Slovenski tednik za koristi delavnega ljud-stva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi je moč! GLASILO S\SOHOT>OMISELJVIH SLOVEJVCEV V A MEHIKI Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes StexJ. 21. Filtered as Sepond-Class Matter .July 8th. 1908. at the Post-Office at Chicago. 111., under Act of March 3rd. 18'9 Chicago, III., 21. maja 1909. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto VIII LISTNICA UPRAVNISTVA. SVETOVNI PREGLED. Veliko število dopisov smo prijeli, v katerih se naši cenjeni naročniki priznalno in povoljno izražajo ker smo naš list povečali ob enem pa tudi željo izrekajo da bi list vsaj po dvakrat na teden izdajali. Mi upoštevamo z veseljem to željo in vsi oni, koji nam to nasvetujejo naj bodo prepričani, da smo mi prvi kateri bi ir-srca radi list po dvakrat izdajali, toda premisliti je: od kod pokritje stroškov vzeti? Majnikova izdaja nas je stala $60 BREZ VSEGA DRU-ZEGA. Sedanji tisk nas stane vsaka izdaja po $40.00, kje je vse drugo? Uredništvo, upravništvo pošta itd. Stroški so velikanski a časi slabi. Kakor hitro pričnemo list po dvakrat na teden izdajati, zgubimo za poštno okrožje chicaske sedanjo poštno ugodnost ter bi morali vsaki list s poštno znamko lc. kolekovati, kar bi znašalo vsaki mesec okoli $10. Moral bi biti še j eden urednik, ker en sam ne bi moral list urejevati, kar pomeni da bi se sedanji stroški, podvojili. In to je stvar s katero je treba računati. Toda, bomo videli kai se nam bo še nadalje svetovalo, vse nasvete bomo upoštevali in vidli kaj se bo dalo storiti. Prepričani bodite vsi, da radevolje storimo vse, kar je v naši moči, toda čez mejo finančne dopustljivosti ni mogoče Veseli nas, ko vidimo da se začno naši rojaki prebujati in to nas navdušuje, da bomo list izdajali po dvakrat na teden prej ko mogoče. * Opetovano smo opozarjali čita-telje-naročnike, da je naročnina na “Glas Svobode’’ po prvem maju za pol leta EN DOLAR in ne 75 c. Prosimo toraj, da se to naznanilo na znanje vzame, posebno veljaj to našim c. g. zastopnikom. Uprava “Glas Svobode” Listnica uredništva. J. P., Defamar, Nev. Tudi z Va šim podpisom ne smemo Vaš do pis priobčiti: je iproti poštnim za konom, ter imamo takoj tr-nbel na vratu. Zdrav-stvujte! Ostalim gg. dopisnikom na znanje, da ostali dopisi pridejo prihodnjič na vrsto. Brez zamere in zdravi! VABILO! Društvo pripadajoče k Slovenski Narodni Podporni Zvezi na Yale, Kans. priredi v soboto dne 22. maja t. 1. ob 4 uri popoldan svojo prvo. oziroma vstanovno ve selico v Dirko vi dvorani (Jo Cvetkovič) na Yale. Kans., z iz vrstno godbo in plesom. Vstopnina zm-aža $1.00, a pri tem je pijača prosta. Bratje in prijatelji društva po-setite nas kolikor mogoče mnogoštevilno! Odbor. Zahvala. Podpisani odbor se zahvaljuje v imenu smrt h -chičaskega pevskega društva “¡Slovan” slavnemu občinstvu, ki nas je tako polnoštevilno p-osetilo na naši veselici v Medošovi dvorani, posebno pa še hrvaškemu pevskemu Zboru ■“Zora.” in nemškemu “Männer Chionu”, za izdatno pri pomoč za izpeljavo dobro obnesle ga se programa. Tudi gge. Francis Doleso- vi in Amiliji Klobučar kakor tudi gg. Benku, Levstiku in Rusu. bodi izrečena iskrena zahvala za pripomoč pri igri. Toraj še enkrat: Iskrena hvala! Odbor. Avstrija. Dunaj. 14. maja. Pri slavnostnem obedu v petek zvečer, katerega je dal avstrijski cesar Fran Josip na čast nemške cesarske dvojice, slavil je Fran Josip nemškega tovariša z smešnimi besedami kot neumornega pospešitelja miru. katere se je zahvaliti, da so se bojni oblaki v minuli zimi zoni It razpršili. Posebno po v dar j al je globoko hvaležnost avstrijskih narodov za sijajni dokaz zvezne zvestobe in prijateljska stališče Nemške države, koje zvesta podpora je pripomogla njegovo, cesarja Fran Josipa, željo, izpolniti, da so se ovire brez vojne: odstranile. Fran Josip je sklepajoč zatrjeval svojo neomajeno lojalnost nap ram n j egg v i m za ve zn i kom Nemčije in Italije, katerih prijateljstvo mu dopušča, z nemotenim zadoščenjem v bodočnost miru in blagostanja zreti. Cesar Viljem je proti svoji navadi odgovor či-tal. ter se zahvalil cesarju Fran Josipu za prijateljski in prisrčni sprejem. Cesar Fran Josip in cesar Viljem sta skupno poslala brzojavko italijanskemu kralju Viktor Emanuelu. katera se je glasila: “Naš sestanek nam daje priliko, vnovič našega presvetlega zaveznika in prijatelja pozdraviti, ter mu v no vic zagotoviti naše neomajeno prijateljstvo.” (Op. ur. Ta veli kanska glorifikacija nam daje po vod da naše mnenje povemo: Ali gre res vsa zasluga nemškemu ce .sarju. da ni prišlo do vojne na Balkanu? Nei! Prva zasluga gre Japoncem, ki so ruskega krvoločnega trinoga do dobrega premikastili in mu peroti postrigli. Drugič ima Rus doma preklicane ho-matij-e da miu ni mogoče svoj nos v druge zadeve vtikati, kakor bi bil sicer nedvomljivo storil. ¡Notranje razmerje, Poljaki in Finci delajo lopovskem “batušku” dovolj preglavic. Turški bolni mož. s tem ni bilo nič kaj dosti pomoči pričakovati, kakor je najnovejši čas pokazal. Angleški Bulldog ima denar, zgago je delal a bal se je oči-to nastopiti ker v tem' slučaju mu bi bit nemški Mihel za hrbtom. Francija je takisto svoje prste v mes vtikala, toda tudi doma tii varno, razni cerkveni polipi ra-jejo in monarhisti si želijo krona nega trota, brez katerega njim n živeti. Italija ? Kdo jamči da se ne bi bila oid tro zveze odtrgala, ter hitela sorodniku črnogorskemu Orliču na pomoč ? Ali tudi v Italiji so razmere napete in do no-trajne rabuke bi bilo samo en korak. Srbija sama se ni čutila kos do zmage, pretil je lastni razpad p,a finance tudi niso sijajne da bi morala, se vspešno bojevati. To jo položaj, kakoršen je bil in j.e še Zaradi tega pa ne gre Nemčiji oT zi-roma njenemu cesarju tista absolutna slava kakor se: v svet trobi. Vojni vriše so povzročili kapitalisti, ker ona banda žanje na bojnem polju, kadar se neštetim tisočem grozno gorje povzroča. Sicer pa je “Mir?” na Balka Francija. Pariz, 18. maja. Po dolgo trajni razpravi odseka vrhovne delavske zveze, bilo je danes zjutraj' ob pol tretji uri sklenjeno, da se generalna stavka odredi v prilog poštnih vsložbeacev. Druga konferenca odseka se bo danes vršila, da se vse pripravi in takoj splošna stavka prične. Pariz. 17. maja. Narodni poslanec Pugliesi-Conti, je pri današnji popoldanski seji v zbornici predlog vložil, da naj predsednik Fallieres parlament razpusti, in sicer zaradi tega, ker ni sposoben svojo nalogo izvršiti. V svojemu govoru je rekel, da večina deželne koristi zanemarja in vsled tega spravi parlament v slab glas. — Glavna naloga parlamenta je bila plačo svojih članov povišati. Zaključil je z izjavo, da “Bloc” in prostozidarji si deželno dedšči-no medsebojno delijo. Na to izjavo zaklical rojalist Baudrv d’ Asson: “Boljše bi bilo. republiko razpustiti.” Socialist Pressenee je bil tudi mnenja, da večina v pa GRAFTERJI” OBSOJENI. Ječe in denarne kazni za mestne svetovalce in bančne uradnike. Iz Pit.tsburga, Pa. se poroča. — Dne 5. t. m. j< sodnik Robert S. Franeer obsodil sedem oseb, kateri so bili v zadnjem času obdolženi. da so v občinskem svetu podkupovali in podknpovino sprejemali. Obsodbe se glasijo sledeče : W. W. Ramsey, bivši predsednik narodne banke, zaradi podkupovanja, 1. leto in 6 mesecev zapora in $1000 denarne kazni. Kapitan John F. Klein, mestni svetovalce, v 2. leti zapora, in $1000 denarne kazni zaradi podkupovanja in 1 leto in 6 mesecev zapora zaradi soudeležbe neke zarote. Josip C. Wasson in William Brand, mestna svetovalca, vsaki po lleto in 6 mesecev zapora in $500 denarne kazni zaradi zarote. II. M. Bolger, hotelir, 2 leti za-lamentu I pora 'n $600 denarne kazni zaradi je bankrot, toda naznanja, da so- podkupovanja, cialisti odklanjajo vsako paktira- Charles Colbert 'in John Col-nje z reakcijonarei. hort, katera sta bila krivim spoz- Ministrski .predselnik je žago- nana, da sta hotela porotnike varjial vlado napram napadov in podkupiti, sta bila obsojena vsakonočno je dobila vlada zaupnico | ki na dve leti zapora in $500 denarne kazni. A. A. Vilsa-ek, bivši bančni bla- s 370 proti 3 glasov. Rusija. General Anatole II. -Stoe-ssel