 401.472 (1. 1920 341.949, 1. 1919 111.264 in 1. 1913 257.872) in v Hrvatski in Slavoniji 359.130 (1. 1920 387.390,
I.	1920 256.900 in 1. 1913 199.584) vagonov. Pradukcija narašča in presega razven v Sloveniji že povsod predvojno produkcijo.
Resultati letošnje žetve.
Po podatkih komisij, ki jih je poljedelsko ministrstvo poslalo po državi v svrho čim točnejše ugotovitve uspehov letošnje žetve, je izdalo poljedelsko ministrstvo sledečo cenitev žetve: pšenica 118.000 vagonov, ječmen 26.014, oves 31.394, rž
II.278	in koruze 247.763 vagonov: V teh številkah podatki pasivnih pokrajin niso zapopadeni. Potreba v celi državi znaša: pšenice 103.894 vagonov, ječmena 17.455, ovsa 23.985, rži 2418, koruze 181.137 vagonov. Preostanek letošnje žetve za izvoz bi torej znašal: pšenice 14.323 vagonov, ječmena 8559, ovsa 7609, rži 8869 in koreze 66.626 vagonov. K temu pride še preostanek lanske žetve, in sicer najmanj 12.800 vagonov pšenice ter 38.185 vagonov koruze. Država bo imela torej vsaj 150.000 vagonov žitaric za izvoz.
Statistični urad v Zagrebu je izdelal prve podatke o uspehih letošnje žetve v Hrvatski in Slavoniji. Po teh podatkih se je pridelalo leta 1922 (v oklepajih primera, s povprečnim pridelkom 1906 do 1910) vagonov: županija lisko-krbavskfi 1465 (2144). modruško-reška 911 (1319), za-
-it: hesg^Hpfl® S S^r (6436)'. požeška e ihta-f^Yg (5945)1 k/vitiška 11.511 (11.472), sremfeka	(18.000). -— Skupaj torej
41.711 (51.870) vagonov. Primanjkljaj'znaša okoli 20 odstotkov.
Benarai zavodi Slovenija. Pred vojno je imela Slovenija 3 banke, danes jih ima 9. Pri tem pa niso všte"'-te razne podružnice tujih bank, ki jih je vse polno. Slovenija ima dalje 15 mestnih hranilnic, 77 posojilnic, 334 rajfan-zenskih blagajn in približno 50 podružnic raznih tujih bank. 7 največjih bank Slovenije ima po vsej državi podružni-'ce. v vsem okoli 40. Delniški kapital 7 velebank je znašal koncem 1. 1922 269, rezervni fondi pa 122.25 milijonov kron. Hranilne vloge so znašale 3885.5 milijonov kron. Čisti dobiček bank j^ znašal nad 50 milijonov kron in so se izplačevale delničarjem 10-odstotne dividende. — Slovenske velebanke so udeležene pri 73 industrijskih in trgovskih podjetjih. Podlaga za širikopotezno bankokratijo je torej storjena.
Ee£W53SX2HM
Razlika in kontrast med bogastvom in uboštvom, med razkošnostjo in pomanjkanjem, med bleskom in bedo stopi tem bolj živo v zavest, zlasti revnih, čim bolj oni nehujejo biti osebno odvisni od «bogatih» in radi tega njih varovanci; čim več oni uživajo osebno svobodo in pravno enakoSt, ako ne dejansko, pa vendar po imenu in na taki podlagi sklepajo pogodbene odndšlaje. In to je v splošaiem posledica novejlših mestnih življenskih pogojev.
(Ur. Fterd. Tòmies: Razvoj socialnega vprašanja.)
činoma le voditelje osvobodilnega boja intelektuaičo, članov ima 126. Inia. namen spravljati v sklad delovanj e^razlišnih revolucionarnih organizacij. Mnogi člani so bili poprej v provizorični vladi, so pa izstopili iz nje in sè postavili na revolucionarno stališče. Ptcpagira veCinoma o-	. . -.bojenje Koreje v'ihozemstvu, imt'fotelja, ko jo citam vnovič, izgleda da se
Ko čitam prvikrat dobro knjigo, zdi se mi, kakor da sem dobil prekrasnega pri-
e tendenc?, pripadajo ji t'i
'TfZ. 1
•■adaljevanje prihodnjič.)

s starim prijateljem. Goldsmith.
Jèà ka je potrebna. Toda 'samo kritizirati in nič delati ni potrebno.
tia cesti pri jaz. : »i\nka gre po denar. . . denar . . . dent^Jf . .» In solnce je sijalo, ker je bila sobota in ker je šila Anka po denar.	- *
Y predeljnem prostoru, v katerem'ni bilo' drugega pohištva nego dolga rdeča klop ob steni, je čakalo že mnogo žensk ■na izplačevanje; delavke, slabo oblečeijjj in suhotne, kakor Anka, in odjemalke same, dostojno opravljene in zlovoljne, ker je bilo okno še zmirom zaprto. Za ste-, klenim^predelom so stale, ob dolgi mizi ženske, ki so prirezavale blago, manipulanti so prihajali in odhajali. Prišel je blagajničar, debel in velik človek z drobnimi, mežikuj očimi očmi in dobrodušnim obrazom ter je odprl okence.
Izplačeval je polagoma, premišljeno; s slovesno, kretnjo in trdo, kot da bi pribijal krono na krono je štel denar na knjižico ter porinil potem knjižico po deščici; delavka je vzela denar ter stopila v kot, ker je preštevat} denar še enkrat.
«Z% gospo Rieglovo», je zacepetala Anka; — Jfto se ji je bilo stisnilo.
Blagajfear je pogledal v svojo veliko-knjigo in potem v knjižico.
«Šest in osemdeset kron . . '. celo premo ženje!» Namuzal se je ter name.iiknil Anki.
Anka jo vzela denar; krona ji je padla na tla, toda Anka "ni slišala in je stopila k durim.
«Ti, dekle neumno!» je zaklicala debela ženska. «Ali no .vidiš, da ti je bila krona padlS? ... . J97.US, kako drži denar, saj bo iia desetak izgubila!»
«In preštela tudi ni,» je opomnila druga ženska. «Jaz bi ne pošiljala takih c-trok po denar.»
- Anka je pobrala krono in. je začela pre števati. «Šest in osemdeset kron . . . šest m osemdeset kron . . . šest in oser ideset kron . . .» Kje so bile njene mish! Frfotale so kakor metulji, kakor metulji opoldne, pijani, od solnčnega veselja prijetno utrujeni. Spravila je cenar in knjižni'.o v škatljo. Kako je to ropotalo po stopnicah! Krone so cvenketale jasno, tenko, goldinarji bolj resno in debelo, in Anki se je zdelo, da brundajo celo papirnati desetaki s slovesnim basom. —
Ko je stopila na cesto, se je odprlo pred njenimi očmi življenje in veselje. Vse je bilo lepo naokoli in vse se je smejalo Solnce je sijalo na cesto in Anka se je ozrla na nebo, ki je lilo svetlobo dol in še je zasmejala od radosti: prvikrat je bila ugledala solnce.
Najprej je šla Anka v slaščičarnico, sedla je na žametni stol pred mramorna-to mizico in belo oblečena postrežnica ji je prinesla na svetlem krožniku rumeno pečene torte. Anka je zagriznila: kako se je to sladko razlivalo po ustih, (topilo se mehke« na jeziku . . , Jedla je, dokler se ni naveličala, a z očmi bi jedla še zmirom, lizala z jezikom po lepi rameni skorji.
Zunaj pred oknom so hodili gosposko oblečeni ljudje; dame v dolgih, šumečih toaletah, z velikokrajnimi, čudovito okrašenimi klobuki, čipkaste solničnike v rokah. na ušesih biserne uhane . . in soln-
TV.
D Č r- O
- Delavska šota
Vrednost in nadvrednost
Delo, kot proizvajalec blaga 'vrednosti, prihaja le kot abstraktno navadno povprečno' delo v pošte v, abstraktno, t. j. brez ozira ali je to delo delo nraii'ja, kmeta, ko vača., itd-.; dovolj-'je,'da dotično delo proizvaja',izdelke, ki so za ljudi uporabni. Povprečno, t. j. ne ipreleno ne prenaglo delo in tudi to stavimo vsled 'tega kor si na ' ta način opredelitev nadvrednositi prečno-stavimo. Pri »blago«-tvornem delu je odločilna le količina dela v nagem primeru 5-urrio delo. Pri razviti blagovni produkciji, torej posebno v sedanji kapitalistični dobi, se meri vse blago z odnosom na •gotove vrste blaga (nekdaj na platno, železo, govedo) iže dolgo pa z odnosom (na blago —■ -zlato, ki služi navadno -v obliki denarja (papir je le kredit) kot obče merilo blaga-vredncisti. In če naprimer vemo, da je za 1 gram zlata treba 10 ur 'dela (in kopanje .zlate rude 'je navadno i delo) a za 1 mg'r. zlata dobimo na pr. 40 kg moke ali 10 svedrov ali 120 kg soli itd., tedaj smo irekli, da je 10 svedrov ali 120 kg soli - 10 ur navadnega dela. Tudi takcizvano »višje« delo ;se mora reducirati na gotovo količina navadnega dela.
Vrnimo se k riaišemu giosacđairju manufakture in delavcu proletaircu. Blago v obliki:-denarja, je ono zlato tele, ki je vj?aky kapitalist; blago v obliki špe-ha, žita, industirielnih izdelkov itd. mu je le začaana, prehodna -oblika. In kdo pa je kapitalist? Človek, ki hoče, napraviti iz denarja več denarja!
Najčistejša, ohllika kapitala je sltara a-nahronistična oblika oderuškega kapitala, Človek A posodi človeku B 100 lir, da dobi -čez nekaj časa 130 lir od B nazaj. Ampak v tej stari obliki kapitala in nove vrednosti, je še manj torcfj nadvrednosti; če ima A sedaj 30 lir več, ima zato B 30 lir manj, ki so le vsled blagorodnosti A prišle v njegov žep. Naš indusltri jelen kapitalist pa že ni 'tako nesramen, da bi na tako lahek način bogateli; on stoji moralno mnogo višje ed onih oderuhov, ki jih je posebno Luter — Martin bičal v svcSji knjigi: »An die Pfarer wieder den Wucher zu predigen ...« Računska oblika tega oderuškega 'kapitala bi bila D — D plus d (D je denar d je denarček)
Sicer pričenja tudi naš ihdlusltrielen ka pi'talist sivoj e »delo« iz denarjem, a ga ine spremeni takoj v denar plus denarče'k, ka kor star oderuški 'kapitalist. On si kupi s »svojim« denarjem naj prvo fabriko, stroje, surovino in gotovo štavilo delavcev. Vse to blago plača po poštenih tržnih cenah; če plača delavce točno po ceni ždvljenskih potrebščin proletarcev,, ne več ne manj, je storil to po dobri krščanski čednosti; in nikdo mu ne more očitati, da podpira napuh in pregreho ali da odira. Po zakonih menjave blaga je vse v redu; blago, je šlo za »blago po poštenih tržnih conah; saj smo že rekli, da tudi denar (zlat) ni nič drugega, kakor blago svoje vrste. Da uporabimo iže prej omenjen primer, bi dnevne /potrebščine snasale 15 lir ali 5 ur dela.
