709. štev. V Ljubljani, nedelja dne 7. decembra 1913. Leto II. MHnciaa Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10’—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se Ht pošilja upravništvu. m ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev, »a Uredništvo in npravništvo: m Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska niica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plačat petit vrsta IS v, osmrtnice, poslana lu zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju post pust — Za odgovor jo priložiti znamko, st st Telefon številka 118. m Ožje volitve. . Dobili so: Turk........................................B080 Kregar......................................1680 Praznih............................... . 547 Neveljavnih..................................181 Napredni kandidat je zmagal z večino 1400 glasov. Živeli volilci! Deželnozborska ožja volitev v Ljubljani. Pri ožji volitvi za deželni zbor iz splošne kurije je zmagal kandidat na-rodno-napredne stranke gosp. Josip Turk z 3080 glasovi nasproti klerikalnemu kandidatu Kregarju, ki je dobil 1680 glasov. Praznih glasovnic je bilo oddanih 547, neveljavnih pa 131. Turk je zmagal s 1400 glasovi večine. I. volilna komisija. Poljanski okraj. Število volilcev 705 Volilo je 599 Turk 318 Kregar 231 Praznih glasovnic 50 II. volilna komisija. Šentjakobski okraj. Volilo je 784 Turk 318 Kregar 259 Praznih glasovnic 102 Neveljavnih 4 III. volilna komisija. Dvorski okraj. Volilo je Turk Kregar Praznih glasovnic Neveljavnih IV. volilna komisija. Trnovo-Krakovo. Volilo je Turk Kregar Praznih glasovnic Neveljavnih 1103 678 225 188 12 556 346 159 36 15 V. volilna komisija. Kolodvorski okraj. Volilo je Turk Kregar Praznih glasovnic Neveljavnih 1270 693 423 131 23 mm LISTEK M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Srce Franca Monmoransijskega Je bilo plemenito. In vendar mu je odleglo za hip ob misli na umor ... Oh, ti človeško srce! Vstal je, zasopel glasno, in mrt-vaškobled smehljaj je zaigral na njegovih ustnicah. »Poznati ga! Ubiti ga!... Ubiti ga z lastnmi rokami! ...« V trenotku, ko se je spravil Franc pokoncu, je zagledal brata poleg sebe. Morda je izrekel Franc svoje besede glasno ... morda jih je Henrik slišal... Franc se ni začudil, ko je videl brata. Kakor da nadaljuje že zdavnaj pričet razgovor, je prašal čisto nvadno: ■»Povej mi, kako se je zgodilo vse to.« »Čemu brate? Zakaj si hočeš vrtati po rani, ki je ne ozdravi nič ... nič na svetu!« »Kaj neki?« je prašal Henrik skoraj porogljivo. »Njegova smrt!...« Henrik se je zdrznil in prebledel nekoliko. Zdajci pa se je zasvetil v VI. volilna komisija. Kolizejski okraj. Volilo je 480 Turk 290 Kregar 111 Praznih glasovnic 66 Neveljavnih 13 VII. volilna komisija. Volilo je 307 Turk (66 Kregar 135 Praznih glasovnic 2 Neveljavnih 4 Vlil. volilna komisija. Vodmat. Volilo je 349 Turk 168 Kregar 147 Praznih glasovnic 22 Neveljavnih , 12 Za samostojno kmečko stranko. Leta 1908, ko so bile zadnje de-želnozborske volitve, niso še imeli klerikalci v splošni kuriji nobenih protikandidatov, samostojni kmetski kandidatje nobenih glasov. V ponedeljek je bilo oddanih protiklerikalnih glasov30.870. Leta 1911, ko so bile državnozborske volitve, so dobili klerikalci čez 56.695 glasov, kmetski kandidatje in napredni le 18 tisoč glasov. V pondeljek so klerikalci dobili le nekaj čez 50.000, kmečki kandidatje in napredni pa skupaj 25.959. Klerikalci so torej izgubili 6 tisoč glasov, kmetje pridobili 7000. L. 1911 pri državnozborskih volitvah na Kranjskem je ostalo še veliko število občin kjer ni bilo nobenega protiklerikalnega glasu. Danes lahko na prstih seštejemo take občine. V ponedeljek smo pa osvojili celo vrsto klerikalnih občin, ki so veljale za klerikalne trdnjave. Padel je v naše roke Logatec, padle so Jesenice, Moste pri Ljubljani, padla je Škofja Loka, Radovljica, občini Kostanjevica, Krško Itd. To so udarci, to so nenadomestljive izgube za klerikalce! To so pa krasni uspehi za prvi naskok kmečkega gibanja. Če bi bil volilni red pravičen, bi morali imeti kmetje sedaj že 4 poslance in klerikalci 6, toliko glasov so dobili. A ne de nič! 31.000 glasov je obsodilo dr. Šušteršiča, Lampeta, Pegana ter gospodarstvo in gospodstvo S. L. S. 31.000 mož je na Kranjskem, ki jih ni sram, da nosijo hlače! Vdali se niso ne pritisku duhovščine, ne pritisku in obljubam deželnega odbora. Klerikalci so se vzdržali le z neznatno absolutno večino 11.000 glasov v celi deželi. Če bi na tisoče naših ljudi ne osleparili in ne izpustili iz volilnih imenikov, da niso tisoče svojih ljudi, ki nimajo sicer pravice, vpisali v volilne imenike, bi naši glasovi še precej narasli, klerikalni pa padli. Zanimivo je tudi, da so se klerikalci združili z Nemci In da so prodali kočevske Slovence Nemcem, zato, da so kočevski Nemci glasovali zanje. Obljubili so jim, da se v Kočevju ne bo odprla slovenska šola! Fej, narodni izdajalci! 31.000 kmečkih glasov stoji nasproti 50.000 fa-rovških glasovom, ki so bili pridobljeni z goljufijo, sleparijo, s pritiskom in strahovanjem. Ko se je začela balkanska vojska, ni nihče mislil, da bodo naši bratje v enem dnevu podrli turško cesarstvo. Pasti je morala preje trdnjava za trdnjavo, da je padlo carsko gospodstvo. Kmetje! Osvojili smo v ponedeljek že več trdnjav, s krvavo izgubo 7000 glasov, se je moral umakniti v marsikateri občini nasprotnik naši moči. Armadi balkanskih krščanskih držav je stala nasproti po številu trikrat večja armada. Bila je vzlic temu tepena, ker je bila pravica in poštenje na strani naših bratov. Kmetje! V torek, dne 9. decembra sc spustimo zopet v boj. 31.000 mož je že zbranih. Pridružite se nam še vsi, ki se hočete boriti za pravico proti krivici, za svobodo proti tiranstvu, vsi, ki ljubite svojo rodno zemljo In napredek. V torek doseči moramo novih uspehov! Carstvo dr. Šušteršiča mora pasti! Pogreb klerikalnega kandidata. V torek moramo ustvariti še širšo podlago za ustanovitev samostojne kmečke stranke. Štajersko. Zapomnimo si! V četrtek, dne 4. t. m., nas je zopet zaplenil državni pravdi, k. Zakaj? Ker smo one naše blagoslovljene farizeje, ki imajo usta vedno polna korajžnih fraz, a stisnejo rep kot boječi cucki kadar bi se morali pokazati, med noge, opozorili na to, kar so malo preje v svoji mariborski lažnjivosti pisali, da naj izpolnijo, če so možje značajni in pošteni. Klerikalci pa niso samo kot poslanci izučeni, marveč tudi kot politična stranka in zato je prepovedano pisati proti njim in jih opozarjati na to, kar bi kot ljudski zastopniki storiti morali, kar bi morali izvajati onim nasproti, na kojih naslov so se moralno vezali, spregovoriti odločno besedo! Samo štiri vrste. V štirih vrstah se da seveda mnogo in marsikaj