in I podalmiral Nebogatoff sta na vi-1 kaz eara Nikolaja iz Petro-Pavl trdnjave izpuščena. General Sto e-1 ssel je bil nastopil kazen 29. mar-a 1908, Nebogatoff pa dne 15. a-l prila 1907. (Op. ur. S tem so o-gromrae tatvine “Velikih knja-| zev” in pa nepozabna blamaža Rusije izbrisane!) Španija. Madrid1, 15. maja. Volilna dolž- Berzojavka. ir, Mo. 17. maja 1909. “Glas Svobode” & 'Co. Chicago. Včeraj smo društvo ustanovili, 15 udov brez Dullerja; v enem le tu bo 150 članov. Priklopimo se k S. N. P. Zvezi. Zdravniška spričevala takoj na Dullarja poslati. Vaš F. Gram. Mir?” n«, AvstVijo .prekleto drago prišel stati in razne hijene so vseeno svoj “graft” naredile, katerega bodo morali narodi plačavati.) Nemčija. Berolin, 16. maja. Gledališk godbeniki, ondotnega mesta so zborovali.'Govorniki so ostro na padali razne nerodnosti na gleda lisičin. Predlogi so se sprejeli v ka terib se ožigosa skrajno slabi po loža j gledaliških godbenikov, sil no slabo so plačani, nedostojno se ž njimi postopa in pa preobloženi so s poslom. Godci zahtevajo gledališki zakon in odstranitev sedanjih upijočili nedostatkov. Na predlog policije je okrajni odbor ravnatelju “Friedrich-Wil-helm-gledališča. koncesijo odtegnil. Neka igralka se je pritožila, da je bilo njeno žensk in o poštenje dotaknjeno. gajni-k, ni bil ta dan obsojen, ker bo še v nekberik procesih kot priča rabljen. Wi W. Ra-msev Hatte je za. milost prosil in njegov zagovornik je prošnjo s 1500 podpisov vložil, v kateri sc. takisto za milo sodbo prosi; -toda sodnik je pripomnil, da on ne sprevidi, zakaj da bi se zakon prekoračil v slučaju Ram-seva. Tedaj vendar enkrat, da se je na prste stopilo takim poštenja-kovičem. Toda kaj je to proti a- nost, katera je bila prvič v velja- “graftu”, kateri bujno i pri minulih občinskih volitvah, predpisujejo, da -morajo vsi zdravi in za volitev opravičeni moški svoj glas"oddati. Ljudje v staro st i čez 70 let. sodniki, notarji in pa duhovniki so od primorane vene izvršitve izvzeti. Prvotna ka zen za tiste, ki volitveno dolžnost ne izvršijo jo: 1. Objava imen tis tih. ki so svojo dolžnost zanemarili ; pri uradnikih se kot neugodnost v qualifikaei'jo vpiše. 2. dva odstotni povišek davka in 3. eden odstotno znižanje plače, če je do-tičnik državni-provmeni- ali pa občinski uradnik. V opetovanem slučaju zanemarjenja volilne dolžnosti. se erotičnemu odtegne pasivna volilna pravica in proglasi nesposobnim za vsako javno službo. Turčija. Carigrad. 17. maja. Veliki vezir ITilmi paša. bo v nekaj dnevih v parlamentu ob razvitju kabinet- evetci in neprenehoma rodi od na j višjega clo najnižjega. ‘Graft’ je tako vkoreninjen. da ga zamo-re edino iztrebiti temeljit splošni preobrat. Senator Tillman žvižga na postavo. Pred nekaj dnevi se je znam demokratičen senator Tillman iz Južne-Caroline v n c kem govoru izrazil, rekoč.: “Reče se nam, mi moramo zakone nepristransko izvršiti. In mi izjavimo, da mi to ne,bomo storili. Mi smo štirinajsti ■amendement (izboljšanje zakona Op. ur.) k ustavi uničili in vsakemu črn cu — n igra — v vseh južnih državah je vovilna pravica odvzeta.. Obedve izboljšanje konstitucije so bile za to. da se ne sme nobe nema državljanu Zdr. držav volilna pravica odvzeti. V štiri najs tem amendementu je rečeno: ‘No-n-ega programa zahteval posebni i>ena država naj ne vvede ali iz-Irredit $15.000.000 za reorganiza- vršuje zakone, kateri pravice in cijo armade pod poveljstvom ge- svobodo državljanov Zjed. držav nerala von dier Goltz. omejujejo.” In v petnajstemu a Carigrad, 16. maja. Princ Bur- mendementu je rečeno: “Držlav-han Ed Den Effendi. tretji sin — l.janom Zjed. držav naj he bode in ljubljence — prejšnjega sul- volilna pravica nei v Zdr. državah, tana Abdul Hami da. bil je danes ne v posameznih državah zabra.n prijet, ker je obdolžen sokrivde jena radi pasma, barve ali preja zadnje ustaije napram mlado-tur- njega stanja nesvobode — suženj kom in odveden s posebnem vla- stva.” kom pod strogim varstvom v Mo-1 To je zakon-, kateri črncem, ko- nestir. DENARJE II SURO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 50 kron, za $ 20.55 ............... 100 kron za $ 41.10 ............... 200 kron, za $ 102.75 ............... 500 kron, za $ 205.00 _____________ 1000 kron. za S102O.O0 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah, Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske -o Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St., New York 104 St. Clair Ave.. N. E. Cleveland. Ohio ji so državljani Zdr. držav — in državljan je vsaki, kateri je na a-in eri škili tleh rojen — volilno pravico ja-mlči. Vzlic temin je dejstvo, kar Tillman pravi, da so vse južne države brezposestnim ni-grom volilne pravice odvzeli. In Tillman zagovarja to odkrito z izjavo. da vladajoča stranka na Jugu ustavo in zakone noče vpošte-vati, da jih namenoma nreKorači in da na postave 'žvižga. — Naši delavci te dežele; se znajo od Tillmana učiti', koliko da vla dajoča stranka za postave, in nadalje se zna učiti, da se naj na zakone žviižlga, koje vladajoča stranka vveljavi, da ž njimi zatirani razred — delavce, k tlom tišči. I Mehikanci obsojeni. Tombstone, Ariz. 18. maja. — “Obtožence spoznamo krivim obtožbe”, >se je glasil verdikt porotnikov v tožbi treh mehikans-kih revolucijo narcis v Magmi,. Vallarreal in Rivera. Naj večja kazein za jetnike je dve leti, in sicer v Arizona Penitentiary ali pa v državnih ječah v Leavensworthu. Obtožba je bila -prelomek uev-tralnea zakona. Vsak čitatelj se mogoče še spomini ja. naše opazke v št. 19, ko srno pisali v prilog teh jetnikov -s opazko na kak način krvolok Diaz preganja svoje sovražnike in kako mu gre.jo Zdr. države na roko. kršeč ustavo Zdr. držav in prikrajšajo© svobodo — ameriškega ljudstva. — Da. da, vrana vrani oči ne izkljuje !----- 18 let po nedolžnem v zaporu. •Nedavno pisali smo o dveh črncih. ki sta 35 let po nedolžnem sedela v zaporu. Sedaj pa se je primeril sličen slučaj v Atlanta. Geo. Po osemnajstih letih je umirajoč, precej premožen “bel” mož izpovedal. da je on morilec nekega Smitha iz Bol tona in ne črnec Jas. Richardson, ki je zaprt radi umo-la v Georgia državni jetnišnici. Governor Hoke Smith je Richardson« takoj par doni ral. Kaj me to je pravica, slepa pra . . . Independent League umrla. Ilavershill, Mass.. 19. maja. Sodeč po govoru iin akciji Thomasa L. Hi-sgen, ki je za dinjo jesen kandidiral m -predsidniš-tvo na Independent league tiketu. je ta stranka “zaspala v gospodu” in večina članov .je že pristopila k socijialis tičnii stranki. Večina dobro znanih II ears to vib vodij je postala 'že socialistic na, med tem so sledeči: Rev. R. D. Sawyer, minister in delavski za stopnik. O. E. Butterwort'h, bivši kandidat za državni urad in dr. Radovedni smo, kaj bo storil llearst sam. Delo. Milwaukee, 16. maja. V konferenci -med štrajku-jočim stavbe-n-skim mizarji in podjetniki se j;e vsled- kompromisa mir sklenil, ter gredo jutri na delo. Plača mizar jev je bila do sedaj 37Ve centa na uro, zahtevali so po o centev več in ker jim ta povišek ni bil pri-voljen, so bili zastavkali, Vsled kompromisa dobo po 2V2 centa poviška tako da bodo imeli po 40 centov na- uro-. Negaunee, Midi. 17. maja. Fin ska rudarja Viktor Norse in Edgar Vleosen, sta 'bila od padajo čega kamenja v Mary Charlotte rovu živa pokopana. Ko so jih po štiri urnmii delu izkopali, bila sta že mrtva-. Draginja. New York. 18. maja. Nič manj kot 700.000 prebivalcev na vzhod' ni strani so s pomankanj-cim kruha prizadeti, ker je danes jutro 400 pekov obrt vstavilo. Poviša nje cene moke je deloma vzrok temu in potem- pa štrajk -pekov skih pomočnikov. Posestniki pekarij so imeli sin-oči shod. kjer se jo skl; milo, da se začasno obrt vstavi. Policija se je bala. da -pride c: krušil j ih ra-buk ter so gospodje “količfcarji” danes zjutraj ob 6 uri vse pekarije zastražili. Roosevelt, oče in sin sta že zbolela in bosta najbrže prihodnjih dneh afrikanskim vo-m slovo dala.Kermit Roosevelt sin. je še le enega kozla ustreli Gospod oče jih je že več,—toda ne v Afriki. V sosedščini. kjer Roo screlta sedaj bivata se neki klati mnogo Ifv-ov. Ali ker vsa lovska družba '260 