Ko je na'š (gospodar kupil vse potrebno '»lago, tediali prične »delati«; delavec pože-
istroj, delavci vzamejo surovine v roke 'b s pomrfjo strojev predelavajo v "■ve izdelke. Delaivni čas je, reci-aini 8 limi delavnik, ki si ga je . j*vo s 'tolikimi ž rti va m i priborilo. Se-
.4,11. v naši traspirarvi opazi vsak tatkoj neskladnost — dnevne življenjske potrebščine ®mo cenili na 15 .lir, ali 5 ur dela, delovni dan pa .znaša 8 ur. Vsak vidi, da delavec dela 3 ure <veič, kakor je 'treba za kritje njegovih potrebščin, in da bodo te 3 ure, ono delo, ki je ne dobi plačano, in ki je spravi gospodar v svoj žep. Realno gospodarstvo pa to neskladnost zelo Umetno prikriva. A v resnici daver nad-viednoefti tiči v tem 3 urnem proizvajalnem delu.
Rekli smo, da je računska oblika starega oderuškega kapitala D — D plus d; računska oblika industrielnega kapitala je D — R — D plus d. Mi vidimo, da med D in D plus d oderuškega kapitala, stopi B (blago). Pod 'tem blagem nam 'je razumeti produktivna sredstva: stroje, surovine, delavsko silo itd. iv početku produkcije ali gotove izdelke kancem produkcije.
Ozrimo se tu malo na produkcijski proces sam. V vrednost gotovega izdelka se prenaša vrednost surovin plus vrednost uporabe strojev plus vrednost delavskih potrebščin plus naddelo. Če cenimo vrednost surovin na 80 lir, uporabo strojev 10 lir, delavske potrebščine po zgornjem primeru 15 lir -ali 5 ur dela tedaj stane torej 3 ure naddela 9 lir; vrednost izdelka bo znašala 114 lir. Med temi 114 lir. je 'torej 9 lir neplačanega dela. Naš gospodar že postaja kapitalist, -ampak ipo dokončni produkciji nima izdelka še v obliki denarja. Da ima gettavo blago, to ga še ne zadovoljuje popolnoma; on hoče in mora spraviti te izdelke v denar, da lahko sivoje »delo« nadaljuje. Kapital ne pozna miru, on hoče presmiavljanja in večanja »als haett' er Leib unid Sesie«.. On mora izdelke še proda'ti; če sam predaja, tedaj vtakne sam 9 lir v žeip; navadno pa prepušča ta posel trgovcem in za njihovó „dot-.-, jjgi pripusti gotov del te nadVred-nos't'i. Tudi se poslužuje radi hitrejšega obrata kredita pri finančnem kapitalu; Zia to uslugo mera tud'i oddati gotov del tlfedivrednosti. Tako realizira naš gospodar, popolen kapitalist, 'ki rabi usluge trgovca in finančnika in jima da za te usluge vsakemu po 2 liri, 5 lir nadvrednositi. S to cirkulacijo je tudi zaključen enkraten kapitalističen gospodarski Obrat Naiš kapitalist je prišel do zaže'ljenega cilja. On je izdal D (105) a je dobil preko .produkcije in cirkulacije I) (105) plus d (9 oziroma. 5 lir). Na podlagi te nadvrednosti sloni v današnji kapitalistični družbi »dobiček«, zemljiška renta, -obresti itd. S tem smo podali nazorno shematično o-bliko in bistvo vrednosti i'n nadvrednosti. To obliko in bistvo pa zatemnj u jejo v realnem gospodarstvu razne okolnosti ki se jih prihodnjič dotaknemo.
V zadnji raapravi smo ugotovili da je pojem blagarvrednosti pojem meščanske-ga gospodarstva, (če namreč opredeljuj e-m'o meščansko gospodarstvo po iproizvaja-nju blaga), in sega daleč nazaj pred kapitalistično dobo. V kapitalističnem gospo darstvu pa imamo poleg blagarvrednosti, tudi nadvrednost, in to, je za to gospodarstvo tudi najbolj značilno.. Rekli smo že, da je poznalo tudi predkapitalistično gospodarstvo v obliki suženjstva in tla-čanstva, gotove oblike »nadvrednosti,« • ki jih' vsak buržcazen ekonom brez izjeme s preziranjem zavrača; moderna nadvrednost, to je izkoriščanje prole t ari ata, pa te ekonome preveč bode v oči, da bi jo priznali in obsodili; zato se tem rajše znašajo nad davno 'preteklostjo.
NorastìKno raene okoliščine ovarajo 'jasen ufjcgled v sodoben, (kapitalističen go-
skodatmki obrat-, noi katerem sloni tudi druga, duhovna nadst<a>vfoa kapitalistične družbe. iV naši razpravi podana, enostavna oblika nadvrednosti je gotovo vsakemu jasna, ni pa 'tako jasna v realnem gospodarskem živJjerij-u, kjer jo razni momenti umetno prikrivajo.
Tu stojimo predvsem pred utisom fetišizma blaga. Ko uporablja kmet svoje pridelke v svojem domačem gospodarstvu, se še dobro zaveda, da so to plodovi njegovega osebnega dela; ko pa nabavlja na trgu za svoje potrebe razne industriel-ne in kolonialne pridelke, nima več te za ve s't i v sebi; njega ne zanima več to, kdo jih 'je 'in 'kako tji'h je proizvajati; njega zanima le 'še to, kje in kako bi dal najmanj sveljega blaiga (navadno denaija) za nje. Odnošaji njegovega dela k dimnemu njemu potrebnem delu, se ne izražajo tu več v odnošajih dela samega; tako na primer da bi oba dolečen čas delala, izdelke pa vzajemno porabila; pač pa izražajo v odnošajih blaga, ki zadobiva nekako posebno, od dela popolnoma ločeno, samslojno obliko. Marx pravi: »Če producenti suknje, čevljev, merijo to blago z odnosom na. platno, kot občo enakovred-nico (equivalenti se izražajo v tej prismojeni obliki odnošaji njihovega osebnega dela. do družabnega celokupnega delac.. »Denar 'je sveta vladar«, v tej pošastni obliki izražamo svoje klečeplazenje pred blagom, ki smo je sami s svojim delom ustvarili in, ki ni nič drugega, kakor nekako »strnjeno delo«. ...
(Konec prih.)
Četrtek, 22. marca 1923.
Sindikalne vesti
ti
Zveza stavbinskih delavcev
(Strokovna okrožja Nabrežina in Tržič).
Naznanja se Vsem organiziranim delavcem, pristojnim v nabrežinski in tr-žiiski okraj (ali pa da so bili zaposleni v teh okrajih), d>a mora biti lepljenje znamk v knjižice in izkaznice, vse one ki imajo do tega pravico vsled 'pridržka na plačah — izvršeno ne kasneje do 30. aprila t. 3. — To se^ razume za pravice pridobljene do 28. februarja t. 1.
Tisti delavci, ki ne bodo uravnali svojega razmer ja do organizacije, to j a, ki bodo zanemarili poravnanje 'izkaznice ali knjižice, bodo zgubili vsako pravico do znamk in se bedo smatrali kot odsto-piivši člani.	,
Za plačilo strokovnih prispevkov, ki s, e imajo izvršiti cd 1. marca naprej, naj s vsak delavec obrne naravnost na taji -ka lastne sekcije in naj njemu plača k\i ir te, zahtevajoč istočasno tozadevno nalefv ljenje znamk.
Nadalje stavi se do znanja nezaiposl«./-nih delavcev lin sploh onih, katerim U bilo iz 'kiateregial3ibodi vzroka onemogc četoo delati, da so lahko vseeno nadaljj organizirani in sicer na način, da stori j.o nalepiiii brezplačne znamke.
-Ki?,-.,
,.:. - '' Iftf. i'.
Giascvi z dežele Bovško
Dragi sodrugi!
Vi in vsi prole tarči smo z veseljem pozdravili »Dela«, ko se je po prvih udarcih zapet opomoglo in začelo izhajati. Z veselim vzklikom in zadovoljstvom ste ga sprejeli! Ker vedeli ste, da je glasilo ki biča energično, z vso brezobzirnostjo, kapitalistični red ter zagovarja vse trpeče, trpinčene, tlačene in brezpravne celega sveta! Le ono govori tako kot čuti, kot misli vsak proletarec. 'Poglejte sami vse meščanske časopise in njegovo pisavo. Kje je kaj sledit o proleta.rskih težavah? Nasprotno! Zavednega proletarca slikajo kot rušitelja miru, potepuha. Prikazujejo ga kot največjega izmečka kulturnega sveta. Pišejo o tatvinah, pobojih, o ■razbojniških komunistih, vsa. Rusija je rudeča krvi, tam So vse dobre ljudi 'pobili in niso -sedaj kot sami razbojniki. In tako dalje! In vi dragi kmetje in delavci čitate te stvari in se pustite sramotiti! Pa prišlo je zopet naše »Delo«, nositelj naših idealov, proletarske resničnosti in brezobzirnega boja vsem izkoriščevalcem vseh barv. Vi sodrugi veste s kakšnimi težavami se bori proletarski preganjani list! • ^te.y-'y Ali ste .premislili položaj vseh proletar-Dcžclni Odbor	cev ki se nahajajo brez lista? To ste pos-
1 Zveze stavbinsicih
Vesti iz Amerike
Porast komunističkog pokreta
u Americi
U svojem trogodišnjem opstanku, komunistički pokret Amerike je prešao kroz mnogo poteškoća, nutarnjih trzavica, pre trpio mnoge navale od kapitalističke klase Amerike, mijenjao čeisto taktiku i oblik ciigianizovtanja, ,te iskusilo mnoga druga gorkia iskustva.
Val -ruska proleterske revolucije i osnutak Treće internaiciijonale su dovele u život, dzmedju 'ostalih, i komunistički pokret Amerike. Nije nam namjera ovdje zalaziti u historiju komunističkog pokreta ove zemlje, tek ćemo napomenuti, dia su poteškoće, toapma se mladi pokret suo, čivao na svakom koraku, bile ogromne. U'Evrapi, gdfjo eu kcinunisti aktuelno vodili mlasu u revoluciju, m'availe na 'komuniste tamia nisu bile tako ž'esitoke i brutalne, poput onih, koji su američki komunisti topili od željezne ruke američke bur-žoaiziije.