povedati. Drugod so štiri vrstice zadostovale, da se je vrglo 10 in lOtisoče delavnih rok po nepotrebno pod orožje; navidezno proti sovražniku — ki ga pa ni bilo. In ni se našel noben cenzor, ki bi bil one vrstice zaplenil, dasi ravno je bila od njih odvisna usoda tisočev, življenje nebroj mladih, krepkih mož. Kje je bil »cenzor«? Mi nismo klicali nikogar pod orožje, pa smo bili zaplenjeni. Mi nismo napisali daleko stvari, ki bi mogla le v daljnem škodovati javnemu redu, državi, ali pa celo kroni. Nasprotno. Ker pa smo list, na kojega kožo se preži od vseh strani, se pri nas in na nas vidi strahove, tudi kadar in koder jih ni. A bilo bi dobro, če bi mogli vsaj s tem opravičiti zadnjo zaplembo. Dozdeva pa se nam, da je klerikalni strah postal tako vseobči, da sega tudi do žalitve najvišjih in-štanc. To je žalostno! Eno pa je gotovo v tej metodi, namreč, zlat nauk da se nas boje vsi oni, ki jih primemo magar tudi z rokavicami. Zapomnimo si: vsak somišljenik naj odgovori na tako ravnanje. Najlepše stori to, če marljivo pridobiva novih naročnikov »Dnevu«. | Maribor. (Obrt. klub.) »Klub obrtnih pomočnikov« se je na svo j jem občnem zboru dne 30. novem-l bra 1913 izvolili sledeči odbor: gg. | Souček, načelnik; Kerman, blagaj-J nik; Križka, tajnik; Sčurič, Novak, | namestnika: Baloh, Dobravc, pre- i glednika. Maribor. (N. S. Z.) Pripravljalni odbor za mariborsko podružnico »Narodno socialne zveze« ima svoje seje redno ob nedeljah, ob 5. uri popoldne v Nar. domu. Število članov vidno narašča. Ustanovni občni zbor se vrši v najkrajšem času. Natančno bodo o tem še poročali listi. Maribor. (Obrtniški ples.) »Klub obrt. pomočnikov« priredi prihodnje leto v pustu svoj ples v Narodnem domu. Ples bo namenjen obrtnikom in njih pomočnikom iz Maribora in Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. V Ljllhljatli Ustanovljena leta 1881. obrestne hranilne : M 3 j 01 brez odbitka rentnega 4 vloge po čistih 0 davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. njegovem očesu čuden plamen, izzivalno je dvignil glavo! »Ali hočeš?« »Hočem!« je rekel Franc. »Prisegel si mi, da jo hočeš čuvati ... oh, molči!... saj ti ne mislim očitati ničesar! Pravim samo, kar je res ... A ti mi dolguješ verno poročilo o zločinu in ime zločinčevo ... Henrik, dolguješ mi to! In če ni drugače potem zahtevam, da govoriš!« »Zahtevaš... Ali se sklicuješ na mojo bratovsko ljubezen ali na svojo vlastelinsko pravico?« »Na pravico!« »Ubogam te. Jedva ste odrinili svetlost, je pokazala gospodična de Pjen onemu človeku, kako hudo ji je za vami...« »Onemu človeku!... Komu? .. To mi povej pred vsem! Povej ime! .. .« »Potrpite, svetlost! ... Morda je bil mož že pred vašim odhodom deležen vira, ki vas je napajal. Morda je bilo njej samo do vašega imena, moči in premoženja, ki vam ga je zagotavljalo vaše prvorojenstvo! Da, da. svetlost, tako bo in nič drugače!« Franc je potegnil svojo roko iz nedrija, kakor da hoče zamahniti z njo. Henrik je opazil, da so prsti te roke rdeči od krvi. Nadaljeval je: »Zdaj, ko mislim na to, svetlost, in ko je prišla ura, da vam povem vso resnico, se ne zadovoljim več samo z namigovanjem: zdaj trdim .. In ponavljam vam: tisti človek je užil Ivano de Pjen že pred vami — vi ste bili še le drugi!« V Francovih prsih je zarjulo. Trenotek je bil tako strašen, da se je Henrik obotavljal. Franc ga je pomeril s krvavim pogledom rekoč: »Govori...« »Ubogam,« jc povzel Henrik. »Po vašem odhodu se je nadaljevalo razmerje onega človeka z Ivano de Pjen. Zdaj sta bila svobodna: Ivana je imela ime in naslov. V vaši odsotnosti je užival ljubimec vaše žene srečo, ki vam je niti ne morem popisati ... Bile so to sladke noči...« »Molči, podla duša!« je zakričal Franc na koncu svojih moči. »Dobro. Molčim!« »Ne, ne! Govori! Govori!« »Ubogam. Tisti dan, ko je izvedel, da se vračate, je storil oni človek to, kar bi bili storili vi! Njegova strast je bila utešena; zdaj ni hotel, da bi se skrunila hiša, ki je vaša, še nadalje: spodil je prešestnico — spodil je vlačugo!« Francu se je zavrtilo v glavi: brezdno je bilo globlje in nedogled-nejše, nego si je mislil. Pogled, s katerim se ie oklenil Henrika, je bil pogled norca . . . Henrik pa je dokončal s stisnjenimi usti, sikajočo besedo in obrazom, spačenim od sovraštva. »In zdaj, svetlost, preostaja samo še ime tistega človeka. Evo vam ga! Ljubimec Ivane de Pjen, njen ljubimec pred vami, svetlost, se imenuje Henrik de Monmoransč!...« VII. Pardajan. Henrik ni igral komedije, ko je grozil Ivani, da da ubiti malo Lujzo; otrok je bil resnično v rokah naročenega človeka, in tisti človek je resnično čakal znamenja: resnično je bil obljubil, da zasadi bodalo ubožicl v grlo, ako dd Henrik, njegov gospodar, dogovorjeni znak. Ali je bil ta človek res tiger, kakor se je izrazil Henrik de Mon-moransč? Naslikati ga hočemo, kakršen je bil — tip svoje dobe; sodi naj čita-telj sam. Ime mu je bilo Pardajan, ali bolje, vitez de Pardajan. Bil je potomec stare armanjaške rodbine, ki si je pridobila v trinajstem stoletju Gondrensko grajščino blizu Kondoma. Ta rodbina se je razcepila na dve veji. Starejša veja je dala zgodovini več znanih imen: ena njenih potomk je bila slovita markiza Montespanova. Druga veja je ostala v uboštvu in temi. Njenega uboštva ne moremo popraviti, kar pa se tiče teme, upamo, da se razprši v očeh naših čita-teljev, kadar bodo poznali čudno, bajčno in neverjetno življenje nenavadnega junaka, ki se pojavi kmalu v naši povesti. Vitez de Pardajan, ki nas zanima v tem trenotku, je bil torej sin te uboge in neslavne veje, zaničeval^ in pozabljene od svoje vzporednice. Bil je mož kakih petdesetih let, vojščak, ki se je postaral v bojnem oklepu, eden tistih aventurnih vojakov, ki so poznali vse ceste Francije in sosednjih dežela, venomer pod šatorom, žejen in razbeljen poleti, lačen in zmrzujoč pozimi, bijoč se srečno in nesrečno, ves pisan od brazgotin, z ogromnim ra-pirjem ob boku, sivook, sivobrk, lice razorano od dežja ožgano od solnca, dušo polno čudovite preprostosti in prosto vseh pomislekov; niti dober, niti slab, ceneč samo dobro prenočišče in dobro krčmarico, preklinjač in priduševalec, sabljač in pretepač, znan po svojih strahovitih sunkih in udarcih, uslužben vedno tistemu, ki je plačal najbolje . . . Konetabel de Monmonransč ga je pobral na Armanjaškein za časa svojega velikega križarskega pohoda — pobral ga ubogega in bednega v okolici Lekturja, navezal ga nase, spoznal nezmagljivost njegovega meča in ga pridelil svojemu sinu Henriku. Tiste dni je bila navada, postavljati ob stran mladih velikašen stare in izkušene bojevnike, ki so dobivali zmage namesto njih. (Dalje,) okolice. Pričakujemo, da se plesa udeleže tudi obrtniki iz ostalih spod. štajerskih mest, trgov in