oseb šteje, tako so si guru o gg. levi, ti-gri in dr. v pr merni daljavi, da jih Roosevelt Goi. nem-ore s puško pozdravljati Č-e so med onimi 260 osebami tudi detektivi všteti, kateri gosp. Roo sevelta pred anarhisti ščitijo naznanjeno. PROLETARCI SE PRODAJAJO V SUŽNOST, STORE ZLOČINE SAMO DA SI U-TEŠIJO GLAD. AMERIŠKA SVOBODA. Kapitalistični sistem. The Omeiuinati Timcs-Star, katerega lastuje predsednikov brat -aft poroča sledeči slučaj o nekem Wm. R. iPettus, ki je bil are-ran radi ponarejevanja denarja. Ko je bil pred sodnijo doveden je rekel: “Priznam vse — kriv senu . . . Kedar človek trpi glad ima pravico vse storiti, samo da dobi kruh in maslo, da si ute-ši -glad. Bil sem lačen in primoran sem bil to storiti, da si utešim ¡glad' ali pa da pridem v -zapor, kjer me bo ržava 'hranila. Država je eloveš-a in mio ne bo stradala v za poli. To je moja nesreča, da sem oteč se pridržati pri življenju moral storiti zločin. Jaz bi ra-.jše pošteno delal za svoj vsakdanji rali, pa nisem bil v st-arnu dela dobiti.” -Delavci poglejte ! Tu je človek, i je nerad storil zločin a bil je primoran, ker ameriška svoboda tako hoče, ker današnji kapitalistični sistem- tako h-oče. Wm. B. Pettus, ciincinuaški ponarejevalec, kakor je razvidno nima -kriminalnega nagiba v svojem srcu. a Skrajne okoliščine so napravile kriminala iz njega, ker il.je 1-ačtin. « # Ko je Lincoln izdal svojo pro-laimac-ijo -emancipacije slišala se je hvala iz vseh- kotov dežele. Li-itanta človeškega sužna je zgini-a in od' tistega časa naprej je 'bilo ipi e,po vodarno vsako vsiljeno službovanje v Zdr. -državah. To so je -zgodilo pred šest in štiridesetimi leti. V tem času pa je igral' kapitalizem dobro ulogo in povspel se je do viška. Ugrabil e vse vire bogastva v deželi in način kakor tudi sredstva produkcije tako. da je danes -njegova moč največja. Miljoni r-obotni-kov so dani« odvisni od njegove milosti: delavci delajo, kedar kapitalizem; v to privoli in to le pod pogojem, da se delavec uda ropu svojega produkta. Prisiljeni so. da se prodajajo ravno tako kot nekdaj črni su'žni . . . Ravno 'isti list -piše o delavcu, ki je prišel v pisarno n-eke; iz-ooslovalniee služb v Ci-nciin.n-aiti, O- in rekel: Jaz se hočem1 prodati .... Iskal sem; poštenega -dela več kot mesec dni. pa ga ne morem dobi--ti. ¡Storil sem vse, todia vse -zastonj. Da celo prodajal sem kuhinjske potrebščine Ihod-eč od hiše do hiše pa mi šlo. Povsod so me hladno sprejeli in še celo d-obro ozmerja-i. Popolnoma sem obupal, pri-pravljteini sem prodati se in želim, da me kak fanner kupi . . . .” Ali ni to pretr-esujočo? Recimo, da je ta delavec, ki se prostovoljno ponuja v sužnost tvoj sin, brat, soprog ali celo oče ? — ’remisli dragi čitatelj ta «Inča < im razsodi po lastnem prepričanju. kaj je vredbn tak družabni sistem, pod kojiim sie dogajajo taki grozni dogodki. Vedi pa- tudi, da je med nami tisoča in tisoče prostih ameriških državljanov, ki se bi razveselili prilike postati: večni suče n .... Kaj je vredna svoboda pod sistemom, pod katerem -delavec nima pravice delati, se ne more- o-blačiti — a mora trpeti glad? P6cl takimi okoliščinami je pravica prazna šala, resnica izgon, in svoboda pa “farce”. ¡Sodbo v draigem pa prepuščamo Tebi delavec . . . Cena pšenice. -S grozo opažamo rast cene na pšenici. Gena pšenici na cbieaš-kem Roard of Tra.de j-e prišla danes na $1.32 mernik. To je naj-višja cena za ,majisko pšenico na rekordu. Ivan Kaker ni prišel po nagrado $100.oo!!! varA^vajvn^warJx/' črY\) Strahovalci dveh kron lAw ¿1 ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ PRVI DEL. XXIX. ¡Stoji tam gradič 'bel. stoji, Vloži se lopa grajska hči. Sred grada je 'kapelica, Oj, krasna božja celica. Stoji v kapeli zlat oltar, Pred njim pa zaročencev par. Aškerc. Grajski mašnih je stal pred al-t a rje ni' in jo čakal na ženina in na nevesto. V prostorni, s cvetlicami bogato okrašeni kapeli je vladala globoka tišina. Kralj Ojači« jie stal s svojim: sinom na eni strani alkarja, na drugi strani pa so stali kot priča poklicani uslužbenci vojvode Dali Ferro. Nekaj ljudi' iz grada se .je bilo splazilo na kor, da vidijo poroko vojvodinje Asunte s sinom piratskega poglavarja. Zdaj so se odprla vrata in čez prag je ob roki svojega očeta stopila vojvodinja Asunta ter se počasi bližala altarju. Vsi pogledi so bili obrnjeni nanjo, kakor bi hotel vsakdo citati v njeni duši in spoznati čuvstva, ki so jo morala navdajati v tem ttenotku, — Poglej, kako je bleda, je dihnil grajski oskrbnik svoji žeji i. Tako je bleda, kakor bi jo peljali k obglavljenju in ne k poroki. Uboga vojvodinja.. — Lej ta ponos, ki ji žari iz oči. je istatako tiho rekla oskrbnikova žena. Nobena kraljica se ne more vesti tako ponosno. Kakor bi šla h kronanju tako se drži, me kakor bi šla ¡žrtvovat svoje mlado življenje pomorskemu razbojniku. Zdaj sta vojvoda in Asunta dospela do altarja. Stari vojvoda je bil ves potrt. Komaj se je držal pokonci in težki so bili njegovi koraki. Kralj Ojači« in Ladislav sta se vojvodu in Asumti globoko priklonila. Vojvoda je dostojanstveno odzdravil, Asunta pa je komaj vidno nagnila glavo in je še to tako hladno in prezirljivo, da je Ladislavu šinila rdečica v obraz in da je stari Gjačič komaj premagal svojo jezo. — ¡Hčerka moja, j-e solznimi očmi dejal vojvoda Dali Ferro. dovoli, da te še enkrat objamem in pritisnem na srce, predmo te izročim tvojemu ženinu. -Še enkrat mi dovoli, da te poljubim, moja Asunta, ki si žrtvovala samo sebe, da rešiš svoja brata in rod vojvodov Dali Ferro. če je bog v nebesih pravičen, kronati in poveličati m-ora ¡tvoje mučieništvo. Dalje vojvoda Dali Ferro ni mogel govoriti. ¡Solze so mu zadušile glas. Obupno jokaje je pritiskal Asurnto k sebi. kakor bi se ne mogel ločiti od nje. 'Globokih temnih oči vojvodinje Asunte ni ponosila nobena solza. Tudi ko je očeta premagala žalost, da je pozabil vse okrog sebe. in vrgel od sebe celo svoj ponos, ki mu je sicer omogočal, prikrivati svoja čuvstva. tudi tedaj je ostala Asunta hladna in mirna in nobena poteza, njenega obraza ni razodevala silnega viharja, ki je divjal v njeni .ifobranjosti. — ¡Storjeno prisego je treba izpolniti, oče, je 'končno rekla A-sun.ta in se izvila očetu iz rok. ('im .prej se to zgodi, toliko bolje. In ko se vojvoda le ni mogel premagati, je z drhtečimi ustnicami še rekla: — Oče — ne otežuj mi te strašne uire. Starec se je vzravnal in otrl solz-e, ki so ¡miu tekle po uvelem licu. Potem je stopil med Asuinto in Ladislava Gjačiča. — Hčerka moja, je rekel in komaj zadrževal nove solze, ki so mn silile v oči, hčerka moja, tu ti predstavljam tvojega ženina. Prvič sta si stala Asunta dali Ferro in Ladislav Gjačič nasproti, Asunta ponosna in nepristopna, Ladislav spoštljivo in vdano. — Svetla vojvodinja, je rekel Ladislav Gjačič in stopil pred A-sunto, dovolite mi, da Vani v trenutku, predino stopite z menoj prcid altar. razodenem svoja čuvstva. Jaz Vas ljubim iz vse duše in i:z vsega srca odkar sem Vas prvič videl. ¡Samo obup. da si Vas ne morem1 nikdar pridobiti, da me ne bodete nikdar uslišali, me je napotil do koraka, \isled katerega ste privolili postati moja. In tu, pred n-ajsvetejšim Vam prisie-gam, da bom vse svoje življenje skušal, izkazati se vrednega Vaše ljubezni. — Tega ni treba, je z nedosežnim ponosom odgovorila Asunta, ki je poslušala svojega ženina tako mirno in hladno, kakor bi bila izklesana iz mramorja. S prisego sem obljubila da postanem Vaša ¡žena in pripravljena sem to prisego izpolniti. Visoko vzravnana je stopila A-suTita ¡»red altar. Kralj Gjačič je srdito gledal nevesto svojega sina in saimo Ladislavovi ostri pogledi so ga pripravili do tega, da je tudi zdaj molčal. Nekaj tirenotkov je stala Asunta sama pred' altarjem. Ni se ozrla, če je Ladislav stopil poleg njie nego zapovedajoče rekla mašni-ku: — ¡Prosim, začnite že vender.' Zdaj je tudi Ladislav pristopil k .altarju. Nekaj trenotkov se je bil boril sam s seboj, a nad boljšimi čuvat vi, ki so se za hip vzbudili. v njegovem srcu, je zmagala njegova trdovratnost. .Stisnil je ustne in se s hitrimi 'koraki postavil poleg Asunte, prav kakor bi mislil: Moja «moraš postati za