No nije navala buržoazije bila jedina zapreka zdravstvenom razvvitku tomu-ni^tiič'kiog pOkre'ta u 'ovdj zemlji. Elementi, iz kojih sa komunistički pokret sastojao, su došli u nj iz drugih radničkih radikalnih i revoluciomriiiih organizacija» O-nii su došli iz iSioc^alističke stranka, iz S. L. P., iz I. W. W., iz anarhističkih grupa i— ulkiraitko, ioni su dote ili iz svih postojećih Tiaiđiničk'ih organizacija, koje su imale revolucijonairnu nalklonost. Prem su najbolji i najsvijesniji elementi iz svih )}li'h orgianiziacija došli. u kemu-nisltièki pck're't, ipalk je bilo neizbježivo, da oni unesu isiobom mnogo starih tradi-cijia i ositatatoa 'tih icirgainiiaaclja., što nije bilo mogu'če preko noći iskrčiti i naj-bclljom namijeircm. Ove tradicije nije bilo moguća uništiti na umjetan način, satno stvarna borba ih je mogla razbiti. 'Na isti način nije bilo mioiguće stvoriti usatvršen komunistički pokret na umjetan način, već se on mOTacMrazstiriamjivanijem. svega onogia, sto ni,je prilagodljivo aktuetooj borbi i poprimanjem novijih i usfpešnijih metoda borbe.
'Iz tih razloga, uzelo je iskoro tri potpun© godine intenzivnog radia na polju ■Klasne borbe, nutarnjih trzavica, neprestanog Istraživanja novih i boljih načina boibe, novih pokušanja, cdstanjivanja svegai onoga, što se pokazalo neispravnim u borbi, dok se pokret konačno 'nije kristaliziralo, uhvatio duboki korijen u radničkoj masi i postato snažan i uplivan faktor u političkom i socijalnom životu ove zemlje.
Komunistički pokret Amerike ima danas -razvijenu icirgamiziaciijicnu mašineriju, koiu on nije umjetno stvorio, već ju usavršio u sa.glasnostli sa stvarnim prilikama i aiktuetoim boirbama radničke klase, pomoću koje .on prodire 4 upl'više na svaiko ipddruč'je živote i borbe radnika. Na taj način, komunisti danas uplivi-šu na 'radnički%)iofcre!t kao cjelinu, stoje u prvim rodovima, ikako obrane, 'tako i na vale radini cike klase.
Američki komunisti se danas mogu dičiti ne samo zdravim i valjanim komunis ličkim naSelama i dobrom taktikom, već i time, što imaju ispravan -pogled i tumačenje svfake kretnje u ekonomskom 'i političkom životu, kako kod buržoazije, l'ateo i u relđfcivima radne klase. Tumačeći točna své pojave u savremenom društvu i poduzimanjem ispravne akcije, oni su pestali sila, s -kojom moraju računati, ne samo kapitalisti, već i reiakcijonarni radnički birckralti. Komunisti imaju danas tako udušeno taktiku, strategiju, 'i politiku, da kapitalisti nisu više u stanju nar valliti ma njih kao na izolovanu '.sektu i uz to- još dobiti aplauz ostiallih radnikiai za taij akt, .danas oni nisu u s/tanju navaliti na- komuniste, :a da u isto vrijeme n-e učine nasrita-j na radinu klasu ikiaio cjelinu. Reakcijionarna binoknadija u radničkim unijama isto ne može navaliti na komuniste', .a da se u isto vrijeme ne stavi u opoziciju naj potrebnijim mlrtjevama i adii i k a,.
•Odatle proizlazi komunistička snaga-kojia je mnogo većai u aktuelnOg -bfoija k'omuinista. Tim radom su oni pokazali da su ono što vele da jesu, naime, avangarda proletarijata, koja nema drugog interesa od općeg interesa radničke 'klase kao cjeline. Sai oiredjenem namjernom, oni prodiru sve dublje i dublje u široke redove organizovanog i neoiiiganizovanog radništva, na koje oni uplivišu, da oni djeluju 'u duhu klasne borbe i radničkih interesa, oni uplivišu na ekonomski, politički i socijalni život'ove zemlje, nj Uro va sna,ga ss širi i raste iz dana u dan, tako, da danas možemo punim pravom reči, da su oni -jedina živa 'i pokretna sila u radničkom pokretu ove zemlje. Sve nar prednije mjere za radnički pokret, svaka kampanija za obranu radničke klase, sva ki pokret za. poboljšanje života radnika — sve t o ima sv.oij izvor u komunističkom pokretu.
Nije potrebno nalaziti u detalje za dokaz ispravnosti ove tvrdnje, dosta je da sé letimično osvrnemo na glavne borbe rad-

ne klase ove zemlje, pa ćemo se osvjedočiti, da je ova tvrdnja potpunoma ispravi na. Pokret za amalgamaci j u. zanatskih unija u industri jal ne, barba protiv »o-pen shop drive«, kampanija za obranu stranih radnika cd kapitalističkog pro gonstva, borba za građljansk'o i socialno-prava crnca-, obrana klasno političkih zarobljenika — u svim tim borbama i kampanjama, komunisti se nalaze u prvim redovima borbe, cei ulažu svu svoju snagu u njih i daju direktive pokretu.
Naši »prijatelji«, sefctaSi u starim socijalističkim organizacijama, fortjđ ništa ne rađa niti nisu u stanju lifštta učinllti za; klasnu borbu proletarijata u ovoj zemlji, se mogu slobodno sm'iija'ti i rugati našoj strategiji, našem pođuzimanilju novih taktika u saiglasnosti sa novina prilikama borbe, aili mi nemamo vremena, da se na njih mnogo osvrćemo, pošto smo previše zaposleni (kovanjem crudi a ,za kidanje ropskih 'lanaca radničke klase.
»Radniku - Chiga,go - Amerika
Bez svoje revolucionarne štampe proletariat je bez očiju i bez oružja u borbi.
»Delo« mora da postane neraz« dvojiv drug svakog jugoslovenskog radnika i seljaka u Italiji.
Čim nepošteniji, čim je tvoj rad prljaviji, pa joS k i.cme, alko svakog juitra imaš za zajutrak po jednoga, »crvenog bolševi-ka«, tim češ bli'ti više slavljen u kapitalističkom novinstvu i tim bolje nagradji-vati po kapitalistima.
delavcev t a .Ausili siami. Ivajj ste torej podjvzell v prid lista? Ali s.te ga razširili? Ste nabirali ..pri s pevlcov? Malo enega in malo drugega! Pomislite vendar enkrat, da list je vaš, da zagovarja vaše interese! Kaj mislite ostatati brez lista in poslušati vse dogodke le z meščanskega stališča? Revolucionarno delavstvo podpiraj torej tvoj list! Žrtvuj delavski 'stvari, kakor s'i metalo nek-daij v puščice Sv. Cirila in Metoda! Delavski trpin, ne zahteva se diosti. Poslušaj! Jaz sem si n. pr. .mislil tako: kaj naj podpiram 'ktrčmarje ali »Delo«? In glej, odrekel sem se po pol litrčka vina na teden, nisem zato nič na slabšem in tako pride v enem mesecu deset lir! In tako sem sklenil poslati vsak mesec redno deset lir za sklad »Dela«. Meni se zdi, da ako popijete dva. litra manj na mesec, vam nič ne škodi, listu p.a je s tem malo pomagano!
Sodrugi! Vzemite se k srcu vašo delavsko stvar! Žrtvujte se! Ni treba toliko več ali manj! Določite manjšo sivoto, po dve litri mesečno to se pravi pol litra godlje manj na mesec! Če visak napravi to dolžnost, je obstoj našega lista zagotovljen! To pa mora storiti vsak proletarec!
Torej vsi na delo, vsi do zadnjega! Naše »Delo« mora priti v vsako gorsko kočo! Noben delavec ne sme biti brez njega. Vsak ki «e čuti dela vca 'in kmeta mora, — je njegova sveta dolžnost — skrbeti za svoje glasilo! Za glasilo revolucionarnega p roleta,riata.
Živel revolucionaren proletariat!
Živelo naše glasilo »Delo«!
Delavec
Boj vojni in reakciji!
m [
se oborožuje proti nemškim fašistom
Nemški fašisti se z naglico pripravljajo za zavzetje vliade. Ampak vedo dobro, da jim bo težak pohod iz Bavarske v severna Nemčijo, ako si ne bodo poprej osvojili centralne 'Nemčije, kjer obstojajo socialistične vlade lin močno delavske organizacije.	- "
Fašisti skušajo malo po malo razviti -ovoje delovanje. Proleitarci pa, koje vodijo komunisti, itudli ne spijo. Ustanavljajo neprenehoma nove stotnije zia delavsko obrambo.
Gotovo je, da bosta centralna Nemčija in Turingija postali polje, kjer se ba bil boj mod fašizmom in proletariatom.
Faišistovsko glasilo »Jeklena čelada« v Erfu.rtu naznanja razpust njegove bojne organizacije. Pristaši pa nadaljujejo veiž-banej V streljanju in napadajo delavska zborovanja.
Malo po mala skušajo fašisti zaposliti njihove pristaše na mesitia revolucionarnih delavcev, ki sia bili preje odpuščeni.
Delavski sveti rudnikov centralne Nem čije so na shodu pozvali delavce, da se branijo: »Organizirajte v rudnikih 'in v .tovarnah delavsko obrambo proti fašizmu! Postopajte tako kakor vaši bratje v Essenu, Bochumu v Porenski, v Geri, v Naumburgu, v Weissanfeld'u.
Ta'ko se končuje apel. iSarn »BerlinCr Lokalanzeiger« fašistom prijazno gilasiio, mora priznati, da imajo ti pozivi globok odziv v vsem proletariatu.
Konferenca organizacij zla delavsko o-brambo, ki se je vršila v Erf-urtu 11. marca, praivS v pozivu sledeče:
»Vi morate storiti vse da .preprečite pohod nacionalistcv. Buržeaznim vojaškim 'organizacijam morate postaviti nas proti vaše oborožene 'organizacije. Ne dovoljujte nobenega zborovanja, nobenega transporta fašistov. Fašistovskemu terorju bedete mio,ra l i zoperstaviti vašo organ i zirano moč. Boj vladam ki podpirajo in trpijo fašiste!«
Temu apelu je sledlila akcija.
V Zoella.-Hehlisi-u so se zbralle proletar-ske stotnije južne Turiingije, približno štiritisoč sklvadristov, med temi tudi ena ženska sto'tnij-a. Zbralii so se na trgu. Govoril jim je sodrug Neubauer. Nato so se (razvrstili v sprevod, z -rdečimi zastava mi na čelu. Raizume se, da buržoazija ni bila zadovoljna.
Tem vzgledom bodo gotovo sledili pro letaroi vse Nemčije.
Solkan
Pozor!
Vsem naročnikom našega lista »Deia« stavijo, se na znanje, da ise brdo db raz-I našanjtl druge št. »Dela,« pobirali četrt letni mesečni prispevki zia drugo četrtletje.
Kakor mislimo in upamo, bedo gotovo naši pristaši sledili temu pozivu, že iz sa,me dolžnosti kot take, do svojega glasila.	_ -
Dolžnost vseh prole'tarceV je tudi, da si vs'ak pridobi še po enega naročnika, ker le tako dosežemo, da -ostane naše glasilo močno.
giriti svdje časopisja je pomagati samemu sebi!
Torej na delo 5ia list —- »Delo!«
Odbor za »Delo«
«
Za politične preganjancc s a darovale pevke bivšega Ljudskega odra v 'Sežani L. 20.50.