vasi. Gradec. (Cin blazneža.) V četrtek dopoludne je prišel v »okrajno hranilnico za Gradec in okolico« ob 9. uri posojilniški uradnik Alfred KrauB ter imel prav oster in skrajno razburljiv prepir s svojimi predstojniki, ki so tnu grozili s tem, da bo suspendiran. Kmalu za tern je sel domu v svoje stanovanje v Andritzu, koder je ves razburjen pripovedoval svoji ženi o dogodku. Zena njegova je šla na to v hranilnico, prosit predstojnika svojega moža, za mirno poravnavo. Ni pa bila še dolgo stran, ko je prišel KrauB v knjigo-vodstveni oddelek hranilnice, potegnil brez najmanjše besedice iz žepa dva ostro nabita revolverja in pričel streljati na uradnike, ter jih podil iz enega urada v druzega. Pri tern jih je pa več težko ranil, zlasti predstojnika Emila Nicmanna, ki je dobil kroglo v trebuh in jetra. Ko konečno ni zapazil nikogar več, je ustrelil nase in sicer enkrat v srce in enkrat v levi senci, nakar je padel in izdihnil. O KrauBu pravijo njegovi prijatelji, da je bil zelo ljubeznjiv družabnik in požrtvovalen tovariš. Ker so ga pa njegovi višji šikanirali in zapostavljali, je postal vedno bolj razburljiv in konečno v položaju blazne razburljivosti storil vse to. KrauB je bil poročen in pravijo, da zelo srečno. Otrok ni. Pri mrtvecu so našli tudi ostro brušen bajonet, kot jih imajo orožniki. KrauB je 10. do 12. krat ustrelil. časnikarski lopovi, ki iz Ljub-Ijane ven poročajo v nemški, graški *Grazer Volksblatt«, so si zopet enkrat dovilili časnikarsko lopovstvo, ki je vedno onemu, o katerem smo pisali za časa lOOletnice, le da gre tu še za kaj več, namreč, slepiti širšo, zlasti nemško javnost s svojo — papirnato močjo. Ti lopovi so imenovani list glede izzida volitev v splošni kuriji dne 1. t. m. mistifici-rali s tem, da so zatajili 900« naprednih glasov. Dočiin ve vsak otrok da je bilo oddanih 31.000 naprednih glasov, so poročali ti lumpje, da jih je bilo le 22.000, torej, za 9000 manj, kot v resnici! Seveda, namen je prozoren: Vsa nemška javnost naj se na najnesramnejši načiu vleče in vara. Nemški krogi naj ne zvedo, da klerikalna moč v svoji zibeli, na Kranjskem, pričenja pokati, nevarno pokati... Klerikalci, slovenski, rabijo novih miljo nov. Kje jih. bodo dobili, kje jih naj iščejo. Gotov hočejo zopet molzti kravo, kot so jo hoteli ie pred časom v drž. zboru z ialira-no obstrukcijo Šušteršič - Korošec. Morda imajo že kje zopet kaj obljubljenega. Nemške klerikalce bi radi z fnistiflkacijaini in lažmi upregli v voz za svoje strankarsko-politlč-ne namene. No, povemo jim za enkrat, da s takimi lumparijami, ne bodo dolgo vznemirjali ljudi. Za enkrat smo poslali omenjenemu listu tabelo; bodo vsaj videli, kako jih kranjski bratci vlečejo... Goriško. Iz Logov pri Kobaridu. Jako •urovo zna napadati naš dušni pastir razne gospode, ker misli, da so ga oteli v »Dan«. Tako je oznanil na prižnici. »Veste zvesti moji poslušalci, en učitelj me je dal, kdo se upa zabavljati čez moža, ki so mu celo vetrovi podrejeni. Vi pa dragi moji poslušalci 1e dalje mi nosite denar, drva, krompir, maslo in jajca, potem že bomo prijatelji. Tudi denarja mi prinesite, ker marsikaka cerkev je še slaba in se jo mora popraviti!« fn če bi mi nosili denarja in še masla in drva in krompir in tudi kak peršut zraven, potem ostanemo prijatelji, zvesti prijatelji amen. — Toda vedite gospod nune, da mi Ložani nismo več tako zabiti, da bi se vam za frak obešali, mi poidemo svoja pota. Prejšnjemu spisu naj dodamo še to, da niti s šolo ni smo preveč zadovoljni. Postaviti so jo morali tja, kamor je hotel gospod imnc. Šola mora biti pri cerkvi, tako so pravili. In prav tako! Ce hoče učitelj otrokom pokazati jezero, jih lahko pelje kar v klet; zakaj če dva dneva dežuje, je klet že polna žeg-natte vode, ki se Izteka od cerkve in od vseh krajev. Tudi z našo ce sto }e tako, da se pozna, kdo je imel pri nji komando. Večina je želela seveda drugače; a kaj večina, ko so gospod nune na drugi strani. Odkar fe on zasedel tudi breginjski stolček, od tedaj se je preselil tja in od tam vlada tri vasi. Če ga pa kdo potrebuje, pa idi v Breginj! Večernega prepevanja seveda on ne more trpeti, kako vendar, ko mu fantje s pe ■tjem tratijo spanje; sicer pa včasih sam prav rad zapoje: kaj men mar za tiste rožce, če jih slanca pomori... iVaše mogočnosti nam je dovolj; če ne bo bolje se torej pritožimo in bo mo zahtevali namesto vas boljšega, treznejšega moža. Časi. ko smo vas imeli kot nekake nadljudi, so šli, pu- stih pa so nam neizbrisno znamenje, ki jasno dokazuje v kakšne vsano-goče lumparije ste že porabili našega trpina, slovenskega kmeta. »Corrlere Friulano«, listič italijanske kamore, se je spravil sedaj o priliki laških demonstracij, na Slovence, posebno na naše učiteljiščni-ke. Dovoliti pač moramo, da listič tako ali tako napolnijo. Vsak, ki dobi po priložnosti ta list v roke pač hitro spozna, da konkurijajo njegovi uredniki za rekord v zabitosti in v psovanju. Kakor smo slišali mislijo ti ljudje izdati v najkrajšem času velik besednjak najrazličnejših psovk. Sicer pa na pasje lajanje se pameten človek niti ne ozira. Kreplje pri Dutovljah. Svet je v poslednjih desetletjih veliko napredoval z raznimi iznajdbami. Napredek se kaže zlasti v tehniki, veliko novega pa prihaja v korist poljedelstvu. Že davno se je mislilo, kako bi bilo lepo, če bi se iznašel stroj za kopanje vinogradov in čiščenje ka-menitih kraških pašnikov. Sedaj je tudi to prišlo; sicer ni to stroj, ampak razstrelivo (razstrelivne patro-ne). Neke pretekle sobote so bili v naši vasi tozadevni poskusi na posestvu g. Tavčarja. Tukajšnje gospodarsko društvo je prosilo zanje in splošno avstrijsko vinarsko društvo je poslalo omenjenega dne moža s potrebnimi pripravami za rahljanje zemlje z razstrelbo. Prišlo je par kmetijskih učiteljev nekaj kmetijskih uradnikov in nabralo se je veliko število posestnikov od blizu iri daleč. Tudi učenci višjih letnikov ljudske šole so bili zraven. Na določenih parcelah so pričeli s poskusi. Kakor delajo mine v kamenolomih, da razganjajo kamenje in delajo poke v živi skali, tako rabijo tukaj patrone z dinamitom za rahljanje zemlje, za napravljanje drevesnih jam, izkopavanje štorov in odstra-nevanje kamenja na pašnikih in travnikih. Pod drevesne štore na primer se naredi 2 ali 3 rove, dene vanje nekaj patron ter prižge smodnikovo vrvico — in v par sekundah so štori izruti z vsemi večjimi koreninami. Ondi nastala jama se sama zasuje. Tako se je godilo tudi s stenami. Store in kamenje je klalo, drobilo in jih metalo visoko, da so se morali opazovalci previdno umikati. V zemlji niso kazali dinamltovi naboji takega učinka, vendar se je pri pobližjem opazovanju izkazalo, da je tudi ondi uspeh prav dober. Kajti precej globoko in široko na okoli je prst vso zrahljalo