vsako ceno. S plahimi pogledi j.e stari maš-nik motril pred njim stoječi pa-r in ves zbegan izvršil cerkveno o-nravilo. Krepko in odločno je rekel Ladislav svoj ‘Mia’’’, tiho, komaj slišno, kakor zadnji vzdih u-mirajočega se je glasil “da” vojvodinje Asunte. Poroka je bila izvršena. Grajski uslužbenci so prišit opili, kakor bi hoteli vojvodinji čestitati, a zadostovalo je, da jih je Asunta le pogledala in umaknili so se molče. Pristopila sta tudi kralj Gjačič in njegov poibočnik Groga ali tudi t-a si n teta uipala. ust odpreti, kaj še, se približati vojvodinji. Asunta je objela in poljubila o-četa. Ko se je obrnila, ji je Ladislav ponudil roko, da jo popelje iz cerkve. Nekaj trenotkov je o-mabovala, ¡potem je položila svoje drobne prste na roko svojega moža* in šla ž njim iz cerkve, ¡tako visokostno in ponosno, kakor je prišla. XXX. Kakor daljne silne luči moji cilji1 sijejo, divjo moč in nerazrušno v dušo lijejo. Več mi trepetanja v prsih v srcu ¡straha ni. . . Hej, razpel bom barkam jadra, sred noči . . . In naprej v svetove nove, čez vihar, temo. čez valove, čez strahove, čez življenje to . . . Roman Romanov. Zopet je bila Asunta sama v svoji sobi. Zaukazala je poslom, da ne puste nikogar k nji. niti vojvode Dali Ferro, da, niti njenega .moža. Ojpetovano se je oče oglasil pri'Svoji hčeri, opetovano ji je sporočil, da ji ima povedati važne odločbe Ladislava Gjačiča, Asunta ni odprla vrat. — Danes ne, oče,, je vselej odgovorila, jutri pa sem pripravljena govoriti s tabo in s komurkoli drugim. Pri tem je ostalo, vzlie surovim izbruhom silne jeze kralja Gjačiča in vzide globoki užaljenosti njegovega sina Ladislava, Stari vojvoda je moral ta dan mnogo pretrpeti, a prenašal je vse vdano. saj je bilo vse malenkostno v primeri z žrtvijo, ki jo je doprinesla Asunta, In ta žrtev se mu je zdela vedno večja, čimbolj se je kralj Gjačič rotil, da že ¡prežene svoji sinahi njeno vojvodsko ošabnost in čim dlje je vojvoda opazoval izraz srditosti na obrazu svojega zeta. ¡Vojvoda je bil dal pripraviti imenitno oojedino. Hotel ie s tem ¡pokazati, da je pripravljen do pičice izpolniti storjeno prisego. Dokler sta bila kralj Gjačič in njegov sin v gradu in na otoku, toliko časa sta 'bila njegova gosta. Tako je bilo dogovorjeno in kakor Asunta, tako se je tudi vojvoda tega držal. Ker pa se A-sumta n.i hotela udeležiti pojedine, sta tudi kralj Gjačič in njegov sin odklonila udeležbo in se odpeljala na svojo ladjo. — Svetli vojvoda, je dejal Ladislav pri slovesu, izvolite moji ženi sporočiti, da pridem jutri dopoldne ponjo. Po sklenjenem dogovoru je njena dolžnost, da mi sledi na mojo ladjo. V tistem trenutku, ko stopi na krov moje ladje, niste več vezani varovati tajnost našega dogovora. In ošabno je dostavil Ladislav: Ker se vojvodinja ni sprijaznila s svojo usodo, lahko zopet .poskusite, da mi jo iztrgate iz rok, Da me ne ljubi, sem videl. A moja je vendar. In če mi ne postane dobra žena in če mi vi ne pridobite vojvodskega. stanu, potem postane Asunta vsaj mati pomorskih razbojnikov. Zdaj pa storite, kar se vam zdi. ¡Kralj Gjačič je svojemu sinu živahno pritrdil, dočim je vojvodo Dali Ferro pri teh grožnjah obšel nov obup. Asunta je hodila neprenehoma po svoji sobi gori in doli in se vsak čas ustavila pri oknu, odkoder je z ostrimi pogledi motrila morje. 'Njena vznemirjenost je rasla, čimbolj so bežale ure. Ne-številuokrat je premo trii a vsako posamično ladjo, ki se .{e prikazala na ¡morju, a tiste, ki io je pričakovala. ni bilo. Že se je približeval večer, ¡ko se je na Obzorju pojavila nova ladja in se bližala otoku, Še je bila v silni daljavi, a že je Asunta spoznala to ladjo. Bila je to jadrenica kapetana De-santiča. Asunta se ni več maknila od okna. Jadrenica se je vse bolj bližala. Asunta je z veseljem zapazila, da je prej ¡bela jadrenica črno pobarvana. Kmalu je mogla razločiti zastavico vrh jambora — bila je to zastavica malteških vitezov. Zdaj je prišla jadrenica v obl izje otoka, a ni zavila proti pristanu, nogo krenila na drugo stran otoka. — Vse je izpolnil, moj dobri zvesti Desiantič, je dihnila Asunta. Ah. zakaj me je zapustil Kržan. Ta dva bi me bila morda vendar rešila strašne usode, ki me čaka. Toda bodi ‘kakorkoli. Moji cilji leže jasno pred menoj. Doseči jih moram ¡ali pa umreti. Moji sklepi so storjeni in izvedla jih bom. Ali premagam -vse te viharje in divje valove življenja, ali ¡pa ležem v zgodnji grob. Asunta je ostala pri oknu, dokler se ni popolnoma, stemnilo. Navzočnost) kapetana Desantiča, zavest, da je storil, kar ie bilo v njegovih močeh. ir. da je ne zapusti. ji je dala novih moči in novega poguma. Poklicala je luč in čisto mirno začela delati priprave za svoj odhod z možem v neznan kraj. Te priprave so bile kaj preproste. A-sunta si je v svoja krila všila več drobnih tenkih stekleničic strupa, ki si jih je bila nabavila v Benetkah. in si na oblekah napravila skrivališča za več tankih zastrupljenih bodal. — Mene se ne ¡boš dotaknil. Ladislav Gjačič. je rekla Asunta, ko je bila s svojim delom pri kraju, in je slovesno pristavila : vsak poskus bo veljal tebe in če treba mene življenje. Še enkrat je pogledala Asunta skozi okno na ono stran, kjer je stala jadrenica kapetana Desantiča. Jadremice sicer ni mogla razločiti, a videla je brleti lučce na ladji in to jo je zopet pomirilo. — Ali v srečo in v življenje ali v grob, si je rekla in je zaspala. Otok Antjdritira je bil v 16. stoletju slabo obljuden. Vojvoda Dali Ferro ni bil samo lastnik vse •zemlje, ki so jo prebivalci obdelavah kot tlačani, nego tudi neodvisni vladar. ¡Samo v revnem mestecu, ki je ležalo pod vojvodskim gradom, je stanovalo nekaj sto priseljencev, ki so se «barvili s trgovino in z obrtnostjo in ki so, kakor tedaj malone vsi prebivalci obmorskih krajev, imeli tajne zveze s pirati. 'Naravno je, da so •bili ti ljudje zelo veseli poroke vojvodinje Asunte s sinom piratskega ¡poglavarja, zakaj pričakovali so. da postane zdaj ‘Antyki-tira znamenito zavetišče piratov in da bodo sami imeli priliko, s kupovanjem in prodajanjem piratskega plena obogateti tako, kakor so v istem stoletju obogateli 'beneški trgovci -v Famagusti na Cipru. Kaj ¡Čuda, da so ti.ljudje z naj večjim hrupom praznovali poroko hčere svojega vladarja s -sinom piratskega kralja. Iz tega veselja jih je pozno ponoči vzbudil nenavaden šum. Culi so rožljanje, zapovedujoče klice in 'culi trombe. Vse mestece je bilo v hipu zbrano na obrežju in pri svitu mnogoštevilnih plamenic so ljudje zagledali nenavaden prizor. Videli so dve beneški ga-lert, ki sta bili pripluli v noči do pristana in iz katerih se je vkrcavalo ¡v čolniče vojaštvo. Nekaj čet je že bilo na kopnem, druge so bile na potu. Na čelu teh čet je stal v dolgem belem plašču s srebrnim okloipom prileten velik mož, ki jei imel na glavi z belim peresom okrašen srebrn sijem. Poleg njega je stal «njegov poboenik, držeč v roki veliko zastavo republike beneške. Strahoma se je «prebivalstvo vpraševalo, kaj da to pomeni, a izvedeti ni utegnilo ničesar, zakaj vojaštvo je brezobzirno odganjalo gledalce. Ko je bilo izkrcani« končano, se je vojaštvo razdelilo na več čet in se ra«zšlo na razne strani otoka, dočim. se je glavna četa utaborila tik mesteca in. razpostavila okrog in okrog vojvodskega gradu svoje čete. Ljudje so seveda 'hitro poslali v grad vest. da se je pripeljal na o-tok znaten oddelek beneške armade in kmalu je prisopihal iz gradu vojvodov- sodnik in oskrbnik, da izve. kaj naj pomeni ta obisk. Straže so ga takoj prijele in pripeljale pred zapovednika. — Dovolite mi, gosipod zaporednih je jecljal oskrbnik, da se Vam predstavim. Sodnik sem vojvode Dali Ferro, lastnika in vladarja tega -otoka in v njegovem imenu vprašam, kaj na.i pomeni, da je serenissima- república, mogočna pokroviteljica in zaščitnica vojvode-vladarja, poslala semkaj svojo vojaštvo. Odgovor na to vprašanje je bil kratek in lakoničen. — Jaz sem general Della Croce in sem ¡prišel semkaj po ukazu prevzvišeuega kneza in doža beneškega. — Vem, ekscelenca, da ima serenissima republika kot suceren-ka pravico, da pošlje na ta otok svojo posadko, a v vseh treh stoletjih, kar obstoji ta