Civilizacija 1500 let pred Kristovim
rojstvom
1 V Egiptu so odprli grob egiptovskega kralja Tut-ank-amena, ki leži v grobu že več kot 3500 let. Ta dogodek je eden najbolj .zanimivih dogodkov, s katerimi so svet presenečiii zgodovinarji ki se pečajo z zgodovino pred Kristusovim .rojstvom, ker pokazuje, da je v sv. pismu nagroma-denih precej lepih verskih bajk, ki so v protislovju z resnicami, ki jih govori grob Tut-ank-amena.
Ta egiptovski kralj je živel komaj dva tisoč pet sto let po ustvarjenju sveta, kot ga navaja biblija. Izkopnine, ki so jih dobili >v grobu, govore in pričajo neopo-rekljivo, da je bila že takrat civilizacija v Egiptu na zelo visoki stopinji.
Orodje, s katerim so obdelavali takrat znane kovine, les in kamen je moralo biti skoraj tako dovršeno, kot ga imamo dandanes. Imeti so morali tudi razne stroje, kajti dela, ki so bila. izvršena, se niso dala izvršiti brez strojev.
Razvito pa rti bilo .samo delo, ampak takrat je cvetela tudi že razvita umetnost kar pričajo zopet izkopnine. Kolesa kočije so tako fino izdelana, da bi tudi današ nji kolar ne izdelal boljših. Slike pričajo, da so zi li izdelali umetniki.
Civilizacija v starem Egiptu se je pov-spela navzgor do tedaj najvišje stopnje, ko so Judje še pasli ovce in govedo. Na to pa je pa, bila ta civilizacija zopet uničena, kakor mnogo drugih, o katerih nam pripovedujejo zgclJovmarji, ki preiskujejo življenje starili narodov, kateri šo živeli pred Kristovim rojstvom.
Ti civilizirani narodi so znali tudi pisati. Bili so kl.inopisi in hieroglifi. V Alek sandriji je postala velika knjižnica, v kateri so bili zbrani rokopisi egiptovske civilizacije in drugih civilizacij, spisani na papirusih in na tablicah iz kamna. Največ so pripomogli do te knjižnice stari Grki. Iz te knjižnice bi dandanes lahko iz vedeli marsikaj, ako bi še obstala. Mo-hamedanci so jo uničili. Ko so pripadni ki Mohamedanove vere osvojili Aleksandri j o, so vprašali Mohamedovega nečaka, kaj se naj zgodi z ogromno knjižnico. In Mohamtedamov nečak je odgovoril: »Ako se spisi ne strinjajo is koranom, so bogokletni, sežgite jih! Ako se soglašajo s koranom, so odveč, sežgite jih!« In tako je zgorela lepa knjižnica, ki bi nam razkrila življenje civiliziranih narodov več tisoč let nazaj pred Kristovim rojstvom.
Tako se ni dogajalo samo v Egiptu. Tako je bilo povsodi, kjer so bili pogoji za razvoj civilizacije. Postali so silno bogati in podjarmili so bližnje narode, ki so jih takrat poznali. Nekega dne so pa prihrumeli barbari, bilo jih je kot listja in trave. Prišii so iz nepoznanih krajev. Vrgli so se na narod, ki je dosegel gotovo stopnjo civilizacije in ga uničili. Kajti bilo jih jo kot listja in trave, bojni stroji, ki so jih takrat imeli civilizirani narodi, pa niso bili vež kos 'tem množicam. Civilizacija je prinesla na eni strani neizmerno uživanje in bogastvo nekaterim krogom. Ti krogi so se pomehfcužili. Na drugi strani se je pričela širiti nezadovoljnost v lastnem narodu zaradi razuzdanega življenja bogatinov in petlačevanja. o-siromašenih ljudskih mas. Tako je bil narod že odznotraj razdvojen, ko je prišla ura nevihte in podlegel je. Barbari so seveda uničili vse, kar niso m.og'ii -pjra^i-ti ali kar niso razumeli, zakaj naj se vpo-rabi. Barbari so imeli tudi svoje duhovne, ki so učili drugo vero, kot. so jo imeli civilizirani narodi. Ti duhovni so pa: odločevali, kaj naj se uniči, kaj naj ostane. Kar je po mislih duhovnov bàrbarskih narodov le dišalo po veri civiliziranega naroda., ali česar oni niso znali itolmači-ti po svoje, je zapadlo uničenju, da njih nauki ne trpe na ugledu. ...
ALI BO POSTAL
i-lnli
SEVERNI TOPLEJŠI?
TEČAJ
Illesa športna fnfernacianala prsti
Odborova, seja R. Š. I. poživlja vse tej internacionali priključene delavsk športne organizacije, da se aktivno udeležijo hoja proti vojni nevarnosti in reakciji na strani revolucionarnih organizacij. Poživlja posebno svoje nemške in francoske pripadnike, da stopijo skupno s komunističnimi strankami in revolucionarnimi strokovnimi organizacijami v trdno borbo proti francoskemu imperializmu, ki je zasedel Rubrsko in proti nemškemu kapitalizmu.
Eksekutiva lldcče športne internacionale
Razno
«
MrniimM maienili \m
Ruska revija »Pod praporom Marxiz-ma« predlaga, da bi se sklical mednaroden kongres materialistov.
Idealistični značaj reakcije je očiten. Posebno značilna za, zapadno fyvropa je filozofija Spenglcrjeva, prav tako novo-kahtovstpo prizadevanje naravnost znan svena odkritja izrabljati v idealistične svr boj relativitctnc teorije (Einstein), e-ektronske' teorije ali vprašanja darwinismo. Idealistični tokovi postajajo tem nevarnejši, ker se stavlja v komunističnih strankah premalo važnosti teoriji ma térializma. V zapadnoevropskih strankah se javlja nekaka brezbrižnost napram teoretičnem vprašanjam, posebno filozofič-nim. Med strankinimi voditelji se javlja upliv Avenarija in Macho, celo Komunistična stranka Rusije s svojo marxistično tradicijo ni ostala obvarovana pred temi idelističnimi tokovi (Bogdanov i. dr.).
Časopis »Pod praporom marxizma« (št. 7-8), Iti motivira, s temi argumenti potrebo po sklicanju madnarodnega materialističnega: kongresa, predlaga za pripravo na ta kongres diskusijo o sledečih vprašanjih:
1.	Najnovejši rezultati na polju fizike 'in kemije.
2.	Relativitetna teorija in matcrializem.
Naloge najdalekoscžncjše materialistične propagande.
Časopis hadalje predlaga, da se dajo praktični predlogi za sklicanje tega kongresa.
Nevarnost poplilvičenja, materialističnega svetervnega naziranja je odločilna res v vseh naših strankah, in tako bi bilo le želeti, da se tudi v naših strankah ti problemi obravnavajo, in da pride po združenih močeh vseh strank Koiuinter-nc do internacionalnega Kongresa vseh marxislintili materiaMstov.
Dr. Frida Rubiner, Moskva
Po poročilih afneriških raziskovalcev so se pričele klimatične razmere na severnem tečaju korenito izpreminjati. Pravijo, da se temperatura severnega morjia dviga radi tega se manjša število 'ledenih gor in ledeniki sami, da se zmanjšujejo. Severne iživali, katerih življenje je navajeno na led, da se radii lizgubljenja ledu pomi-čejo še bolj proti severu in tako .je tudi Eskimovcem baje postalo prevroče. Raziskovanja so dognala, da do 81. stopinje širine sploh ni dobiti nikakega stalnega ledu več 'in v isti višini, da so tudi našli ribe, katare do sedaj tam radi premrzle vode niso mogle eksistirati.
PREDNIK AMERIŠKEGA DINOZAVRA 'NAJDEN
Vodstvo amerikanskoga muzeuma, za naravoslovje naznanja, da je ekspedicija muzeja, ki se nahaja v Aziji, našla majhno fosilno lobanjo dinolzavra, o katerem se sodi da je živel pred pet milijon leti in je morda prednik velikih rogatih dinozavrov, ki so živeli v severni Ameriki ob koncu dobe reptilov. Vodstvo pravi', da je na)jdba te 'lobanje epohalnega pomena za naturoslovce.
otroško zaveti:c3 v Geljablnsku
Liebknecht-Luxcmburgavo otroško zavetišče je pravi živeči spomenik obeh komunističnih prvoboriteljev. Z velikim trudom je bilo postavljeno v ČeljabinSki gu-berniji. Vsi Otroci, z malimi izjemami, so sirote. Vsi so prestali strahote. Vsi so videli, kako so jim pomrli od gladu očetje, matere, bratje in sorodniki, s'ami pa so se čudežno rešili. Ti Otroci niso vedeli v začetku nič o ■komunistih, ali pa so si jih napačno predstavljali vsled tega, ker so jim jih slikali 's črnimi barvami protibolj-ševiški nastavljenci in učitelji. Komunisti so imeli seveda interes na tem, da so takoj odstranili to neznanje s tem, da so uprizarjali otroška zborovanja, na katerih je bila mogočno udeležena 'komunistična mladina iz Čeljabinska.
Ko se je na prvem zborovanju govorilo otrokom, kak pomen ima Liebknecht-Lu-xemburgovo zavetišče in ko so slišali, kako je bilo ustanovljeno ter kako >d'a so otroci v Nemčiji sami stradali zato, da so prispevali k njegiovi ustanovitvi, so bili otroci tako prevzeti, dia so najstarejši izmed njih, kakih dvajset, javili svoj pristop >h komunistični mladini. -Pisec teh •vrstic je potem mnogokrat govoril z otroci komunističnih organizacijah otrok in starišev in oni so se vedno močno zanimali za stvar. Govoril sem jim, da pomeni biti komunist več kakor se vpisovati kot član Komunistične omladine. Pomeni biti požrtvovalen, pogumen, zahtevati od samega sebe več kar se more zahtevati Od sočloveka^ pomeni postati sam dober človek, zastaviti vse svojo sile v službo zasužnjenega človeštva. Meni je mnogo otrok izjavilo,, da hočejo postati komunisti ter da bodlo žrtvovali vise svioje sile.
Ko sem se poslovil od! tega zavetišča, so me otroci z ginjenostjo k-alr obsipali -z cvetlicami in ipismami na zapadnoevro-pejske delavce in otrdlce. Vedno in vedno sem jim moral dbljubovati, da bom izpolnil njihova naročila. V teh pismih se izražajo, dia nam hočejo pomagati ko bodo pri nas delavci vzeli oblast v svoje roke.
Lahko smo gotovi da smo »kozi praktično solidarnost zapadno-evropske mladine in otroških organizacij pridobili aa nas otroke Čelj abinskega zavetišča.
.u j ■	-
I] 90110!