in razpokalo. Poskusi, ki jih je vodi! in razlagal kmetijski učitelj, so se torej dobro obnesli. Udeleženci so bili za dovoljni. Nekaj se je jih takoj odločilo za naročitev takih patron. Če se bodo uvedli, bode naš poljedelec na ta račun prihranil marsikako krono in uro časa. — Poskuse z dina-nionom so priredili tudi po Vipavskem in v Brdih. Kdor se hoče o Stvari dobro poučiti, naj bere strokovni siris, ki ga je spisal H. Humek v »Primorskem Gospodarju« P), do 2I. številka. Sežana. V nedeljo 7. decembra ob osmih zvečer se priredi v hotelu »Alle tre corone« »Mlinar in njegova hči«, žaloigra v petih dejanjih. Predstavo uprizori domači dramatični klub. Dnevni pregled. Kaj le govoril Tisza? Mazurski grof Tisza je znan daleč po svetu, saj je dal s silo metati poslance iz zbornice iti je sploh človek, ki bi imel najmanj pravice govoriti o kulturi. Toda Tisza se ie upal govoriti celo o tem, da je naloga Mažarov braniti kulturo — pred panslavizmom. Pomislite, tak Človek, ki so mu rekli v obraz že vse mogoče psovke, od lopova do cigana, tak človek govori z visokega mesta, da morajo Mažari reševati kulturo pred panslavizmom. Kaka ironija Tisza je govoril o Rumunlh in Ma-žarih. Rekel je, da se Rumunom na Ogerskem dobro godi, kar kaže to, da napredujejo. Imenitno. Dalje je rekel Tisza, da se MaŽari zavedajo, da imajo z Ruinuni skupno zgodovinsko nalogo (kaj ni v Avstriji vse zgodovinsko!) namreč, da morajo skupno braniti evropsko kulturo pred panslavizmom. Uboga kultura! Tisti Mažari, ki so znani po svojih nasilstvlli in Ruinuni, ki so znani po svojih analfabetih (oba naroda sta menda najbolj zaostala v Evropi, ta dva naroda naj varujeta evropsko kulturo — pred ono slovansko silo, ki dandanes obvlada — Evropo! Ruinuni iti Mažari hočejo res mešati po Balkanu in se jim je to za enkrat še posrečilo — pride pa čas, ko bodo Rumum in Mažari brez moči in bo preko njih intrig zavladalo mogočno slovanstvo. Obojim je za sedaj priporočati, da ne ovirajo evropske kulture v svoji lastni domovini potem šele bodo smeli pravico govorili o drugih. Komlsarijat na Češkem. Vlada nima prav nobenega veselja odstra- niti komisarijat tia Češkem. En ko-misarijat mora biti za seme — tako si misli in zato stavlja pogoj: komisarijat bo odstranjen, kakor hitro bo dosežen sporazum med Čehi in Nemci. Samo na sebi je ta pogoj lep, toda vlada ga stavlja zato, ker ve, da se bodo njeni paglavci Nemci že potrudili za to, da do sporazuma ne pride tako kmalu, ker njim je upravna komisija prav po godu. Nemci so že naznanili svoj pogoj pod katerim so pripravljeni začeti s pogajanji. Zahtevajo namreč: razdelitev češkega kraljestva po narodnosti — pogoj, ki ga Čehi ne sprejmejo na noben nančin. Tako je jasno, da komisarijata na Češkem ne bo tako hitro konec. Nad čim vsem hoče gospodovati. Kjerkoli se na znanstvenih kongresih gospodarskih ali umetniških razstavah pokaže oficialna Avstro-Ogrska, povsod je efekt prav majhen, kajti duha v vseh teh produktih prav malo. To so tudi že Čehi spoznali, zato oni nastopajo samostojno pri vseli mednarodnih prireditvah kot Čehi in ne kot »Oester-reichischer«. Avstrijska vlada pa hoče preprečiti to kulturno samostojnost češkega naroda in minister za uk in bogočastje je češki akademiji prepovedal pozvati na mednarodne prireditve ruske znanstvenike samostojno — temveč se smejo od sedaj naprej pozvati le — diplo-matičnim potoni. Husarek misli, da se je avstro-ogrska diplomacija tako obnesla, da bo odsedaj smela tudi odločevati, kdo sme na mednarodne kongrese in kdo ne. Novo polje za delo avstro-ogrske diplomacije. Kriza francoskega kabineta — rešena. Senator Ribot je obvestil predsednika Poincareja, da je dosegel sporazum, in sestavo novega kabineta. Sam bi pa postal šef šele tedaj, ko bi bil gotovo, da ima za seboj večino. S tem se je torej kabinetna kriza znatno razjasnila. Princ Wied je sklenil, da zasede albanski prestol. Albanci pa »želijo« sedaj, da postane njih roparska dežela »kraljevina«. Seveda, lahko postane, saj oni itak ničesar ne žrtvujejo zanjo. Stroške pa morajo plačevati avstrijski podaniki, ki radi davkov bežijo v tujino. »10« kron bi dal« je rekel neki župnik, ker se je v njegovi fari iznašel mož, ki Je volil po svoji glavi in svojem prepričanju. »Sto kroti bi dal, ko bi sc to ne bilo zgodilo.« Toda zgodilo se je — in to je dokaz, da se kmetje probujajo. »Tl sl magarac«. Na shodu v Smariji je bil med poslušalci tudi neki mož, ki je krepko pritrjeval besedam dr. Šušteršiča. Večkrat se je slišalo iz vrst poslušalcev glasno tako je. Ta mož pa tli vedel, kaj pomeni beseda magarac in enkrat pritrdi besedam dr. Šušteršiča s temi besedami: »Tako je! Ti si magarac.« Mislil je, da je s tem dr. Su sleršiča pohvalil. »Kunštni« Dimnik se je bahal na shodu na Ježici, da je preiskal vse deželne račune, da je iste preštudiral iu vse v najboljšem redu dobil. Le stanje deželnih blagajn je pozabil pregledati. Krnet dr. Šušteršič je povedal o različnem deželnem denarju, a kje da je denar, tega ni povedal Slednjič se je še ponorčeval iz Dimnika ter hitro odkuril. Vi kmetje Dimnik, dr. Šušteršič iti zvitorepec Ahlin, zakaj pa ne omenite mlekarskega štrajka nikjer? Tukaj preveč smrdi. To so res pravi kmetski in ljudski zastopniki, eden brani drugim nositi mleko — a sam nosi kontrabant ponoči v mesto drugi ga zopet pošilja nazaj, ker je predrago. Iz Posavja. Dalje časa se na Ježici po župniku Zupanu (Potčevmu Šimnu) ustanovljena čista??? ka toliška?? stranka (nekaj koritarjev in nekaj kintovcev) močno lasa. Ka- kilograttiov težka vreča, ki je padla njeni materi Tereziji iz rok. Otrok je zadobll težke poškodbe na rami, na glavi in po hrbtu. Poleg tega si je zlomil tudi htbtenico. Nahaja se v deželni bolnici v Ljubljani. Nesreča na postaji. Te dni se je ponesrečil na postaji Rakek sprevodnik Franc Potočnik. Padel je na železniško tračnico in je zadobil težko poškodbo na levi nogi. Raz voz je padel in sl zlomil obe nogi. 17letni posestnikov sin France Gradišnik iz Kregarjevega pri Kamniku je padel pretekli torek doma raz voz in si je zlomil obe nogi. Vlom in tatvina. V noči na 26. p. m. jo bilo vlomljeno v Kotu v fi-lijalko trgovca Janeza Jurca iz Semiča. Tatovi so odnesli blaga v skupni vrednosti 307 kron. Tudi za sedem kron drobnega denarja so pobasali. Tatovi so malo prej vlomili pri kovaču Brinskoletu v Kotu in so ukradli več kovaškega orodja, s katerim so nato izvršili vlom pri Jurcu. Tatovi so z orodjem vred pobegnili. Dražba, zapuščine polkovnika Alfreda Redia. Dne 3. t. m. dopoldne se je začela v najetih prostorih v Chotkovi ulici na Mali Strani v Pragi dražba zapuščine po polkovniku. Alfreda Redlu, neblagega imena. K diažbi je prišla velika množica ljudi, med njimi tudi mnogo dam, ki pa jih je bolj privabila zvedavost, kakor hrepenenje ali žčlja po nakupu. Nekateri predmeti, posebno pa slike, so bile prodane globoko pod ceno, dočim so bili nekateri kosi pohištva prodani za precej visoko ceno. Na dražbi, dne 3. t. m. se je prodajalo samo Redlovo pohištvo in slike. Utržilo se je 3600 kron. V naslednjih dneh so se prodajale Redlove uniforme, dragocenosti in avtomobil. Neki briljanten prstan se je prodal za 1400 kron. Nesrečna ljubezen. Dne 3. t. m. zjutraj se je ustrelil v Holešovicah pri Pragi 191etni tiskarniški pomočnik Karol Dvorak vsled — nesrečne ljubezni. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Koliko časa še se bodo ljudje streljali vsled nesrečne ljubezni? Lspeli policijskega psa. V poštni urad v Lubencu na Češkem so vlomili v noči na torek neznani storilci, ki so odnesli dve vreči s pismi in štiri sto kron gotovega denarja. Ta koj, ko so tatvino odkrili, so brzojavili po policijskega-psa »Volfa« na orožniško postajo v Plznu. Ta »Volf« je takoj zavohal sled in je tekel v prvo nadstropje občinske ubožnice, kjer prebivata v neki sobi dva brata, Jožef in Karel Gier. Oba sta bila aretirana in so ju žametni rili za sedaj pri okrajnemu sodišču v Žluticah. Krvava žrtev zamorcev. Veliko senzacijo je povzročila v Havani aretacija desetih zamorcev, ki so obdolženi, da so ubili mlado deklico vsled krvne osvete. Morilci so slcu šali izbrisati sledove svojega zločina s tem, da so zažgali hišo, v ka teri je dekle stanovalo. Nato so poslopje z dinamitom razdejali. Ta grozen pok pa so slišali policaji, ki so takoj prihiteli na mesto zločina Izpod razvalin hiše so izvlekli Že ogorelo truplo deklice. Policija meni, da gre tu za zločin zamorske sekte, ki je razširjena po celi deželi, iu ki zahteva za žrtev človeško kri. Aretacija več duhovnikov te sekte, se pričakuje. Pri zamorcih res eksistira kult žrtvovanja krvi pod imenom »Woodoo«. Žrtve so navadno otroci. Zanimive podrobnost^ o tem kultu je napisal nekoč HanuŠ Heinz Evvers. Ljubljana. kor se čuje, obdolžujejo in predba- — K včerajšnji ožji volitvl. Pripominjamo, da je nekaj socijalnlh demokratov glasovalo za naprednega kandidata Turka, dočim je nekaj Netncev glasovalo za klerikalnega kandidata Kregarja. Na neveljavnih glasovnicah so napisani bolj ali manj duhoviti dovtipi. Eden izmed volil-cev je na primer napisal na glasovnico: »Vodiška Johanca in njenih pet svetih ran«, drugi: »Johanca z Vodic — kraljica vseli pr—«, tretji: »Volim Vodiško Johatico in Boltatuga Pepe- civajo drug drugemu razne tatvine, goljufije »nože« itd. pa tudi nezakonske otroke, jako sumljivo poko pavanje itd. Celo davno pokopane mrtvece v njih lastni stranki ne puste pri miru, ampak jih obkladajo z goljufi. Edini župnik mora biti na to ponosen in si šteje taka dela v največjo čast. V hudi nevarnosti prklrdrafa sta z deželnim avtomobi lom na stroške davkoplačevalcev _ pred volitvami dr. Šušteršič in Dim- I kaza, kJeTikalci v Ljubljani ni- I poučuje mesto "župnika, ki mu s tem mk, ter metala vodo na žareče oglje | majo s|.eče Zavedno Ljubljana je od- pripomore k prostemu času., dfJjJ1’ jhila klerikalnega kandidata s 1400 Silno škodoželjno omenja viški pater Teodor v »Slovencu«, da se bodo morali nekateri naprednjaki zagovarjati pred policijo, ker so zadnji pondeljek podpisavali glasovnice onim, ki so jih zato prosili. No, le pomirite se, g. pater, ne samo Gašpar-ček, temveč tudi Teodorček se bo moral potruditi enkrat na policijo, ker se je pregrešil na isti način, kot naši fantje! Enaka pravica za vse! In še nekdo drugi bo moral pa svitle krouce šteti za viškega Sokola, ker je malo preveč opletal s svojim maziljenim jezičkom! Zob za zob! Župan Oražem navadni agitator. Klerikalci v Mostah na čelu njim župan Oražem so si mislili osvojiti moščansko občino v svoje roke. Župan in njegovi bodoči zet sta hodila od hiše do hiše popisovat glasovnice. V Šmartnem in v Zeleni jami sta poskusila svojo srečo, pa jima ie spodletelo; šla sta v take hiše v katerih sta dobro vedela, da ju bodo prijazno sprejeli. V Zeleni jami sta imela smolo, ker tam so le samo štirje klerikalci: Smole, Mišveij, Stojan in Poravne Jakob. Veliko boljše se jima je godilo v Šmartnem. Zadnji čas je bivši deželni poslanec pustil popraviti cesto od Dolničarja do Ježice in jo je tudi šele sedaj prevzela dežela v svojo oskrbo. Bilo je na tej cesti pred volitvami vse polno ljudi iz Posavja, ki so delali iu vozili gramoz na cesto. To je bila najboljša reklama, da je več naprednih volilcev iz šmartna glasovalo za Dimnika. V Šmartnem je bila agitcija za Oražma ki je hodil od hiše do hiše, lahka. Vodmat in Selo sta pa prevzela znana poštenjakoviča Vostner in Orehek a nista se zbala, da bi ne pogledala v vsako hišo. Tukaj je bila agitacija bolj težavna. Ker sta pa Orehek in Vostner napravila v tem izpit, jima je vse eno šlo od rok. Karpe Franc, žalostna prikazen sedanjega časa, je prodajal svoj dolgčas po Mostah. Vezal je otrobe in prosil boga, da bi čukarski tejater srečno prišel pod streho. Naprednjaki v Mostah. Volilni lokali ostanejo za na dan 9. decembra se vršeče volitve v kmetski skupini ravno isti, kakor so bili dne 1. decembra. Vsak naprednjak naj torej gleda, da bode imel prave kandidate na svoji glasovnici, se zglasi v enem teh lokalov. Odbor. Novi Vodmat. Pravi mojster pri sestavljanju volilnih imenikov je pač moščanski župan Joža Oražem. Nobenega naprednega volilca ni v volilni imenik pravilno vpisat. Nekaterim je popačil ime, drugim zopet priimek. Tako je moralo več volilcev popravljati svoje ime. Kdor ni popra* vil svojega imena, ta ni na dan volitev mogel oddati svojega glasu. Več kakor dve tretjine naprednih volilcev je moralo svojo volilno pravico reklamirati, ako so hoteli na dan volitve oddati svoje glasove. Veliko število železničarjev ni moglo voliti, ker so bili službeno zadržani. Drugim se zopet niso dostaviie legitimacije. Lahko rečemo, da je pretežna večina moščanskega prebivalstva v protiklerikalnem taboru, dasi Oražmu to ni po volji. — Zelena jama. Neki klerikalni bedak, ki se spozna na deželni volilni red ravno toliko, kakor zajec na boben, je izreklamiral vse tiste volilce iz kmečkih občin, ki plačujejo osebno dohodnino v Ljubljani. Pri tem so bil prizadeti največ železničarji in tudi nekaj drugih volilcev. Okrajno glavarstvo mu Je to zahtevo zavrnilo. Toda ni mu dala njegova zlobna in bedasta butica miru in se je pritožil se na deželno vlado, misleč, da bodo ondi vslišane njegove želje. To se pa ni doseglo, deželna vlada mu je tudi to pritožbo zavrnilo in potrdila prvo. Tako je ta klerikalni veljak, kf je bil PH občinskih volitvah v reklamacijski Komisiji, dobil dolg nos namesto izbrisa dotičnih volilcev. V svoji reklamaciji pa ul navedel imena Stnole, Stojan, Mavsar, Podobnik