pogodba, se te pravice še ni poslužila. Iz tega sklepam v vsi .ponižnosti, da. je moral imeti prevzvišeni knez in dož «posebne «namene, «ko je to vojaštvo semkaj ¡poslal. — čudim se Vaši bistroumnosti. se je sodniku rogal general Della Croce. Ugauili ste, da so posebni nagibi provzročili to ekspedicijo in da ima poseben namen. Ker uživate popolno zaupanje vojvode Dali Ferro, Vam ne bo težko uganiti, kakšni nagibi so bili -merodajni, a čim veste za vzrok ekspediciji, Vam mora biti jasen tudi «njen namen. iScd'nika-oskrbnik a je obšel strah. Besed generala Della Croce si ni «mogel tolmačiti. Niti pojma ni imel, -kaj naj pomenijo. Tudi povpraševati si ni upal dalje in le še premišljeval, kako bi prišel v «grad. da bi vojvodo obvestil o tem presenečenju. - A tudi t-a trud je bil zaman, kajti general Della Croce mu je ukazal, ostati čez noč v taboru. — Vojvoda Dali Ferro je prileten in «bolehen gospod, je rekel general, in zato ga nečem ponoči motiti. Meni se it«a,k ne mudi, ker mislim, da ostanem precej časa tu«. Ostanite torej do jutra moj gost-, gospod sodnik. In če mi hočete krajšati čas. povejte mi, kako živita in se imata vojvoda Dali Ferro in njegova lopa Asunta. Pri teh besedah je general peljal sodnika v šotor, ki so ga bili vojaki v naglici ¡postavili, in tu je med drugim pri bokalu vina izve del, da se je prav ta dan vojvodinja Asunta poročila s sinom kralja pomorskih razbojnikov. (Dalje prihodnjič.) Zahvalno pismo. “Vzamem si prostost, da Vam napišem par besed glede sebe. Celo leto sem bolehal na želodcu in vse poskušane medicine, mi niso dosti pomiogle, dokler nisem našel najboljše zdravilo, ki me je ozdravilo in to je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. ¡Sprejmite to raj ¡mojo najtekneueišo zahvalo. William Miller. R. F. D. No. 1. Oka'lona, G.” To pismo nas je dobilo ravno o pravem času, ker ravno ob temu času največ ljudi boleha na želedcu. Če rabijo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. pri pojavu prvih simpto-nov, bolezen bo prav gotovo zginila v zelo 'kratkem času. Taki simptoni so na primer: zguba a-petita, težfcoča v želodcu po« obedu, flatulenka, umazan jezik, bleda barva, nemiren spanec, slabost. Tudi v slučaju zastarelosti tatovih' 'bolezni Vam Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino prav gotovo pomaga. Triner. 616—622 S. Ashland A ve.. Chicago, 111. NE OZIRAJTE SE na vpijoče oglase ki trdijo, da za polovico vrednostne cene prodajajo. Mi tega ne storimo; marveč Vas vabimo da pridete in si ogledate blago. V zalogi imamo raznovrstne obleke, slamnike, klobuke, srajce, ovratnike, spodnje obleke i t. d. ^ Oglejte si vzorce za moške obleke in velikanska zaloga obutev. STROGO UNIJSKA PRODAJALNA J. J.Dvorak t, Co »UNION CLOTHIERS^TÀILORS. L. 598 600 ßLUE ISLAND AVE.j Izdelane za Vas Obleke pomladanskega kroja. Oglejte si jih v • lazložnem oknu in v prodajalni. .Posebni kroji, veliko veselje za mladenče. '*[f Konservativni modeli za priletne moške.najlepšega in najnovejšega kroja; vse obleke so prikladne ter vredne imenovane biti “Sckwitznerjeve obleke”. Največja prodajalna oblek to stran glavnega mesta je Cunard, Ogrsko, Ameriška Linija lz Neu> Yorka v zredozetnska in adrianska pristanišča —^— V Reko čez Gibraltar, Neapolj in Trst ■—1— Sl&Toni&i Pannonia, ^QVI ^,odern° ograjeni parniki na dva vijaka o o Carpathia. Ultonia Od 10,000 do 13.000 ton o O O - Posebno zgrajeni v to svrho in bojo redno pluli na tej črti skoz celo poletje in zimo; pridružila se bodeta Se dva največja svetovna parnika Caro-nia in CarmaniA. Obiščite naše zastopnike glede cen in izvanrednih ko-modnosti za med krovne potnike. — Za nadaljna pojasnila obrnite se na CUNARD STEAMSHIP CO., ltd., F. G. Whiting, M’g’r Western Dept., S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts. Chicago, 111., ali na lokalne agente vsepovsod. rjemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svete, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Uusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438, Na novem prostoru y Kobzitlžl 594-596 Blue Island Av., Chicago Slika predstavlja otročji voziček, trpežnegafljn OP dela s streho samo OlI.uD Se priporoča slav. občinstvu za obisk, ter jamči za točno in pošteno postrežbo Slovenci pozor! § ft Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove r-:"-'-' =ag°- P<* ---- jt najnovejši modi in nizki ceni. JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave., blizo 18. ni., CHICAGO, ILLINOIS Papež kot trgovec s plemstvom. Pred nekoliko leti 'povzročilo je senzacijo, ko se je neka rojena prineeizinja poročila s patpuževim grofom iz Francije, misleča si, da je .on .potomec francoske vele-ari-stokracije m ne včdoč da izvira njegovo plemstvo z gol iz vatikanske falbrike. Kakšne vredlnosrti je tako po papežu podeljeno oziroma od papeža kupljeno plemstvo, pojasnjuje pariški pisec Jean de •Boninefon, kateremu je prišel v roke sestav plemstva na Francoskem'. “Kako so ljudje bedasti” — se norčuje — “kateri se pritožujejo, da na Francoskem plemstva ne-< los taja. Nasprotno je resnica, ko •vedno dohaja sveže in novo nadomestilo, da se zadosti težnji za nejeetnakost, katera obstoji na zemlji jednakosti.” Leta 1830 je bilo v Franciji samo 300 plemskih rodbin po papeževi milosti, a sedaj jih je nad 2000. Od teh je od države pripoznanih samo 40. Ljudevit Filip potrdil je 20, Napoleon III. 14 in MaeiMaihon 6, a za njim se ni plemstvo več potrjevalo. Kako se za more dobiti papeževo plemstvo? Prvo, z zaslugami in če prav dotičniku več škoduje, nego koristi; drugič po, od škofa priporočeni prošnji, in pa da se do-tičnik podvrže znanemu! tarifu, kateri je bil začetkoma tajen. Naslov vojvoda stane 100.000 frankov, grofovski naslov, katerega se največ proda, stane 20.000 frankov, in baronski naslov 12.000 frankov. Predlplaiča je pogoj in predpis. Papež ne proda plemstva na “puiff”, ker,se boji da se ne bi opekel kakor se je nekoč kardinal Antonelli. Neki silno bogat bankir je dal aro za neki plemsiki naslov, toda ko je bil že registriran — vpisan — pričela >so ie bankirju cena previsoka dozdevati in začel se je pogajati. Na to Antonelli pošlje imen ovalu o pismo — dekret — z naslovom: Rox Graf von Geizberg, Bankir je razumel, plačal in dekret je bil popravljen. Od takrat je Vatikan previden in se strogo drži načela: “predplača”. Cesto se prigodi, da papež kakšnemu zadolženemu kardinalu, da ga reši' financijelne sitnosti, izroči plemske diplome s papeževim podpisom a la bi on« a ca rta, da jih na svoje roke proda, če kakšnega bedaka ujame. Sicer taki plemiški naslovi niso nikakšni privile? za možke. Za 4000 frankov si za more vsaka ženska kupiti naslov grofice, ako se ji poljubi. To bi bilo za dame” mnogo cenejše, kot da se mo-žijo z financijelno razdrapanimi plemenitaši. Umevno je. da so imejiteljiee papeževega plemstva večinoma sramežljive. Neki špekulant je hotel izdajati leksikon papeževega plemstva po odštetju 100 frankov za plemiča. Veliko, prav veliko onih, koje je poprosil, ponudili so mu podivojno nagrado, ako jih ne vpiše. Kaj je naredil ? On je obelodanil samo popis tistih nerazumnih, koji mu niso nič poslali. Ali ti nerazumne-ži niso prav storili, ko so štedili in se tako v past ujeli, ker ljudstvo se sprva norčuje iz novejšega paževega plemstva, ono se pa s časoma temu privadi, in koncem konca ga sam« podeli, tako da mu ono in celi svet ne oporeka ali pa spotika. Od onih 2000 francoskih vatikanskih plemičev navaja Bonno-fon imenoma samo okolo 250. Čudno je, da je tretina navedenih iz dohe Leona XIII.. akorav-no seže popis vseh do IT. stoletja. Ko se čita popis najdejo se za-bilješke, kojim je Bonnefon imenom pridjal opaske. N. pr. “Vojvoda Astrado, mali trgovec iz Nizze, kupuje naslove, da se zamo re bogato' oženiti.” “Grof d’ Auzac, bivši papežev k am ornik za Leona XIII., izgubil je to čast za Pia X. “Dva grofa Chuchart, morata se pokorili po Leonu XIII. vvedeni šegi, da se papeževo plemstvo podeljuje samo poj edincu. Ona moda je neznosna za moške-be-dake, a koristna za Vatikan.