Ivo je James Watt (čiita.j D/.cmš Uatt) pred približno sta leti razkril -moč, katero hrani v sebi vodna para, gotovo nii mislil, da ije inašel tisto moč, ki bo postala gonilna sila skoraj celega industrijskega razvoja* Vsakemu količ)k.a(j poučenemu človeku je da^es že znanp, dia je bil para' stroij v isvajiih/saznih oblikah da nejJa.MH*-ga časa edina strojna gonilna sila vseh železnic, pa.rcbrodov ter tovarniških obito v vseh panog in da je še danes c glavnih činiteljeiv za mnogovrstne r' in prometna sredstva cele
Gotovo je parni sti^J prevažaifije Jj'udìi in -tovorov najbolj Malo je 'še krajev na naši zemeljski r.. kamor bi ta železni konj še ne bi prodrl kjer ga ne bi poznali stari in mladi. Prvo lokomotivo jo zgradil pred približno sto leti Anglež S'tì'pbension in je S njo prevozil pot med Liverpolom in Manchestrom v mnogo krajšem času, kakor je sam preračunih Tedanji znanstveniki in strokovnjaki so Stephensona pred njego.vo tako lepo uspelo vožnjo proglasili za slaboumnega, vendar je bil on uverjen o končnem uspehu, da ga ni moglo nič premotiti v njegovem delu. Stephensonovo lokomotivo hranijo 'še danes v nekem muzeju v Londonu in so jo pred leti razstavili na neki razstavi poleg sedanje moderne lokomotive. Seveda je razlika med (njima velika, kakor bi postavil malega otroka poleg velikana.
Tekom desetletij so se parni Stroji vedno izpopalnjevli, tako da smemo ireči, da so današnji moderni parni stroji na višku tako glede izvršitve kakor glede njih funk cije porabe kuriva itd.
V teku zadnjih desetletij pa se je pojavil parni sili resen tekmec, t. j? elektrika, proizvajena po strojih,, ki jih gonijo razne vodne sile. Ta gonilna sila je mnogo cenejša,in tudi ni zvezana s taikimi neprili-kami kakor različne pairne naprave.
Parni stroj se je v telku enega stoletja povspel cd svojega spočetka do vrhunca, vprašanje časa pa je, kdàj za tem ni njegova slava za katero tekmuje, kakor rečeno — 'in to z nemalim uspehom — e-lektrika.
Izdajatelj: I. O. Komunistične stranke Italije Odgovorni urednik: Posi. Ambrogio Belloni Tiskarna: „11 Lavoratore".
=!i
te.
<

Delavci, kmetje!


Naročujte se na „DELO", razširjajte ga, prispevajte v njegov tajni sklad. Zahtevajte nabiralne pole od uprav-ništva.
„DELO" velja v letu 1923 nastopno:
V	Italiji: celoletno vnaprej plačano L. 10-40; polletno L. 5.20; četrtletno L. 2.60. Posamezne številke L. —-20.
V	inozemstvu: celoletno vnaprej plačano L. 18 20; polletno L. 9-10; 3mesečno L. 4-60.
Naročnino se pošilja vedno vnaprej. Na samo pismena naročila se ne moremo ozirati. To je v vašem in v interesu vašega lista. Denar pošiljajte po poštni nakaznici.
RAZPRODAJALCI „DELA"! Odračunajte redno u-pravništvu.
Imena naročnikov, denar in pisma pošiljati na upravništvo (ne uredništvo!)
„DELA"
TRST - Via Maiolica 10-12.
m
-a
llllllllllllllllllllll
p
in -, ■ I
Četrtek, 22. marca 1923.
DELO
m.
Glasnik mladine
Sestanek Krasite mladine
Da se proslavi 40 tetnico smrti Karla Marx-a in 52 letnico pariške Komune, se je ivršil 'v nedeljo, 18. t. m. sestanek kraške komunistične mladine in to na djveh različnih krajih.
Točno in poLnostevilno, so se mladi komunisti zbrali na določenem mestu tako, dia je sestanek sijajno izpal.
Po otvoritvi so se sodrugi bavili o (vprašanjih tičočih se organizacije. Nato je siordug K. dal Besedo aodrugu-po-ročevalcu.
»Tisti fašizem, ki se je pojavil najprvo v revolucionarno zreli Italiji — ge začel govornik — se je danes razvil .po vseh deželah. Uvidevši nemogočnost spravit/i se z delavstvom, vsled lastnega, nena-sitljivega egoizma in nemogočnost zadovoljiti delavske mase -s pičlo plačo, ki ne zadostuje iza vsakdanje življenje, vsled •visokih oein, je pričel kapitalizem uporabljati teroristične melodie 'MussoHnijc-vega kroja, da zaduši naraščajočo revolucionarno gibanje.
Nemški proletariat ima pred seboj isto-«ako grozečega nasprotnika, (kot ga imamo mi. A nemški fašizem je še v povojih in nemški proletariat je še v stanu pre, prečiti z oboroženimi oddelki, vandalizme •in barbarsko požiganje, ki je pri nas v navadi.
Naša največja 'taktična zimota j'e bila ta, da nismio odgovorili mašim nasprotnikom v isti meri in z metodami, kojih So se posluževali oni proti nam.
Največji vzrok današnjega obupnega stanja delavskega sloja je v tem, da je preveč zaupal onlim social patriotom, ki danes služijo in se klanjajo Mussolini-ju, ter skoraj odobravajo njegovo takvizi-cicnalno postopanje. To je danes vse iz socialdemokratov in njihovih načel.
Danes, fco Ije jel fašizem v Nemčiji, direktno nastopati in ogrožati 'življenje delavcev, ti, ne le da samo lahko preprečijo, ampak tudi lahko strejo ipirotiproletar-sko ofenizivo» Ako nočejo postati delavci sužnji fašistovskega »punta«, meraljo za/-četi takoj s protifašistovsko akcijo in to bvez vsakega Obotavljanja. Italijanska tragedija jim je jasen dokaz, da jih so-cialdemokratli dcivedejo pod kapitalistični jarem suženjstva.
Da se povzdigne iz katastrofalnih vojnih posledic, hoče Francija odrezati rulir sko kotlino od ostale Nemčije, to se pravi kolonizirati jo in izkoriščevati njene surovine in premog, da si opomore pri vpostavitv.i svoje industrije, ki je bila ponekod prisiljena ustaviti obrat, vsled pomanjkanja premoga.
Francija je zanetila nov ogenj v Evropi in to to dar)jšnji družbi usodno. Posledice francoskega nasilja se bodo kmalu pokazale. Nemški fašizem kaže 'v zadnjem času jasno svoje nategne, ko kll-.. VNj pod bojno zastavo. Pripravljajo
' na dvojno na'logo: prvo, polastiti se do vladnega krmila, kar ima za posle usužnj'M dela \-stvo in umi naprtati i-eparacijske obveznosti. Drugo, ■ -'""-no klanje, da zadostijo +*«aiuj>o in njenim imporialis-mteiresom.
drugi, — je povdaril govornik — mi
; pri poznavamo ne nemškega, ne francoskega kapitalizma in sploh nobenega drugega kapitalizma, mi smo delavci in pripoznavamo edino-le delavca, naijsibodi kakršne koli dežele ali nareda. Ker kapitalizma nočemo pripoznavati jo tudi logično, da ne prilpoznavaimo stroške, ki jih. je imel v svetovni vojaii. Dovolj krvi je žrbvova'lo delaiVstvo za umazane kapita.-iistične interese. Te svoje dragocene krvi ne bo in ne sme proletariat več darovati na žrtveniiku kapitalističnega izko-riščeivan-ja. Daroval bo kri življenja, ako jo bo treba darovali za svobodo, za svojo pravdo, za pravdo vsega človeštva.
Te dni je bilo 40 let, odkar je izdihnil Kari Marx svojo orjaško dušo. Te dni proslavlja mednarodni 'proletariat učitelja, ki mu ije začrtal pot, po kateri dospe sužnji kapitalističnega izkoriščevanja do odrešenja.
Te dnii je bila obletnica smrti našega junaka — Alija Aliagić-a, ki je daroval srraje, mlado življenje za svobodo pnole-tariata.
Imeli smo, te dn'i, tudi 52 letnico pariške komune. Vladala je 'malo dni in bila premagana od versali leskih reaikcio, narcev. V tej junaški borbi ije padlo na itisOče proletarcev za odrešenje tlačenih. To kar ni doseglo delavstvo leta 1871., si mora proletariat izvojev&ti v neda'ljn'i pri-hodnjosti. Res je, da .se moramo mii v Italiji, in marsikje drugod, potikati okoli in se shajati kot tolovaji, dočim so ipravi tolovaji svobodni delati to, kar se jim zlj.ubi. Kljub vsemu pa pozdravljamo in z upanjem zasledujemo nastop nemških in francoskih delavcev.
Mi bodemo na najprimernejši način proslavili te tri obletnice in vse obletnice mučenikov in velikanov maše zgodovine, z vnetim, revolucionarnim delovanjem — in slednjič, ko bodemo, udejstvujoči Marx-ove nauke, štrli v prah nenasitljivi kapitalizem, kar se pariškim komunar-dom ni posrečilo in za kar se je toliko naših sodrugo žrtvovalo.«
Pričujoči so sprejeli z globokim prepričanjem govor siodruga.
Po končanem sestanku, se je nabralo nekaj denarja za komunističen tisk in se nato razšli z navdušenim petjem »In-termacionale« in živjo-klici komunizmu.
Kljub ponovnim opominom, da naj nam naši dopisniki pri ko« respondiranju pravilno frankirajo pisma, se dogajajo še vedno slučaji, da sprejemamo korespondenco ki ni pravilno frankirana in moramo vsled tega plačevati globe, kar nam je edinole v škodo.
Naši dopisniki in sploh vsi tisti ki korespondirajo z nami naj vzamejo v poštev naš sedanji položaj, ki nam nikakor ne dovoljuje trositi po ne= potrebnem radi take nemarnosti!«
Že ustanovljeni odbori za »Delo» naj praktično pokažejo njih uStano= vitev s tem, da nam pošiljajo do* pise!
(Mladina
Čuvaj se pobeljenih grobov!
Po naših očetih smo dobili nalogo bojevati se za pravico. M'i, ki smo zrastli iz malega slovanskega naroda, čas je, da se dvignemo, ne proti Italijanom, ne proti Nemcem, Madžarom itd., pač pa proti nikdar sitim oderuhom.
Danaénij kapitalistični ustroj je res močan, ampak se kapitalisti po nepotrebnem bahajo s svojo stilo, kajti se ne zavedajo da jadra njihova ladja v takih vedah, kjer štrlijo nevarne kleči, ki jo bodo prej ali slej razbile.
Krmarji pa vidijo na tej in drugi strani temne oblake. Slutijo, da se približuje nevihta. Že delajo rešilne priprave: napeli so misel in skovali sidro upanja. Delajo rešilne pasove na katere pišejo mrtvo verze domovini. Sanjajo o rešitvi ki je^ nemogcIDa. Kaliejo se uljudne, kar pa no zataji njih preteklost, ne more jih zakriti, ostaja očitno, da so — pobeljeni grobovi. Pridobiti si skušajo mladino, zastrupiti ji hočejo um s frazo: »domovina». -Slikajo ji raznovrstne programe. V obupu se stiska posvetna in cerkvena gospoda.	,
Imenujejo Kristusa, katerega so nje predniki križali, ubili njegove učence, pre ganjali in izganjali vse, ker so oznanje-vali »Vsem narodom svojo pravico«. Njih ni več med nami, ampak duh junaško-mučeniški živi in ga niso mogli streti ne kri? ne ječe, ne biriči in ne ostudni fa-rizerji.