Itd., kar dokazuje, da dotični ni »farbenbliud«. Kdo je tisti bedak v klerikalni žlindri, o tem naj si naredi vsak sam svoj sodbo. — Iz Stožic. Naša učiteljica H. Malovrh je menda prav goreča kri- ta« itd. . , j—-------- -----, - , ... Pri včerajšnji volitvi se Je po- stjanka. Celo krščanski nauk v so j katoliške stranke. Prometna karta. V založbi G. Freylaga je izšel zemljevid Avstro-Ogrske, ki kaže prometne zveze Pridejan je tudi zemljevid Balkana z novimi progami. Ta zemljevid bo vsem dobro služil. Smrtna kosa. Dne 1.1. m. je preminul v Tržiču na Gorenjskem po-setnik in gostilničar Jakob Solar v 74. letu svoje starosti. Pokojnik je bil skozi in skozi kremenit in napreden značaj. Bodi mu zemljica lahka. Nesreča. Stenovec Mihaela, dveletna bajtarjeva hčer iz Mavčič pri Kranju se je te dni ponesrečila s tem, da jo je podrla na tla petdeset glasovi večine. Volitve so bile mirne. V splošnem je bilo manj volilcev — nego prvič. — Volilcem ljubljanske okolice! Opozarjamo vse naše pristaše, ki vo: lijo v torek, dne 9. t. m. v ljubljanski okolici, da se morata na efas£yn!(". napisati oba naša kandidata. Ki st . Andrej Knez, posestnik na VRm Joze Seidl, župan »n posestnik v Spodnji ŠIŠkL Usodna Številka 1526. Leta 1526 Je bila bitka pri Mohaču, kjer so zmagali Turki nad kristjani. Zadnjič je dobil Kregar 1526 glasov in je bil od Turka premagan. !ko agHira proti .^dvkmim kandidatom In njeno ravnanje v šoli je nrav malo katoliško. Veronauk jim vbija s palico, kar gotovo ni najpametnejši način za tako sveto reč kakor so Kristusovi nauki. Ali kmetje tega ne bomo dolgo'trpeli. Ali morajo na vaši Šoli res Vladati takšne razmere, kakor nikjer v ljubljanski okolici? Slamnatih mož imamo v turšci zadosti, da straše vrane, ni jih pa potreba v šoli, kar naj si zapomni nadučitelj Perko. — Slovensko gledališče. V pondeljek (na praznik) 8. t. m. popoldne se igra v deželnem gledališču zadnjikrat v tej sezoni nad vse priljub- Kriminalna drama „Kriv“ 5 delov Francoska veseloigra Mesečniki 2 del. velik smešni uspeh. Predstave 2uri, ob 3, 5, in 9. 10 v. zvišane cene. Šolski mlad. prepovedano. © dni od sobote IS. do četrtka Is. Ijena narodna igra s petjem »Brat Martin«. V glavnih vlogah so zaposleni gg. Skrbinšek, Povhe, Borštnik, Danilo, Grom, Drenovec in dame, \Vintcrova, Gjorgjevičeva, Bukšekova in Juvanova. Pri predstavi svita »Ljubljanski društveni orkester«. — Režiser g. Povltč. Začetek ob 3. Konec ob 146. — Zvečer se uprizori izvrstna burka »Ugrabljene Sabinke«. Spisala Fr. in P. Schonthan. Omenjena burka se je na dunajskem Volkstheatru uprizorila nad stokrat s sijajnim uspehom. Glavne vloge so v rokah gg. Povheta, Skrbinšeka, Groma, Šesta, Danila in dam Bukšekove, Winterove, Gjorgjevičeve in Juvanove. Burko je nanovo uprizoril in skrbno naštudiral režiser g. Povhč. — Začetek ob ¥28. Konec ob 10. — Danes se vrši slavnostno zborovanje »Bolniške blagajne samostojnih obrtnikov v Ljubljani ob 11. uri dopoldne v posvetovalni dvorani mestnega magistrata. Zvečer ob 8. uri pa se vrši veselica v Mestnem domu. — Koncert Ljub. društvenega orkestra priredi dne 8. decembra na praznik v restavraciji na glavnem kolodvoru pri g. Schreyu koncert pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Cernyja. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vinarjev. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. — Recite, kar hočete, vendar ne morete na noben način utajiti, da je Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek, s katerim še napravi najokusnejša kava. Zaradi svoje izvrstne kakovosti se je Kolinska kavna primes tudi že prav povsod zelo priljubila, in gospodinje v trgovinah zahtevajo izrecno ta kavni pridatek. Naj še omenimo, da je Kolinska kavna primes pristno domače blago, edino te vrste sploh, pa smo navedli dva tehtna razloga, zakaj Kolinsko cikorijo vsem prav toplo priporočamo. — Rezbarski stroj mu poškodoval več prstov. Erjavcu Ivanu, 291etnemu mizarskemu pomočniku v Produktivni zadrugi na Viču je te dni rezbarski stroj poškodoval več prstov na levi roki. Erjavec je moral iskati pomoči v deželni bolnici. — Stopita je na prag in sl zlo-mda nogo. Kovač Marija, žena železniškega uradnika, stanujoča v bkofji ulici 3 je stopila te dni na rob praga in si je pri tem zlomila levo nogo v členku. Prepeljati so jo morali v deželno bolnico. — Radi prepovedanega povratka je tukajšnja policija aretirala na Šentjakobskem trgu brezposelnega delavca Janeza Windischa iz Tol-skega vrha na Štajerskem. Windi-sclia je policija izročila tukajšnjemu okrajnemu sodišču. — Izgubil se je pes ščetast rukstrijar, z belitni nogami, po hrbtu črn z rumenim Zavratnikom. Odda naj se Sv. Petra nasip 59, pritličje. — Umrli so: Marjeta Hren, mestna uboga, 74 let. — Ivan Melik, delavec, 57 let. — Karolina Pau-schin, vdova trgovca, 69 let. — Terezija Marolt, mestna uboga, 68 let. — Ivan Klešnik, prosjak, 60 let. — Julija Kmet, posestnica, 54 let. — Francoska burka »Vojvodinja Crevetska« je dosegla včeraj velik smešni uspeli v kino Idealu. Snie-na že davno takega ni bilo. Predvaja se še jutri. * cn r StevMke. Dunaj: 60, 8, 52, 44, 43. Trst. KAM NAS VODI POT? Gospodje, z zaušnicami pa kar molčite. Da ste predrzni, to je javnosti znano. Saj ste nekoč celo pisali, da vsi tisti, ki se nočejo brezpogojno pokoriti političnemu vodstva, nimajo mesta v Trstu — da se ° torei p°snaIo. Še celo nemški toki™ *ln2rČeYali |Z kef kal takega res drugje ni mogoče kakor na Slovenskem. Ah reve res mislijo da lahko delajo, kar hočejo? Morda so res prevzele vršbo kake cesarske službe? Mi jim rečemo samo to, naj se ne postavljajo preveč, ker to jim zna škodovati. Danes nismo več pred letom 1848. Hvala Bogu, da smo vsaj za en las napredovali. — Kadar napiše »Dan« le trohico o tržaški politiki, tedaj je »Edinost« seveda pokortCU, kakor kak oeulien petelin. Kriči in kriči, kakor da bi javnost njena resarska politika bog-ive kako zanimala. »Edinost« naj bi nam bila raje hvaležna, da smo jej preskrbeli gradivo. Na naš članek *Kam nas vodi pot« nam odgovarja v dveh razpredelkih. Drugega gra- diva itak ni imela. Sicer pa jo je naš članek precej zbodel, ker bi ga drugače ne citirala. Ljudje so rekli, saj je to popolnoma prav, kar je pisal »Dan«, še bolje pa je, če to citira »Edinost«, da vsaj oni, ki »Dneva« ne čitajo, izvejo za resnico. Nekaj pa si je dovolila »Edinost« v svojem »odgovoru«, od katerega je baje pisec od vrste plačan, ker bi sicer ne bil tako obširen, namreč to, da se je zopet posluževala laži. Mi nismo rekli, da smo proti knjižnicam aka-demičnega društva »Balkan«, tudi nismo napisali, da shodi, ki jih uprizarja pol. društvo »Edinost«, niso nobeno vzgojevalno sredstvo, pač pa, da shodi niso glavno vzgojevalno sredstvo. Glede poslancev in vlade