Ako nam pravijo o narodu in njegovih junakih, nas nehote spominjajo na čase suženjstva. 'Pravijo o vitezih, a o sužnjih se boje govoriti. Spominjajo se zločinov, a ziočincev-grofov in drugih tiranov ne i-menujejo.
O gospoda, čas beži, vaša hiša prostitucije gnije in razpada. Ampak zgodovinska {»ročila nam govorijo o tem, kar so prestali naši pradedje. Alto bi govorili debeli grajski zidovi, kaj so trpeli vzidani uporniki grofov, bi znal marsikaj povedati o krutostih, 'ki so se počenjale. Kaj bi povedale ječe, kjer so vzdihovali, ukle-njeni v težkih verigah možje, .nedolžna dekleta, ki se niso hotela prostituirati grofom. Skrli so že popisane z,letnicami, katere bo pisali v Obupu naši pradedje. To vse nam reže globoko v srce. V srcu odmevajo ti težki, žalostni spomini.
Kako pa tolmačijo nasprotniki ljudstva vse to? Posvetna gospođa pravi, da se je šlo za domovino. Duhovni pa, da je bog tako hotel.
Mladenič in mladenka delovnega razreda, dovolj je goljufanja, spreglej! Bodi suženj vesel, da imaš ti, ki nisi imel do danes pravice do življenja, eno zaščit-nico, eno upanje — Sovjetsko Rusijo!
Z njo imaš tolažbo to bodočnost.
Ne veruj tistim ki jo blatijo. Prelita sveta puntarska kri, ni tekla zaman. Pognojila je nijOvo, na kateri rase bujno stanovska zavest. Trpljenje v grajskih zi-novfih in danes v domovinskih zaporih ni zaman!
Mladina! Volk zgubi dlako, strasti pa nikoli. Spomni se, kaj so pobeljeni grobovi!
Zgancev
ProIetarsKim vojakom, ki oiajajo pod orožje Sodrugi! Rdeči vojaki!
Buržoazija je žejna vaše krvi in zato vas sedaj kliče pod orožje. Ona si je stavila kot cilj, napraviti iz vas, mladi sodrugi, sužnje, hlapce buržoazije, orožje proti trpečemu proletariatu.
Ali sodrugi-vojaki: ona si misli to, vi pa morate misliti in storiti nasprotno. Vas mlade proletarce kliče buržoazija pod orožje ne zavedajoč se, kakšen korak napravi sama proti sebi.
Mladi vojaki ki odhajate in bodete nadeli zeleno obleko: ne obtavljajte se in z veseljem primite za orožje ter ga trdno obdržite. Težko vam bo zapustiti že tako cvetoče vaše organizacije, katere smo z vašo pomočjo ustanovili. Težko vam bo zapustiti rojstni vam kraj.
Ali ne obupajte, ker zavedni prcletarec nima domovine, njegova domovina je povsod. Organizacije, katere ste ustanovili, dobite še silnoj še kakor danes.
Le pridno se učite, ker kar vas buržoazija nauči bo koristilo tudi proletariatu. Koristilo bo tudi nam samim, ker kadar pride dan vstajenja, pridemo skupaj in se bratsko objamemo ter stopimo vsi kot eden pod našo rdečo vihrajočo zastavo. Tedaj se bomo borili skupno za proletar-sko pravdo, za svobodo nas trpinov.
Sodrugi! Vojaki! Še par dni in prišel bo dan odhoda in vstopite v vojašnice. Tudi tam, sodrugi, bodo skušali buržoazni hlap
Domače vesti
ci napraviti iz vas orožje kapitalizma. V vojašnicah vas bodo gotovo učili mnogo, Seveda bo vsaka beseda naperjena proti proletariatu.
Ali sodrugi, ne bodite omahljivi! Ušesa so zato da slišijo, oči da vidijo, jezik da govori in možgani pa zato da razmišljajo in da razsojajo, a ločijo dobro od slabega.
Tako tudi vi mladi proletarci morate razsojati dobro od slabega. Karkoli hočejo naj mm govorijo, vaša ideja, vaš up po proletarski svobodi ne sme zamreti, ostati mora vedno v vaših srcih!
Ne vstrašite se sodrugi hudih naporov. Tudi naši aretirani sodrugi trpijo v temnih ječah, ampak njih duh je vedno med nami in njih ideja ne vsaline.
Uverjeni bodite mladi sodrugi, da bo prišel tudi za buržoazijo dan plačila. Zob za zob, kri za kri, kakor oni nam tako tuli mi njim.
Spomnite se besedi Karla Liebkmechta ki jih je govoril proletarski mladini v nemški armadi: »Mladi bojevniki, le hit-ri:i korakov, zdaj prišel je čas«.
Na vzhodu se že blišči rudeča zarja, luč izkoriščanih.
Kadar pridite na vaša mesta, pošljite r>'lni vaše naslove, da vam bomo pošilja-
naše liste, naša bojna glasila.
"Jiveli rdeči vojaki!
Živela predstraža proletarske revolucije!
S. P.
k
lea culpa
® • 0
Znano je, da so peleg duhovnih, učiteljev in uradnikov najmočnejši stebri nacionalizma gostilničarji, trgovci in nekateri obrtniki. Vendar pa sta obe skupini različno »naredni». V prvih najdeš po gosto neki idealizem, ki bi bil vreden boljših stvari, pri drugih pa navadno vidiš, da se skušajio s pomočjo (preklic o narodu vzdržati na hrbtu kmetov in delavcev, kamer so prilezli s pomočjo denarja, ki jim ga je zneslo delovno ljudstvo. Z votlimi besedami o 'Milem narodu (kaj je pravzaprav ta mili narod?) slepijo ljudstvo, k'i èe ni spregledalo po naših manjših vaseh, da ne vidi, kako nam v imienu nekega ideala, v imenu nečesa vzvišenega vsiljujejo ne samo svojo voljo, temveč nami tudi v raznih posojilnicah, po društvih, v občinskih nastopih, v cestnih odborih, v bolniških blagia|jnah in diru god jemljejo denar iz žopa, da tega niti dobro ne čuti. Prav pogosto se to počenja na vse izviren način, z blatenjem komunistov, ki izdajo čisto gotovo trikrat na dan naš narod, za za.jutrek, iz& kosilo in tudi za večerjo. Teh lepih narodnih apostoloiv nič no ovira, da bi ne pričakovali in celo zahtevali podpor za na,rodno f&var pri samih komunistih. Če 'je komunist toliko odločen, da jih Zavrne in ne da ničesar, blujejo potem ogenj in žvepla nanj, kakor bi le po njihovi milosti užival scince in Krak, ki sta oba narodna, na zemlji, ki je tudi n*.redna.
Seveda «o raani gostilničarji, trgovci in pcdcJbni narodni samo tedaj, ko ni nobene nevarnosti zia nj'ili koncesije. Kakor hi'tro čutijo, da ni prav varno, poskrijejo tsvoje naradne roige kakor polž, mimo katerega brni muha. Na njih trgovinah in gostilnah boš videl mednarodne napise, čeprav niso komunisti. Če beg zahteval pismen račun, te bodo vprašali, če mora biti v italijanskem jeziku, ker ne marajo nikamor Kadeti, če jih vprašaš, kako se jim zdi vreme, ti bodo povedali, da se nikamor ne u mešava jo .in ne marajo t udi z vremenom nobenega opravka.
Vizlic temu pridno pre£i,jto na vse strani in vohajo ipo zraku kot divlja koza, kadar stoji na straži. Naitamčno vedo, če piha veter s te ali ene strani. Niso vsi enaki, todia na večino se ni nikdar zanesti, ker so redki med nj'ilmi, ki bi dali kaj več na osebno poštenje. Me!:l femi narodnimi stebri so ljudje, k'i so zaupniki političnega društva »Edinosti« istočasno, k'o se sli-nijo in lazijo okrcig orožnikov, okrog u-radnikov in se dio tal klanjajo 'Msem rav-šeitem, o katerih se jim zdi, da vihtijo peresa s pripisovanjem po raznih visokih in niakih Uradih. Včasih so taki narodni stebri verjeli, da baldo vremenih poslance. Do tddaj 60 ijm iV*di silili pod šknice. Ko pa so vidieli, da narodni poslanci ne morejo klatiti zvezd, so izgubili vanje zaupanje to se obrnili tja, kjer je večja moč. Na štiri oči se še zminaj izdajajte, da so narodni, ali ko bi jim kdo zaupal, bi ne
bil gatov, da ne pridejo kakega lepega dr« na dan tajnosti, ki bi lahko škodile preveč zaupljivim.
Če bi znale govoriti stene razm'i pod-prefektur šircim naše pokraj-a«, bi ss čula zanimive stvari. Ker se režim /eo-njih let ni upal naravnost tlačiti delavnega ljudstva, je našel poslušno orodje, rali katerega bi moralo biti voditelje narodne politike v deželi sfato v dno duše. Razni komisarji in njih okrožje s9 se najraje posluževali narodnih gostilničarjev, trgovcev in podobnih, da so jim vršili službo konfidentov, da so jim znašali skupaj razne sumljive pojave, ovaijali in sumničili osebe ter pomagali delati v blagor ljudstva s pomočjo plesov, patrio-tičnih slavnosti, z uničenjem avtonomnih, samoupravnih ustanov, z rušenjem šolstvi itd. Vedeli so dobro, da imajo z gnihiit; elementi posla, zato so jih podkupovali s prijaznimi besedami, z ma'iir.i ugodit ostmi, z malenkostnim zadoščenj ? a njih ča&tihiepnosti in z gospodarskimi koncesijami, za katere so m? o i ve: Jaki tifcko radii navdušujejo še iz Vojnih časov, ko so delili na svoj način aprovizacijo po občinah. Naroden tisk tìe rad spotika nad razmerami, ki vladajo pri nas, toda ko se bo enkrat, pisala zgodovina teH krajev, bo vsem jasno, da so jih bili najbolj krivi narodnjaki sami. Salmo en primeri Ko so narodni poslanci in časniki nastopali proti zloglasnemu GavaIliju v Postojni, je komisar povabil k sebi narodne župane in ti so mu podpisali zaupnico. Pa zakaj? Zato, ker jim je obljubil, da jih bo pus'til lepo p:'i miru, če imajo tudi kaj masla na glavi in da bodo — delali soglasno: on v okraju, oni po občinah.
Raičun sta plalčevaila to ga še plačujeta delavec ■in kmet. Politični ui)a)dniki so v deželi hitro izprevideli, kdo ima v rokah politično 'moč v občinah. Vedeli so, da je ne dajo radi iiz rok. ker j'im je nesla. Zakaj bi si torej delali zamero pri njih, ko se marsikje raje prodajajo kot vlnčuge na cesti! Zvezali so se z njimi in dosegli dve stvari obenem, ovili so jih okr-. g p'nsta -in spravili v odvisnost ter prepustili, da pritiskajo n'annesto njtth ono ljudstvo, ki ga je treba krotiti. Tako so se narodni stebri lahko brez težave sprijaznili z lokavo birokracijo, z uradniško vlado, ki ni nikdar spoštovala zakona in ki se ni bala osramotiti italijanskega i-mena s tem, da je po deželi upravljala po p'ačimu, kakor se upravlja v kolonijah.
T.aka narodna-politika je bila v silno škodo na vseh poljih, na gospodarskem, kulturnem in administrativnem. Nešteto narodnih društev je živelo zgolj od divjih zakonov med takimi narodnimi mož- ; mi in komisarji, živelo, da se bog i srn.lil ! Ker so veljaki z uradniki obšli zakon, s j j ga sami pokopali. Ivar so društva potem smela, so smela, samo še po milosti. Naj j je prišel tak narodni politik enkrat v na v 1
skrižje s kamisaTjatom, ker 'jim ni bil nikdar zadosti uslužen, ni bilo za narodno društvo nobenega rešilnega sredstva več in iljudjie, ki so v takih društvih delali, so hili kompromitirani in razupiti kot pravcati zarotniki. Po občinskih eastopih je bilo isto. Ko so komisarji distavijali nadležne, zakonito izvoljene starejšine, so se vedno dobili narodni podlajači, ki so jih nadomestili. Pogosto so imeli že prej prste vmes in rovarili pndti narodnjakom samim, če so jim bili osebno nasprot ni. Tudi v vseh volilnih sleparij ali za čnsa občinskih volitev so -razni narodni poštenjaki radi pomagali gotovim lepim uradnikom. Lahko bi navajali slučaje! Raizume se, da je birokracija delala potem čisto po svoji voHjti in teptala zakon še posebno lahko takrat, kadar je hotela udariti svoje lastne pomočnike, če so ji postali neljubi in nadležni. Videli smo, kako so zadeti točili nato solze in se zgražali radi kršenja zakonov. Bile so to — krokodilove solze!
Velika sreSa je, da stene raznih uradov, kjer so se delale ovadbe, kjer so gotovi narodni politiki barantirali iz milim narodom teir ga prodajali, ne znajo govoriti in morda ne bodo nikdar govorile. Tistim, ki so grešili, bo prihranjeno dokaj sramote in ddkaj zločinskih dejanj bo ostalo za vedno v temi. A kar so učtoii'i zla, bo ostalo in bo pozabljeno. Odgovornost nosijo sami, ki 'slo ga zakrivili, a nosijo ga. -tudi vsi oni v narodnem taboru, ki so mnogo vedeilii, pa so molčali k vsem neštetim grehom. Zato padla krivda tudi na tiste, ki so šli in gredo še danas roko v roki z največjimi škodljivci vsega javnega življenja v deželi.
Ali pa je to, kar gledamo z lastnimi očmi, dokaz, da se je lotila neozdravljiva gniloba nečesla. kar je bilo nekdaj in jfe nekaterim še zdaj ideal, vzvišena narodna stvar!
..^a culpa, mea maxima culpa!
zadovoljnost Reakcija ki pevziroča nezadovoljnost tudi v malomeščanskih krogih, takorekoč pospešuje in lajša nalogo komunizma, katerega bo tudi proleterska žena spoznala skozi trpljenje in lastne trde izkušnje, katere bedo privedle tudi njo do prepričanja, da le v Skupnem nastopu bo lahko doseči to. kar se posamezno ne more priboriti.
Žensk® gih@roi@
Vzrok, da žensko ' gibanje v Italiji ni zavzelo obširnejših mej je, ker ni tu tako razvite industrije v kateri bi se lahko zaposlilo večje število žen kakor n. pr. v drugih državah.
Tam, kjer je zaiposlenih veliko število ljudi je tudi bolj razširjna proleterska zavednost ker so v vednih stikih med seboj. Drugače pa je s tistimi, ki sia zaposleni posamezno, kateri si domišl ju jejo, da ni mogoče ustanoviti organizacijo v kateri bi bili organizirani delavci iz več tovarn ali podjetij.
Tako je tudi z ženo, posebno v krajih, kjer ije zaposlena posamezno ali v malem številu, kakor na primer služkinja, šivilja, uradnica itd'. Ako se ozremo na razvi to in aktivno delovanje komunistične mladine, moramo priznati, da je gibanje komunistične žene zelo omejeno.
U mestih, kjer so se nahajale ženske organizacije,, po največ kulturne ustanove, so bile prisiljene 'popolnoma prenehati vse svoje delovanje vsled reakcije ki je bila obrnjena tudi proti tem ustanovam v katerih se je proletariat učil in v katerih so je začelo živahno žensko gibanje.
Reakcija, ki se je v zadnjem času poostrila., je naperjena v prvi vrsti proti Komunistični stranki ki mora vršiti vse svo je delovanje ilegalno, čeprav ni še raz-puščena, kar tudi aačasno ovira započeto delo katero se je pojavilo v kulturnih in sindikalnih ustanovah, 'katere se morajo boriti z reakcijo.
V takem položaju je prepričevalno delovanje mod ženami otežkočeno. Ker tu nam je težko vršiti to, kar nam nalaga naša stvar, moramo posvetiti vso pozornost proleterskim listom ker to je eno izmed najboljših sredstev, potom katerega smo lahko v vednih stikih s proleta-riatom.
Zato je potrebno, da držimo z vsemi sTedstvi pokoncu proletarski tisk, tudi a-ko bi morali izhajati vsi proletarski listi ilegalno.
Potrebno je, da ne utihne glas razredne zavednosti, posebno v času reakcije in preganjanja, ker s teai se pripravlja proletariat za bodoče boje in ravnotako se ga obvešča o vseh dogodkih z njegovega razrednega stališča, tudi ženo, za katero primanjkuje v novih krajih sredstev za posebni ženski list. Radi tega pa je dolžnost vsakega zavednega delavca, da preskrbi proleterski lis V tudi ženi, katero mora on povesti s seboj zato, da mu olajšuje in pomaga v njegovi borbi in ne kakor do danes, ki ga je samo ovirala s svojim neprestanim strahom in brezbrižnostjo.
Danes imamo jasen dokaz, kaj velja buržoazni dru-žabni red ravno v tistih, ki so pripomogli reakciji na vlado, kateri je nemogoče zadovoljiti niti svojih pristašev, med katerimi se kaže odkrita ne,
Kr. cestarjem
Nobena kategorija delavcev in drugih nastavljen cev se ne nahaja na teko slabem gmotnem stališču, kakor kategorija kr. cestarjev v Itelilji. Plača teh je talka da ne morejo ne živeti ne umreti. In vendar imajo tudi oni družine, ki jih morajo prehraniti.
Kako je to mogoče ako premislimo, da kr. cestar v Julijski Benečiji ima 60.— lir (reči šestdeset lir) normalne mesečne plače. Zraven tega imajo celo vrsto raznih doklad. Vse te doklade, poleg normalne, plače znašajo za ožonjenega cestarja 3216 l'ir na leto. Torej 268 lir mesečno. Ta plača je malo višja za one cestarje ki i-majo otroke za pre banj ovati. Ampak ta povišek je tako neznaten, da ni vredno o njem govoriti, kakor ni vredno govoriti o 10 odst. povišku na normalno plačo Ki dobijo izplačeno vsake tri mesece.
Cestarji starih pokrajin dobivajo v istih okoliščinah 800 do 100 lir več na leto," dasiravno je draginja v Julijski Benečiji veliko večja kakor pa v ostalih deželah Italije. Poročeni cestar v starih provincah diobi letno narmalno plačo v znesku 1100 lir. On dobi razne doklade, teko da seštevši vse efcupaj ima 4110 lir Jetrne plače, to je 884 lir več kot cestarji Julijske Benečije.
Upoštevajoč, da 'je delo enakovredno in da plača je sramotno nizka, so se kr. cestarji Julijske Benečije zbrali na več sestankih, ter sklenili zahtevati od vlade povišanje plač in druge moralne pribolj-ške. Za, dosego tega — vedoč da sami ne opravijo ničesar — so stopili v stik z »Zvezo kr. cestarjev v Italiji« ter se dogovorili za skupni nastop. Ta zveza je ravno v tem času pripravljala spomenico, da jo predloži vlaHi. V teli spcunemoi ie zahteval a, da se narmalne plače dvigne od 1100 i *	1 .'.a- za cestarje in od 1440 tir na 4200 lir letno za cestne mojstre. Zahtevali so nadalje, enako gmotno in moralno ravnanje za cestarje in cestno mojstre Julijske Benečije.
To spomenico so predložili po velč pripravljalnih sejah, potom za to izvoljenih delegatih, od katerih eden 'je bil poslan cd cestarjev J. B. To je bilo zelo potrebno, da so tudi naši cestarji poslali svojega zastopnika, neglede na stroške s katerimi je zvezano potovanje v Rim to ki jih bodo mogli naši cestarji ulrpeti, že pri tako nizkih plačah. — In to tudi glede tega, da bode vsaj vlada, to je podmi-nister za javna dela podučen v kakšnih razmerah živijo kr cestarji v Italiji in sploh oni J. B. posebej.
Gospod minister za Javna dela se ni hotel izraziti o povišanju plač ki 'jo je Zveza zahtevala, češ da današnja vlaldr hoče varčevati in da mora znižati piagne pa povmati.Zagotovil pa je, ' kr. cestarji novih provinci j ukl... isto službeno pragmatilco kakor t*^,. pokrajin.
Ne delamo si iluzij — vsaj za sedajj" ne, o povišanju plač pač pa zahtevamo in pričakujemo da bo minister uva'ževal zah teve vseh cestarjev cele Italije.
Naši kr. cestarji in cestni mojstri pridejo na ta način, če tudi do malenkostnega 'zboljševainijia svojega stališča.
Ta malenkostna pridobitev naj bo našim cestarjem v vspodbudo, da iščejo' stike s svojo stanovsko organizacijo, ki je edina v stanu braniti interese vseh cestarjev. Cestarji naj pomislijo na svojo staro organizacijo in naj stopijo vsi v to novo cestarsko družino, 'ker salno ako bodo edini, bodo lahko izboljšali svoj položaj.
Delegat
Vsem razprodajalcem „Dela"
Razprodajalci naj nam talfoj javiš jo morebitne spremembe Sci jih želiš jo kakor, povečanje števila iztisov, premembe naslovov itd.
Eden izmed predpogojev za obJ stanek »Dela« pa je, da nam povers jeniki in razprodajalci točno odraeus najo skupiček prodanih izvodov. Kjer ne bo točnosti v tem pogleduj se bomo morali ozreti po drugih raz* prodajalcih oziroma poverjenikih.