smo omenili, da jim ni mogoče mnogo zaupati; pri tem smo pa imeli v mislih vse poslance — cel sistem. In ljudstvo samo dobro ve, da se iz njega samo norce brije — rešitve pa ni od nikjer. »Edinost« nas vpraša, zakaj nismo imenovali imena onega poslanca, ki je tako »demokratičen«, da niti ne pozdravlja svojih volilcev. Čudno je to. Vedno nam je »Edinost« predbacivala, da smo ljudje, ki znamo samo osebno napadati, to pot pa smo rekli, da hočemo »Edinosti« ustreči, zato nismo imenovali ime onega poslanca. In glej — to »Edinosti« ni prav. Hoče, da osebno napadamo. Kakšna zvitost! — Tisti zlobnež, ki ima političnemu društvu marsikaj očitati, naj bi prišel na občni zbor, ter tam povedal svoje mnenje — tako filozofira »Edinost«. Naj jej bo torej povedano, da tedaj trž. dopisnik »Dneva« ni imel časa, da bi se udeležil občnega zbora — in če bi ga tudi imel, bi tega ne bil storil, ker ni posebno priporočljivo, govoriti med fanatičnim in nahujskanim ljudstvom. Varneje je, če se v listu pove svoje mnenje — čemu je sicer list. Pravzaprav pa se tudi ne izplača govoriti tridesetim ljudem — koristneje je, če se izprego-vori v listu kar za desettisoč ljudi naenkrat — kaj ne? Po predsedniškem mestu v političnem društvu pa trž. dopisnik »Dneva« prav nič ne hrepeni. Naj imajo še zanapr.ej to mesto v rokah tisti, ki so se izkazali za sposobne in za energične bojevnike. Pridobivati člane društva, ki nima ne programa, ne pravil, pa Je zelo sitno. Ljudje vprašajo, zakaj, čemu? Treba je dati pojasnila. Da ne bomo delali nobenemu krivico, bodi povedano, da ima to društvo sicer neka pravila, toda iz leta .... Gnile platnice pričajo o starosti pravil, Pa če bi se jih le dobilo! Morda so jih v zadnjem času pustili tiskati. Poleg tega pa ljudje povprašujejo, cenili naj plačujemo, če nimamo ničesar od tega — razen par shodov — ki pa so bili do sedaj brezplačni? Stvar je pač sitna. Zaradi tega tržaški dopisnik »Dneva« tudi ni mogel uprizoriti posebne agitacije za občni zbor. Kar se tiče pristašev pa je bolje, da denejo sikači jezik za zobe. Danes ni več kakor je bilo pred desetletji. Če pa se s temi zadovoljujejo, ki so bili na občnem zboru — pa jim želimo dober tek. — Dosti o tem. Mi imamo samo ta »amen, da pripomoremo k zgradbi močne politične organizacije slovenskega ljudstva v Trstu. Nočemo nobenega razkola, a stremimo po pravičnem in dobrem delovanju. Prepričani smo, da bi dosegli v tem slučaju velik napredek, toda »Edinost« noče kritike. Mi pa se na njo ne bomo ozirali, temveč bomo kritizirali — kar bomo smatrali za slabo — tudi za-naprej. Slabo ne želimo nikomur, pač pa želimo napredek našega ljudstva. Kritiziramo torej le zato, da bi skupni narodni stvari koristili. S tem se strinja pretežna večina tržaškega slovenskega perbivalstva. To pa zlasti v sedanjem času, ko so napeli nasprotniki vse svoje moči proti nam. Iztrebimo gnojnico in plesnobo iz naših vrst in delujmo marljivo in vztrajno za svoje pravice, ker le tako bo napočila doba naše odrešitve! Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. JUGOSLOVANSKO DUAŠTVO ZA SVOJE VSEUČILIŠČNE ZAHTEVE . Praga, 6. decembra. 5. t. trt. se je vršila tu velika manifestacija za naše vseučiliščne zahteve. Izre- klo se je za junktim med italijansko in jugoslovanskim vseučiliščnhu zahtevani. Sprejeta je bila ostra resolucija proti Susteršičeveinu klubu in proti onim dalmatinskim poslancem, ki so člani tega kluba. Na konci mladina opozarja, da bo prisiljena k ostrejšim sredstvom, če se tem zahtevam že eukrat ne ugodi. OJACENJE OBMEJNIH POSADK. Belgrad, 6. decembra. Srbija je ojačila obmejne posadke ob vseh mejah, ker pričakuje, da pride vsled neprestanega šuntanja k zopetni vstaji. GRŠKA SE JE VDALA. Rim, 6. decembra. Kakor se govori se je Grška udala v svojo usodo in se podvrgla avstro-ogrski In italijanski zahteva glede južnih albanskih meja. GRKI ZATIRAJO SRBE. Belgrad, 6. decembra. Kakor je razvidno iz »Politike« je grško obnašanje napram Srbom prav strupeno in zatirajo Srbe, kjer le morejo. RAZMERE NA BOLGARSKEM. Belgrad, 6. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Kakor poročajo iz Sofije, ima bolgarska vlada namen predložiti sobranju takoj ko se sestane, da se stavita bivša ministrska predsednika Gešov in Danev pod obtožbo radi izgube Macedonlje in radi odstopanja bolgarskega ozemlja Rutmmiji. Macedouijo je sicer zapravil kralj Ferdinand, ki je proti volji in brez vednosti takratne vlade izdal povelje za napad na Srbe in na Grke, kar je imelo za posledico, da je morala Bolgarska resignirati tudi na oni del Macedonije, ki bi ga — da se je hotela s Srbijo in Grško mirno sporazumeti — dobila, ampak kralj Ferdinand bi hotel zvaliti krivdo na vso nesrečo, ki je zadela Bolgarsko, s sebe na one, ki ničesar niso zakri-vilj. Na Bolgarskem se bo Še marsikaj zgodilo, česar Evropa ne pričakuje. POLITIKA RUMUNIJE. Belgrad, 6. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Doev««.) Zdi se, da se Je Rutnunija popolnoma odtujila Avstro-Ogrski. S Srbijo in Grčijo sicer še hi sklenila formalne zveze, ampak očitno je, da do te zveze pride v najkrajšem času, ker so vsi politični krogi na Rumun-skem začeli uvidevati, da zahtevajo to zvezo interesi Rumunije. Poštna konvencija med Rumunijo, Srbijo, Grčijo in Črno Goro, ki je sklenjena stvar, bo temeljni kamen za politično zvezo. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložili znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zu-nauji Inserenti v znamkah. Zaključek tnalih oglasov ob 6. url zvečer. Mizarskega vajenca sprejme takoj tvrdka Zorman &Skafar, mizarstvo z motornim obratom, Rimska cesta 16., Ljubljana, Prečna ulica ž*ev. 4.__________ ) l83-x Kdor želi kupiti harmonike, naj se obrne name. Imam vsake vrste v zalogi, stare in nove ročnega dela, cene od 8 do 140 K. Popravila gra-mofononv in harmonik. P, Bizjak, Kranj 102. 1204—3 Gospod se sprejme na stauova-nej in hrano z 1. januarjem. Poizve se v »Prvi anončni pisarni«. 1206 * *e pes varuh majhen J. Železnik, Sodna ulica 6, I. nadstr. 1208—1 Kdor hoče imeti res zanesljivo in trpežno uro, fino Izdelane verižice, prsta ne _ i. t. d. naj ne A prezre / tvrdke s zlati nauki za zdravje želodca! Kdor s „FLORiAN-om‘‘ se krepča, Zmeraj dober tek ima! Če želodec godrnja, Pij „FLORIAN-a“, ”pa nehal Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vživa Martin Kralj čevljar in izdeiovatelj gornjih delov v Ljubljani, VVolfova ulica 12. Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. katera izvršuje hitro, točno in solidno. Proda se lepa 11 m dolga t s falc-opeko krita hiša z modernim novim štedilnikom in modernimi pečmi, sredi sadnega vrta, na katerega se posadi dva mernika krompirja za K 2.700— Hiša je na lepem kraju v predmestju Novega mesta, pripravna za kakega penzio-nista ali rokodelca, izve se pri lastniku I.eop. Kopaču v Novem mestu. □□□□□□□□ED Gramofonske plošče z novimi slovenskimi :: posnetki so zopet izšle in se dobe edino pri A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica štev. 5. Največja tovarniška zaloga najnovejših gramofonov In godbenih autotnatov na Kranjskem. Glavni zastopnik tvrdk: Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, z znamko nAngelj", in Homophon Comp. v Berolinu, znamka »Homokord*. Plošče: Jumbo, Favorit, Odion Itd. vedno v zalogi. : 10.000 vsakovrstnih plošč. : Lastna delavnica za izdelavo In po- • * pravljanje gramofonov in godbenih 1jF» Im O VclKO VIC« automatov vseh vrst. ■— Posamezna " dela, igle, peresa, in cela kolesja. Ceniki zastonj in franko. zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. Edina zaloga: veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja itd. 3Lj-d"tol3©nsu Kolesarjem shrani kolesa čez zimo zastonj saru I_______ J primernem, proti požaru zavarovanem prostoru. V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obrabljene dele z novimi, temeljito presnaži aii popolnoma prenovi po primerno najnižji ceni Ana Goreč, Ljubljana Specijalna trgovina s kolesi in deli Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Koiizeja.) 1 Ljubljana, sv. Petra c. 4. Najboljše sredstvo zopei 12relxle.je3n.j2 je dobra in topla spodnja obleka. Veliko izbiro zimskih srajc, jopic, spodnjih hlač, trpežnih in krasnih nogavic in gamaš dobite pri tvrdki A. & E. Skaberne Specialni oddelek za pletenine in perilo, v lastni ti. Mestni trg 10 (prfcje trg. 1 žete zn-) Pripravna božična darila. Cene izredno nizke! Blagovolite -i ogledati tudi naše izložbe! K. JURMAN ::rj Šelenburgova ulica w LJUBLJANA Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. —————«——i———■—i m BiiaiOBiMMaMMnDnHBBamaMnanMMMnHMnuMHnnHHuiirjB Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujelo v lastni delavnici. Najpripravnejša božična darila p nArr7! priporoča, JD# U\/ R M A 1 J Skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke. Stanovanje, Ljubljana, Mestni trg št. 1 4 sobe s pritiklinami, v I. nadstr., jako prijetno, je za februvar poceni podati v prijazni Novi ulici 3. tu. Kenteristmia s trgovskim tečajem, vešča obojih deželnih Jezikov, njih stenografijo ln knjigovodstv«, z daljšo prakso itd. želi premenltl iinmc-ščeiije. Gre tndi izven trgovstva. Cenjena poročila se prosi pod „KO>TOItIlsTI'N,iA“ na ,,1'rvo unončno pisaru«“. Konlekcifa : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ---------- tvrdke R. MIKLAUC ----------- Sr „Pri Škofu44 15 Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : FcseTcen. oddelek -v prvem nadstropj-a. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. :E r v Največja božična oceasion prodaja v angleškem skladišču oblek v Ljubljani. Čez 20.000 "kosov konfekcije za dame, gospode, deklice in dedke in sicer za dame raglane in vrhne jopice iz angleškega modnega blaga, Sili Pelueha in krzna; nadalje kostume v najelegantnejših fasonah, gledališčne in spalne plašče, colliers in mufe. Za gospode zimske, navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, moderne gilets. Ker se mora večji del tega blaga razprodati, dobijo cenjeni odjemalci blago po vsaki ceni in vsak naj porabi to redko priliko, katera traja le do novega leta. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. % J ©0 Konfekcijska trgovina Maček & Ko. založniki c. kr. priv. južne železnice Ljubljana, Franca Jožefa c. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih in zimskih novosti za gospode in * . * . dečke. . ' . ‘ Strogo reelna postrežba. Najnižje cene. Za birmo! Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urami in zlatarni Alojzifa Povlia,Trst ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke. Bogata izbera. Razveselite Vašo soprogo, Vašo hčer. Vašo nevesto z najlepšim božičnim darilom izvirnega .Singer-jevega* šivalnega stroja. Dobi sc samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novomesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79. S. Bcnisrh t Ceno posteljno pene! Najboljši čej&j nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega 2’40 K; prima pol- ,:*m_ belega 2-80K, belega 4 k; belega puhastega 5-10 K; velefinega snežnobelega, putjenega, 6-40 K. 8 K; puha sivega 6 K, 7 K. belega, finega 10 K; najfi-nejSi prsni puh 12 K. Naročila od C kg naprej franko. Ugotovljene postelje ftSŠgfjgg drega, belegaali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol pnh 20 K;.nuh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zelav-nice 8 K, 3-50 K. 4 K. Pernica, 200 cin dolga, 140 cm široka 18 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5-20 K. 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Široka 12 80 K, '4'80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se banko zamenja za nengajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice 790, Češko. želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. posebnost 11»«11 pezne sezljc prodajam vse v mo)i znfogi se nahajajoče blugo, kakor klobuke, čepice, potrebščine za modistinje —.................— 300 znižani ceni MINKA HORVAT, modistinja, Ljubljana, Stari trg štev. 21. Klobuke cepice od preproste do nafinejše izvršbe. Moderno perilo, trikot perilo :: kravate, dežniki, gaioše itd. I • • • • • • • • Specialna, modna in športna trgovina za gospode ===== in dečke r: 1 J. KETTE Ljubljana, Franc Jožefa c. 3 BBBBBBBflflfl ■ m Jg Mizarstvo: iH Zaloga pohištva in B tapetniškega blaga [ J. Pogačnik i ■IIRRBHRHI B H Ljubljana §| Marije Terezije cesta g| 13—18 (Kolizej) B ■■■■■■■KBM — * ■ i* sag a b b II 1 I 1 fl B B B !Z, 2jT IH, O. :e=>. n. Kot dosedanji lastnik tvrdke FRANC KAPUS ‘ zaloga, pol-iištva in. tapetniškega "blaga -v : X-on"fcljanI, na 2\zTaxioe Terezije c. ±3 (ZEZolizej) uljudno naznanjam, da sem svoje dosedanje mizarstvo znatno povečal in bodem isto pod lastnim imenom vodil naprej Kakor do sedaj, bodem tudi v bodoče razpolagal z najsdidnejšo kakovostjo lastnih izdelkov in se za cenjena nadaljna naročila najtopleje priporočam. BBBBRHBGiR b m : i ■ (?if :« II B B Z odličnim spoštovanjem Ljubljana, v novembru 1913. J. Pogačnik. ■ BBBBBBI mmm Skladiščnik : in paznik : vešč obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi ter deloma v stavbenih mate-rijalijah, se išče. Ponudbe z zahtevo plače pod „A. W.tt na I. anonč. pisarno. Del. glavnica: 8,000.000 K. Rez. fond nad ■ K 1,000.000. Ljubljanska kreditna bankav L jubilant Stri tarjeva. uiiua štev. S, (lastna hiša) Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge Da knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih mr- 43l°l Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.