Stari računi naj se torej NEMU« DOMA poravnajo
Kakor je dostojno mojega temperamenta, sem nagibal najbolj globoko izmed vseh kozarcev tisti kozarec, ki so v njem sladkosti ženske ljubezni. Kako navadna, lena, dolgočasna je bila prej moja ljubezen! Po grdih skrbeh, po prisiljenem delu, po breavpešnih naporih sem poljubljal raz-mišljen in truden in poljubi ženskih ustnic, ki sem jih komaj čutil so bili istotako >razmišljeni in itrudni. Za resnično uživanje je treba najprej časa. In zdaj sem videl, koliko je lepote, ljubezni in sreča na enih samih ustnicah, v enih samih očeh, kako globoka sladkost je v eni sami kretnji, v hipnem pogledu, v komaj izgovorjeni besedi. Ves dlan mi je bil premalo, pridejal sem še vso noč, to vendar sem izgubil na žalost še marsikatero kapljo iz kozarca. Kolikor bolj sem užival, tem več bogastva se mi je odpiralo. Vsako novo iskustvo je rodilo troje novih želria in troje novih sladkosti. Le kdor je za uživanje nesposoben, se ga more na-vmčati. Samo skromne nature omagajo od sladkosti ter se žalostno suše. Resničen pivec iprepije vso noč, a zjutraj odpre «veselo oči ter poseže po kozarcu, ki se mu zdi lepši in slajši nego kdaj prej. Kdor pa je ustvarjen za podkapnico in ne za vino, hodi okoli tri dni z obvezano glavo ter preklinja.
Imel sem časa za uživanje in užival sem pošteno. Ali zdaj mi je prihajalo na misel, koliko sem bil zamudil v svojem življenju. Če sem se ozrl na svojo mladost, se mi je zdelo, kot da bi bil hodil-slepec, ves -čas lačen in željen med gomilami kolačev- ob potokih bistrega vina. Koliko ije bilo okoli mene in v meni ljubezni, ki nihče ni vprašal zanjo, in ki je nezaželjena in nezavžita mučila srce, v
katerem se je rodila. Ko bi merili ljubezen s korci, bi izmerili pač morje izgubljene ljubezni, izlite na resto kot pomi ve ... Mrzlo mi je rezalo v srce, če sem se spomnil svoje matere. Nikjer nisem videl več takih oči. Že v samih očeh je bilo ljubezni za toliko, toliko otrok. Vs'i bi bili imeli prostora pod njenim pogledom,ki nas je odeval kakor gorek plašč. In zdlaj sem spoznal: nihče ni vprašal po njeni ljubezni, jemali smo surovo in o-sorno in sram nas je bilo njene ljubezni, ki jé krvavela to se prelivala brez koristi, ker ni bilo nikogar, da bi bil posegel s poželjenjem to hvaležnostjo po nji ter jo tako prebudil v stokratno življenje. Zdaj sem spoznal, zakaj ije bil obraz 'tako plah in sramežljiv, zakaj so ga časih nenadno zalile solze to zakaj je bil ob zadnji uri tako bolesten in izmučen. Takrat sem pristopil tiho, da bi poljubil roko .in dia bi rekel tisto ljubeznivo besedo, ki je čakalo njeno srce nanjo vse življenje, vse dolgo strašno življenje in ki je ni bilo, četudi je kričalo srce in prosilo. Pristopil sen» in sem se sklonil, no .roka je bila že mrzla.
Vsa moja mladost: nepoznana, nezavžita, zavržena ljubezen. In zatorej, ne-zavžito, zavrženo življenje.
Hudič je dajal neprestano in vesel je bil, da je dajal.
»Kdor
ne zahteva od' življenja ničesar, je gnusna golazen, ki ima vsakdo pravico, da jo stre s peto. Samo tisti ima pravico do življenja, ki se zaveda te pravice in k!i jo tirjla, če mu jo kratijo. Kdor ponižuje, bo še bolj ponižan. Da, prijatelj, paznam cele narede, ki so taka gnusna golazen in ki bodo zaradi tega jutri ali
petju, trito jim striti s peto. Taki narodi kvečjemu tožiijo, kvečjemo moledujejo, jokajo ta prosijo, a ne kriče nikoli in nikoli ne udarijo. Podobni so strahapaz-Ijivcu, ki je dobil klofuto, pa je ni vrnil pedvostročene, temveč se je prijel za vroče -lice ter tjecal jokavo: »Kaj pa sem ti storil? Ali je to pravica?» Oni pa mu je dal še brco povrhu ter se je studoma o-krenil. — Taki narodi se zavedajo svoje skromnosti, bojazljivosti to krščanske pohlevnosti in zato se sramujejo sami sebe. Zatajujejo se, tope se kakor breznov sneg in izginili bodo. Krščanska skromnost jim koplje grob. Stvari, ki so drugod navadne kakor zrak, so jim ideali, utopije. Ttyii se ne zdi nič nenavadnega, da nosiš čevlje in suknjo, — beraču na cesti pa so čevljii ideal in mu je misel na gosposko suknjo smešna utopija.. — Tako se vedejo skromni, krščanski naredi, —■ gnusna golazen, ki ima vsakdo pravico, da jo stre s peto.«
Take in enake reči mi je pripovedoval hudič, a kadar mi jih je pripovedoval,, se je odprlo nad nebom še zmirom drugo nebo in v neizmernost so segale moje želje.
*
Imel sem snežnobel dvorec daleč od mesta in od ljudi, pod milim nebom, sredi zelenih brd, za visokimi, tihimi gozdovi. Tam sem' prebival, kadar se je vzbudilo staro pcželjenje po duhu sveže, razo-rane prsti, pokošene trave, po pesmih gozdne harfe, po solncu, ki sije na polju.
Sabo sem bil vzel avojo najlepšo ljubico, vitko, fino, drobno dekletce, tako drobno da se je lahko skrila ped mojo suknjo.
-f V je razpletla lase, so ji segali do nog in svetla bela 'polt je lesketala 'izza pše-ijr {čnoplavegia plašča, gledala so prsa, bleščeča to trda, kakor dvoje igiračič iž pci-ceSana. Zmirom novo radost sem imel s svojo ljubico, nikoli se je nisem naveličal. Nič ni bilo na nji surovega, nizkega, — bila je struna, duša, resela to sanjava, neizmerno čustvena: lepota 'in radost življenja, pomladi, mladosti je zvenela neprestano v nji in iz nje je zvenela k meni to v meni. Vsak najin poljub je bil prvfi: nenadejane, nepričakovane slasti je bil pota... Tako sva živela in to življenje je bila pesem, kakor bi ne zložil lepše božji slavec sam ...
Kamor seim iztegnil roko, vse je bilo moje. Komaj mi je bilo treba potrkati, pa so se odipirali studenci veselja in sladkosti. Sredi neprestanega uživanja ije hrepenelo moje srce neprestano. Kraljevsko krono sem imel na glavi, kraljevskega bogastva po svoji razbrzdani želji, kraljevsko ljubico v postelji, — to glej, moje srce je hrepenelo neprestano to bolj hitro je bilo moje hrepenenje nego roka, ki ije da j »ala. Mislil sem na tiste, ki niso i-meli in hotel sem imeti, ki niso hrepeneli in hrepenelo se mi je...
Zadišalo je prijetno po vijolicah to cikla minili.
»Ničesar mi nisi dal! Kar imam, so samo otroško igračiče. Jaz sem pa resen in izkušen človek in sram me je že skoro teli igračič ... Snežnobel dvorec imam, — kaj bi s snežnobelim dvorcem? Kakšno veselje imam nad njim? Če ga ostavim, stoji tam sam zase v svoji lepoti. — Ne morem mu vzeti te lepote, ni moja, uživa se ama nedotakljiva! — Cukreno ljubi-
co itoam, — kaj bi s to cukreno ljubico? Kdor se ozre nanjo, se veseli njene lepote, če ste j i pred ogledalom, se veseli ogledalo, če leže v posteljo uživajo blazine gerketo njenega telesa., če se obleče, se igra srajca z njenimi prsi, če si dene rožio v lase, se smeje roža ter se m'i roga ----Njena lepota ni moja Dajo mi jo
le pokušati kakor drugim, kakor ogleda^ lu, postelji, srajci in roži! — Vse, vse kar si imii dal, je samo svoje, ni moje, ni kakor jabolko, da bi je neo-lupijeno povžil in da bi ga potem ne trito več. Kaj mi je do jlabolka, ki mi binglaiš z njim pred o-brazom, da bi ga gledal ter se smejal. Saj nisem otrok!«
Nejevoljnosit me je obšla. Tisto, kar je bolestno glodalo v mojem srcu se je predramilo. In vprašal me ije, česa želim.
»Ali .ne vidiš?«, sem zakričal in solze so mi lile po licih. »Ali ne vidiš, da želim nedosegljivega? Daj mi, kar je nedosegljivo! Daj mi da vidim, kar je nevidno, in dk slišim, kar je večno nemo, in da čutim, kar je breztelesno! Daj mi, da želim, kar ne vem, da želim, daj m'i, daj irui, česar ne moreš dati!
Daj mi solnce, da gla obesim na strop svoje spalnice in da bo veselo svetilo, kadar se bova kratkočasila z ljubico!
Daj mi zvezde, da se bo igrala moja lju bioa z njimi, kadar jo obide taka misel!
Daj mi nebeški obok, da ga razrežem na kosce ter ga razgrnem po svojih sobah, da bo moja ljubica mehko hodila, ker so njene noge tako nežne in natančne!
Kan- sem izgubil in zamudil, mi daj, vse tisto morje brezkoristne razlito ljubezni,,
mojo v skromnosti, slepoti in prijetnosti zapravljeno mladost mi daj!« —
Nasmehnil se je reselo dn ljubeznivo: »Zdaj si človek, kakor sem hotel, da 'bi bil. Zdaj si testo, ki mislim napraviti iz njega novo človeštvo!« Stisnil mi je roko zelo prisrčno, a nato je izginil prijetni duh po vijolicah in ctfklamnih...
Jaz pa tožim zdaj neprestano noč in dan ter vzdihuj em, ker je moje življemo tako pusto to žalostno. Siromak sem na svetu, v svojem snežnobelem dvorcu...
O solijce, da bi te obesil na strop svoje spalnice in da bi veselo svetilo, kadar bi se kratkočasila z ljubico!
O zvezde, dia bi se igrala z varani moja -ljubica, kadar bi jo obšla taka misel!
O nebeški obok, da bi te razreza 1 na kosce ter razgrnil po svojih sobah, da bi moja ljubica mehko hodila, ker so njene noge tako nežne in natančne!
O morje brez.koristno prelite .ljubezni, o zapravljena mladost! —
Ivad osoba izriče ostrdu nad drugim osobama, ona ne misli, kako bi njoj bilo, da neko izreče osudo nad njom. Čovjek se još nije tako daleko razvio, da može shvaćati tudje boli, osjećaje, poniženja
ili bilo kakovu drugu nesreću.
*
Svijesno in pravilno zagovarjanje akcije, jeste temelj ofenzivi radne klase. — Lenin.
*
Nije svijest ljudi, koja odredjuju njihov život, več obratno, njiliov društveni život in odredjuje svijest. —■ Marx