“ “Grof Jnoglas de Mauipas, bivši goreč katoliški propagandist in kaimornik Leonov. Bil je dvakrat kaznovan, ker je ;bil preveč “prijazen” z mladenči svoje vasi”. “Grof 'Keller, goreči katolik. Xe daje važnosti- svojemu naslovu, katerega nosi njegova soproga samo bb nedeljah in praznikih”. “Grof Lefouleui, je v policijski službi pri sultanu; v Carigradu ga nikdo ne pozdravlja.” “Vojvoda Lou-bat”. zamogel si je ,kot bogat podjetnik kupiti na.jdražji naslov; znamenit v trojim, od ko.jih sta dva bila jedna in eden ex-nuneij v Parizu in sedaj škof v Italiji. Exuuncij in pa dama sta se tako vedla, da je ¡bil vojvoda opbzor.jen.” “Grof 'de Vasselot. kipar srednje vrste, modeliral je busto Leonovo.” “Grof Van Steenkiste, trgovec z demanti,” “Grof Waziers, profesionalni katolik.” Ime .j d nega gospoda je Bonnefon zatajil. Tisti je kot prijatel starega nuncija za intimne zasluge dobil grofovski naslov, toda plačati ga ni mogel. Sedaj sedi v zaporu radi intimnosti. “Vsaki novopečeni plemič sme svoj naslov dati tiskati na vizitni-ce. papirje itd., kakor hitro je papežu vernost prisegel in “vero” ponovil. V ostalem nima oboje nobene obveznosti.” Od- svete stolice, kakor da bi se sama sramovala svojih naslovov; je nemogoče dohiti popis papeževega plemstva. Nič smešnejšega, kot kadar kdo prosi pri tajništvu za take podatke. Takrat se odgovori n. pr.: “Mi se bojimo, da ne bi bila rodbina zadovoljna, ker ne želi ni kake javnosti —-------Vi razumete!” Nekoč je odgovoril škofov tajnik, -nekomu ki je za popis prosil: “ Prinesite mi pismeno dovoljenje od vsakega interesenta. potem vaon hočem pokazati spise.” “Ali od kod naj vem za imena interesentov?”' “'Pravilnik in tradicija se proti vi vaši prošnji.” “Morami dodati, da se plemiški registri v kongregaciji papeževe pisarne ložje vode, ker mnogo naslovov se proda brez papeževe vednosti. ’ ’ 'Na koncu piše Bonnefon,: “Italijanska vlada hi lahko škodovala trgovini z naslovi, ako bi imela o njej uradna obvestila. Po obstoječih zakonih ne sme papež podeljevati nikakoTŠnjih odlikovanj, še manj pa naslove. Italija je priznala en bloc samo one naslove, koji so samo do leta 1870 podeljeni bili. Ali! Vrata so zaprta in popisi isto tako. Opreznost Vatikana sestoji- dokler obstoji lokavost in osebni interes. Sramežljivost pride še le v tretji vrsti.” To jasno kaže da papežu samemu in od) papeža doli da zadnjega vaškega mežnarja .ie “edino zveličavna vera” deveta briga. Papež, kardinali in škofi posežejo po stotisoeakih. 'brez ozira na to. če je “kšeft” še tako umazan; nižji duhovniki delajo “kšeft” z raznimi cere moni jami ;krst, 'birma spoved, maša, pograbi, poroke, molitve za ‘‘duše v vicah”, za srečno pot, za srečni namen in tudi za zlobni namen in vse to s pretvezo “bogu v čast in zveličanje svoje dulše”. Ako vse to premalo donaša, vrže se duhovnik na razne špekulacije: vdovam piškave barake natveziti, lote po tretjih rokah prodajati itd. ¡Se ve, to nima z cerkvenim opravilom ničesar opraviti, toda “gospud so moder in nesebičen”, tedaj mora že prav biti in če prav je- vse največji prefrigan humibug. “Dobro verno ljudstvo-” veruje, se da ujeti, ne-mieneč se za to da potem sleparja preklinja. iKakor hitro se gre za denar — in za denar se gre vedno — je vere konec; -dolar nastopi, dolar je bog, vse drugo se ne vpošteva. Da je temu resnica naj priiDominimo sledeči dogodek. Za letošnjo velikonoč, je šel neki 23 letni tovarniški delavec rodom Poljak tu v Cliieagi k spovedi ;toda poljski krščansko-katoli-ški duhovnik ga ni hotel spovedati dokler mu ni plačal zahtevanih $5j00. 'Drugi dan je mladenič -v tovarni sodelavcem pripovedoval o njegovi dragi spovedi in ob je-nem pristavil, 'da nobeden pop ga ne dobi več v roke. Potem- pa naj še kdo reče, da vera ni “kšeft!” Mučne bolečine,. vstrajne 'bolečine! Kako težko jih je prenašati! Kakšna dobrota je, če se jih, kolikor mogoče hitro izznebimo! Za nobeden lek ne bo bolestni tako hvaležen, kot za svetovnozmam “Anker Paiin Expeller”, ker ni boljšega leka proti revmatizmu, trganje, neu ral gi e in slične bolezni. Samo 25c. in 50c. AMERIŠKI ZAKON. Človek obrača, bog pa obrne, ali ljudstvo napravi zakon, sodniki ga pa pre-kiste. ne las te premoga — v juridični interpretaciji besede.. Tako se obrača zakon v Združenih državah, k e tiar se gre za koristi kapitala in trus-tov. Trust se pa na tihem smeji neumnemu ljudstvu in pust a voda jaJcem. “Mačko so da na več načinov iz kože dreti”. To ve skoro vsak. a naj «bolj pa se na to razumijo sodniki višjih sodišč. “The New York Evening Call” piše med drugim: .Izjava, da je zakon n+konstitueijonalen, ni edina pot. s katero se da odstraniti ta ali ona postava. Beseda “Unconstitutional” (neustaven) postaja čimdalje bolj nepopularna in čim dalje bolj vdomačena med ljudstvom. Ljud'stvo je videlo že toliko dobrih in lepih zakonv, katere je sodnijska interpretacija smatrala in izjavila nekonstituci-jonalnim in tako postopanje od strani sodnikov n apna m zakonu je na ljudstvo v toliki meri vplivalo. da to ljudstvo lxdagoma zgubiva vsako spoštovanje do sod-nijskega plašča in d;a ne vidi več nobenega pomena v Ustavi. Poleg sodnijs-ke izjave, da je zakon neustaven, je našlo višje sodišče še drugo, zelo praktično pot. Naj novejši juridični kozel je namreč ta, da se prosrlasi zakon konstitucijonalnim in potem se pa na dolgo in prepričevalno razloži, da zakon ne vsebuje isto, kar je a-stvaritelj razložil, da pomeni, kar so trdili poslanci, ko so za pravomočnost istega glasovali, kar so odvetniki obeh strank potrdili, da pomeni, kar so nižja sodišča smatrala, da pomeni in kar je vse ljudstvo mislilo, da ta zakon v resnici pomeni. Tako je storilo najvišje sodišče s takozvanim “commodities clause of the Hepburn Railroad Rates law”. Anti-trust ljudje so mislili, da bo zakon, ako se isti vzdrži in stopi v pravno moč razbil premoga rski trust s tem, da prisili one železnice, ki prevažajo premog odstopiti od posedovanja preino-gokopov. Ti trustbuster.ii in krr-ti-lci trustov so se veselili naa sprejetjem tega zakona in so u-pali da bo izjavljen konstitucijo-nalnim. — Da. v resnici ta zakon je bil priznan konstitucijonalnim —- toda mesto pravega veselja, sliši sc le tuleuje in škrtanje z zobmi med anti-trustarjii. Trust magnati so tudi mislili, da bo izvršitev tega zakona za nje zelo neugodna in odločili so se za boj na sodiščih, kjer so upali. da umore ta zakon in ga proglasijo nekonstitucijonalnim. Najvišja sodnijska oblast -na ni ugodila -njihovim zahtevam, zakon je ostal ustaven in — magnati so se veselili nad — zgubo! Ko smo bili še mladi smo vedno kaj radi ugibali zagonetke. Tako n. pr.: “Kedaj niso vrata, vra- ta ’ Sedaj pa imamo na mesto te drugo: Kedaj ni lastnik, lastnik? Če železniška korporacija lasti deleže kake premogokopne družbe. postavi uradnike in imenuje ravnatelje, če kontrolira način vodstva, 'če zapoveduje kedaj se sme premog kopati in kedaj ne in če spravi v svoje malhe mastne dividende, .ali je 'potem ta železniška korporacija lastnik teh premogokoipov ? Ali ima sploh kak interes, -direktno ali indirektno, v premogu, ki se producira? Da, pravi ljudstvo. Za vse praktične stvari in smotre je ta korporacija, lastnik rovov; prav gotovo ima tudi interes v rovih in njih produktu. Da, pravijo trustovi odvetnik; in da pravijo državni pravniki. Če tudi ni 'železniška korporacija izključna lastnica rovov, vendar ima jasen interes v rovu in njega produktu-tpremogu. Vsi ste uganili napačno, pravi najvišje sodišče. Tukaj je enkrat slučaj, ko lastnik ni lastnik. Tukaj je zopet slučaj, ko interes ni interes. V obrtniškem pomenu, v ekonomičnem pomenu in v navadnem pomenu ima “železniška družba zelo efektiven interes v poslovanju premogokopne družbe, pri ka teri ima svoje delnice. Ampak v jur Mičnem pomenu pa nima nobenega interesa. Radi tega je stvar taka: Hepburnov zakon je v resnici konstitucij on al en ali vi vsi se grdo motite, če mislite, da bo ta zakon oviral operacije premo-garskega trusta. Železniške družbe lahko last e vse premogarske družbe, če tako hočejo, samo da NASI ZASTOPNIKI. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” Spodaj podajamo imenik naših zastopnikov, ¡na katere se sme slavno občinstvo za točnost poši-ljatve naročnin na Glas Svobode in drugo v tiskarsko stroko pripadajoče stvari zaupno zanesti. Isti so tudi poverjeni sprejemati in pobirati naročnino in drugo. Za Ironwood, Mich. P. Geschell. Za Alix. Ark. Rr. Krepel. Za Cherry, 111. Jos. Mrežar. Za Leadville, Colo. John Skala. Za Hughes, Okla. D. Semiškar. Za Clinton, ind. John Albrecht. Za Huntington, Ark. M. Povetz. Za San Francisco, Calif. Anton Ser jak. Za Yale, Kans. Anton Rupar. Za W. Mineral, Kans. Louis Kovach. Za La Salle, 111. Anton Kovačič. Za Bridgeport, Ohio, Frank Spend al. Za Indianapolis, Ind. Jos. Push-nar. Za Thomas, "W. Va.. John Merhar. Za Durango, Colo. Mart. M-cihle. Za Wiuterquarters, Utah, Jacob Zajec. Za So. Lorain. O.. Fr. Vevar. Za Darragh, Pa. Joe Hauptman. Za Lemont Furnace, Pa., J. Gregorich. Za Bear Creek. Mont., Steve Prešern. Za West Jordan, Utah.. Matt Kolar. Za Conemaugh, Pa., Mih. Rovanšek. Za Chisholm. Min n. Ant. Sterle.. Za Aldridge. Mont. J. Kočevar. Za Bveleth. Minn. A. Omrzu. Za Ely, Minn. John Seliškar. Za 'Broughton, Pa. Blaž Godec. Za Denver, Colo. John Perko. Za Greenland, Mich., Mihael Gcschcll. Za Milwaukee, Wis., Jos. Presečnik. Dr. Richters PÂÎN EXPELLHT Če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več- Dr. Richterjev Pain-Expcller. Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njiin drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega leka vedno v Hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol innevralgijo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na na steklenicah. F. Ad. Richter Č&, Co. 215 Pearl St. NEW YORK. ; na sidro .K Ta štedilnik \ ► ► ► ► ► ► po en dolar na teden ► - .. ------- ► JOS. KRAL ► z visoko polico,delan iz vlitega železa z niklastimi okraski. Vreden $30.00 Garantiran za $19.95 na lahko izplačilo 417-419-421-423 W. 18th St., Chicago, 111. ''V* Na čepu vedno PIVO najbolje vrste dobro vino in izvrstna žganja v gostilni Narodne Dvorane 585=587 S. Centre Ave. M. Šanjek&M. Hans, last. Shajališče skoraj vsih hrvatskih in slovenskih društev. Brezplačni prigrizek Biljar Unijske smodke T FRANIC SAKSER CO., * «fr «fr «fr «fr * •fr if i* 82 Cortlandt Street, Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E. *•9 New York, N. Y. CLEVELAND, O. le prezreli! Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. BVSIIfjStl tol kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobdi, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. Ito sl gavien ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo, pomoč. «fr «fr 4* «fr if «fr «fr «fr «fr «fr «fr «fr «fr «fr if «fr «fr «fr «fr «fr «fr Važno na rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino 7 dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako,- da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na p£*nik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.'" Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in \y2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. •% »fr «fr 4» »t* 4* 4* 4* 4* ‘t* 4* •fr 4* 4* 4* «fr *r* *r* 4* «t* ^ ^ “Glas Svobode” (The Voice op Liberty) _______ WEEKLY____________________ Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements oil agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.__________________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ----------in velja----------------- ZA AMERIKO: Za celo leto...........$1.50 za pol leta............$1.00 ZA EVROPO: Za celo leto.........kron 10 za pol leta..........kron 5 Naslov za Dopise in Posiljatve je GLA§ SVOBODE CO. 597 west 20th st., Chicago, III Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. »231 ZAVERTNIK & CO IN SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA. Dne "26. februarja t. 1. št. 9, oziroma dne 12. marca t. 1. št. 11 “■Glas ¡Svobode”, sim» pisali, da prekinemo z našo kritiko napram glavnemu odlbioru S. iN. P. J.; kakor se jtl tudi zgodilo, in obljubili smo 'pa tudi ob jedrnem, da zopet pričnemo kakor hitro se 'bo nam zdelo potrebno. In prišel je čas preje kot je bil naš namen, da «pregovorimo besedo in sicer resno bestldo, da bodo vedli tisti Kr-žetr, Zave.rt.nvki, Petriči in vsi o-stali tistega kalibra s kom imajo za opraviti. Mi naše Stališče zavzemamo' na ipodlaigi pravice in enakopravnosti, torej mora vsaki spoiznati da naše stališče je pravo in ker je pravo, je tudi trdno, katero nobeden Krže, nobeden Zavertnik in nobeden vrag ne bo o-majal. Iie ti ljudje, oziroma fign-re v človeški podobi, se vijejo, kot zver okovana v verigah, se v nas zaletavajo kot 'zbesneli volkovi, rujdjo, iščejo po vsih kotih, kako bi nam mogli priti do živega. Toda vse rjovenje teh bebcev je zabadava! Resnico, katero smo jim povedali, nemorejo preboleti in bolj ko se bliža čas konvencije, tembolj jih mrzlica tre^O. Možakarji iščejo lek! Iščejo lek, da bi dali M. V. Konda, Mayer-ja in A. H, Skubica zapreti, in to nikamor drugam, kot, — po Zavrtnikoi/em predlogu in nasvetu — v Joliet! 0 ti prekleta neumnost, kolikor jo je! Zavertnik. oh, Zavertaifc! Ta pa ta, ta ga pihne! — Naim ne gre samo ena stvar v glavo in to je ta, da se še dobijo ljudje, ko ji gredo Kržetu', Zavert-ndku in blebetavemu Petriču na lim. Škoda, toda ni. odpomocka, ker neumnost je poceni in če le kdo 'hoče po sili neumen biti, mu nemiore nihče zabraniti. Da pa ne bomo samo naimigava- 1 i, hočemo inaše cenjene čitatelje tudi seznaniti, koliko daleč seže neumnosti, čut lastne krivde, škodoželjnost in pa bTtlzstid.ua zavist iofamneža. Lopovski braznačajne-ži ne mirujejo, hočejo imeti škandale vrin škandalov, zastavljajo vse svoje piškave sile, da bi javnost slepili, da bi se svetu pokazali kot nekakšna žrtev in če bi bilo mogoče “Glas ¡Svobode'” in njega osoibjie osramotiti ter jim le trohico neresničnosti dokazati. Vi strabopetneži, napenjajte se kolikor hočete, poskrite ,se v vaše brloge, ne hodite na solnce, kajti imato maslo, “žavtovo” maslo na glavi katero se vam' cedi po vaših «fijaltskihi lic ah! iSkrite se kot ščurki, kateri se bojijo belega dne! Da se vašega pr eten ja ne ustrašimo, naj vaim bo v dokaz ta članek s katerim vas hočemo svetu pokazati v vaši «tli nesramnosti, ker značaj vam je tuja stvar. Naše cenjene čitatelje pa prosimo, da nas »proste, ker jim moramo zopet smrad razkrivati; a člane in društva S. N. P. -J. pa o-po zarjam©, da pazljivo čitajo ker zadevalo bo vsakega, da si oči odpre. r Dne 13. t. m. smo dobili tiskano poštno dopisnico na kateri je tiskano: “Cenjeni sobrat! Poživljate se na skupno izvam-nedino sejo, katero priredijo chi-caška društva Slov. ¡N. P. J. Seja se vrši v četertek dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodni Dvorani, Centre ave. in 18, st. INa dnev. redu so važnosti glede napadov na Slov. N. P. J. (????) in nje uradnikov. Vaša vdelelžba je potrebna. Odbor društ. “Slavije” št. 1.” Pripomniti naim je takoj, da že iz teh par važnih vrstic je razvidno lopovsko zavijajme, ko .piše odbor ‘napadov na Slav. Nar. P. J.’ Eden naj nami dokaže, da je bil k e da j v listu “Glas Svobode” najmanjši napad na S. tN1, P. J.! Tega ni, in to nam ne' bo, — ker nemore — nihče dokazal. Na vsaki način pa si gg. Krite in Zavert-niik v ¡svoji nadutosti domišljuje-ta, da ona dva tvorita S. N. P. J. Talko mora biti, sicer ne bi kozle streljala. Ne, ne! Vidva in ne celi glavni odbor in ne vam ponižno udana društva. Slavija, št. 1; Vitezi, št. 39; 'Slovenski dom, št. 86 in Delavec, št. 8, ne tvorite Jednoto! To sl vendar že enkrat zapomnite in ne trobite vedno: “Glas Svobode” napada S. N. P. J. S tenu se samo še bolj sramotite, kakor ste že osramočeni, ko ja vendar vsaki ve, kaj je Jednota in kdo ste vi, Vi pa Jednota je pa velikanski razloček in ker Vas “Glas Svobode” po vaših zaslugah biča, Jedinoti samo koristi in dokler se bode tako pri Jednoti godilo, kakor sc godi, ho po vaših zaprašenih hlačah padalo. Tedaj, kakor smo zgoraj omenili. vršila se je velikanska izvan-redha seja, kateri sta tudi priso-stovalo dva člana društva “Delavec” št. 8 v So. Chicagi. Ali sta bila od društva kot pooblaščenca odposlana, ali sta prišla samo v svojo zabavo, to ne vemo in nas tudi ne briga. Takisto tudi ne vemo koliko članov je bilo od ostalih treh društev navzočih, ker tudi za to se ine zmenimo. Vemo pa toliko da so bili prvaki Krže. Za-vertnik, Petrič in pa — ob joj — gospuuud Kak er pri seji in to dne 13. t. mi. zvečier na kateri se je 'sklenilo: Kunlda — Mayer — Skubic marš v Joliet. “Glas Svobode” k vragu., gorenje “vzor možake” pa k jednoto im jaslim! Ha-ha. ali ni za poč’t! Toda Joža ne boš! “Glas Svobode”, bode, kakor je, svoj svobodni glas visik-dar povzdignil za koristi in o-bramibo Slovenskega naroda, ter ščitil bo jednotne člane pred paraziti. ‘koji so se utihotapili na način, katerega pošten človek nikdar ne vporablja. Kar se pa tiče Konda — Maver — Skubica, pa kihnejo na take možakarje, ka-ko riških se kopice najdejo za vsakim1 plotom. Razumete ?! Blizo eno uro je trajalo pr.edno se jie predsednik zgodovinsko pomembne seje izvolil, oziroma, da je kdo hotel predsedništvo prevzeti. Pričel se je dnevni red, ter predlagalo da se naj “Glas Svobode” št. 10 z dne 7. maja t, 1. prečita — (Opozarjamo na članek na 3. in dopise na 8. strani.1 toda tudi “božja previdnost” je hotela, da ni nikdo dotično številko “'Glas Svobode” pri sebi imel. Dovolj jasni znak zavednosti namena. ko skličejo izvan.redne seje pa niti ne vedo, kaj da prav za prav hočejo. Pa še v drugem slučaju je ta seja znamenita. Vse kaže do sklicatelji, ali pravo povzročitelji sklicanja — Krže-Za-vertnifc-iPetrič — izvanredne šuš-rnarijo, so namenoma “Glas Svobode” doma pozabili, ker, ako se bi bili doti eni silno okusni a povsem stvarni dopisi in članek prečkali, bi bil marsaktieri do tedaj neverojetni. verojetni Tomaž postal in “vzorni možje” bi bili zopet za eno blamažo 'bogatejši. Tedaj s črtanjem “Glas Svobode” ni bilo nič, Verni in neverni zborovalci so morali to verjeti, kar jim sta “povsem vero jetrna” Križe in Zavertnik natvezita. Da Zavert-nik nikoli ne laže, to se ve samo ob sebi, toda edino takrat ne laže kadar — molči, v drugo pa je ve-rojeten, kot mora le lažnjiva in brezstidina izdaj ic a biti. Evo dokaz: Izdajalec in lažnjivec Za- vertnik — po svojih mnkar.jih in mlafcužarjih — je .na omenji seji rekel: “'No, Konda je že pobegnil! Vbo-gi Paucih, njegovo poroštvo $2000 je šlo. Sedaj jiih naj pa išče, če ve kod” Zavertnik in njegovi somišljeniki io prefrigani, nesramni laž n.iivci! M. V. Konda je na svoiem potovanjem po opravilih in sicer z znanjem njegovega odvetnika in sodišča. Gosp. Pauch. kateri jamči le $1000 in ne $2000, ve takisto za Kondovo potovanje in nima ničesar zgubiti! Taka je stvar, im mi mislim«, da Kondu ni bilo potreba Zavertniku na nos obesiti kam, pokaj in če sme na potovanje iti. Tudi nima Konda nihalko ršneca povoda, da bi pobegnil. Zakaj neki? Ali se morebiti boji. Kržeta? Glavnega odbora? Ali morebiti čez vse fine Prelet arčarjie ? Oh vraga! Morebiti Kakerja, da snu ne bi bilo potreba razpisane nagrad«' $100.00 pla- Slovenska Narodna Podporna Zveza Vstanovljena dne 1. septembra 1908. Glavni Odbor: ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. JOHN VERŠČAJ, blagajnik; 1411 Clarence Ave., oa^park. Nadzorniki: JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik: B, J DVORSKY, 55 Fisk Str. Vsi t Chicagi, Illinois. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, lil. SPREJETA NOVA DRUŠTVA: Št. 13 v Witt, 111.: Antoni Ličar, c. št. 31'5; Ivan Repolnskv, 316; Ivan Kaiplja, 317; Matija Wolavšek, 318; Posebni. 319; Josip Kaszezukatiis, 320'; S. Dansavieh, 321; Alois Vodišek, 322 ; Anton Navičkal, 323; Josip Kapo vik. 324; Ivan Urban, 325 ; Peter Szerksnis, 326; Josip Čoš, 327; Luka Dernovšek, 328; Martin Pojsek, 320. Uradniki: Anton Ulčar, predsednik; Ivan Repolnsky, tajnik, Ivan Kaplja, blagajnik. Št. 14 v Yale, Kans.: Anton eati ? Ne! Ne eno, ne drugo, Konda se tacih “vzor ljudi” ne boji in Kakerja je nagrada čakala; toda pošten j ako vica ni bilo blizu, zlezel je pod' klop. ¡S tem srno zopet pokazali im dokazali, fca.j je Joža Zavertnjk, in kako zna far-bati svoje poslušalce! — Ker se ni moglo “Glas .Svobodo” citati, moralo se je na drugi način dognati, kako da je priti listu in njegovemu osobju do živega, za vsako ceno pa se mora list uničiti trojico pa v Joliet spraviti -— in sicer za vedno. — kakor je bil Zahrbtnikov predlog. Pričela se je debata. Neki član je zahteval pojasnilo, kaj je na govorici, katera nvd ljudstvom kroži, da je Krže za Kondom hodil ter ga prosil .naj preneha s 'kritiko napram njemu1. Kržetu oziroma gl. odboru .'S. N. P. J. S teni vprašanjem — ahoprav popolnoma umestno in pravilno, bil je do-tičmik v sršenovo gnezdo posegel. To so padli po njemu. Krže. Zavertnik i dr. da to vprašanje ni na dtnieivn,em'. redu. Neki Spolar je dotičniku predbacival da je Kondov general itd. “Tejater” je bil zanimiv. Potokar, predsednik S. N. 'P. J, se je izrazil: “To zadevo bom že pri konvenciji če ne prej na dan spravil”.'Neki drugi niavizočnik j.e vprašal, na kak* n način je prišel Kaker k temu. da je on jednotne račune namesto predsednika nadzornega, odbora podpisal. Zopet je bil ropot in takoj se je od zloglasne trojice zahtevalo. da dotičnik ne sme celo sejo več govoriti. Tudi člana Špo-larja, ki je nazaduje le prišel do zaključka., da je Križe & Oo. hodil za Kondatom, in ki je povedal, da j.e o tem lazen.ju za mir slišal ter slednjič zahteval od Kržeta & Oo., da stvar pojasmejo. je diktatorska trojica umolknila. Nastal je hrup in kar je najlepše, dalo se je na glasovanje, je-li sime Spolar to sejo še kaj govoriti. Glasovanje je dalo Špol,arj.u pravico .govora, a mož pa ni hotel več govoriti in si mislil svoje. Tako terorizirajo, ti tri kolovodje člane S. N. P. J. Predlog je bil odklonjen, a poten! prej imenovani član. ki je imel do-velj razuma pa ni hotel govoriti: je ves čas pomenljivo s .prstom^na Kakerja kazal, kateri si je neprestano’ nohte trebil. Konečuo se je prišlo do tega, da se mora "‘Glas Svobode" tožiti in v to svrho je potreba — denarja. Potokar jo takoj odločno izjavil, da iz jednotne blagajne niti centa se ne prispeva in da se ne sme tudi asesmenta povišati. Zavrtnik je takoj priliko porabil, da si Potokarjevo milost in vpliv ohrani ter pritrdil: “Ne, jedinot-nega denarja se me sme za to porabljati.” — Hinavec nesramni'! Mi smo prepričani, da ako bi bilo Zavertniku mogoče, tako v teku 24 uralh ni enega centa v jednot-ni blagajni; pa tudi tožil ne bi nikogar. marveč z “božjo previdnostjo” bi se odel. kakor se je to zgodilo v Ljubljani pri soc. dom. stranki. 'Petrič je predlagal, da se imajo vse kritike iz “Glas Svobodic ’ ’ v angleščino prevesti, da potem odvetniki doženejo: je li kritika naperam Jednoti ali napram glavnemu odboru naperjena. S tem ko losalnem predlogom si je dal Petrič ubošno spričevalo, ko dvomi proti kom je bila kritika pisana ali pa proti 'komu se še niše. Duševno revše misli še vedno, da jednotni uradniki, jednotni hlapci tvorijo Jedinoto in tako se on, kod Kržetov “fiee” dozdeva za neko kapaciteto. “Blagor na duhu bolnim, oni bodo nebeško ‘kraljestvo posedli.” Potokar j,e pri tej priliki rekel: “Meni ni nič nnar. kdor je umazan, naj se pere !” Pametna beseda, katero bomo še v tem spisu pokre.pili. Ker je bila cela seja pravcata šušmarija, tako se ne ve ali je bil Petričev predlog sprejet, ali ne. Zavertnik Jolža je prišel do prev pričanja da se mora tehtati, kar se je tudi takoj pričelo. Neki r>ri-staš vzel j.e klobuk in hajdi “Ar-'merrelsender”. Temu je oporekal nekdo, češ. da ljudje' so se že naveličali te večne tehtanj«, sedaj za vedno breizdenarnega Proletarca. sedaj za to. in zopet za drugo. Toda razkoračil s« je “vse-gamiogočni” Zahibtnik in re.k« 1 a • *-H N • v—1 CD >U C >u j-. >C/3 a U bJO CD £ 0-> c O < 0 > s 'J* •»—I c/5 C £ o5 > ¿JL 589 West 18th St. nasproti Jvi^^TOGRAP . C. S. A. dvorane Ivan Brenčič, 335; Anton Vidmar, 336; Jakob Bogotaj, 337; Alois Vehar, 338: Jakob Mohorič, 339: Jakob Homec, 340; Ivan Sajovic. 341: Josip Blatnik, 342; Luka Groser, 343 : Josip Teršiinar, 344 ; Ivan Možina, 345; Josip Cvetkovič 346; Ludvik Češek, 347; Ivan Leskovec, 348; Ivan Zupančič, 349; Frane Anžl, 350; Leopold Jerebu 361; Ivan Žagar, 352; Franc Tršinar, 358; Rudolf Lizzi, 354; Franc Kralj, 355; Alois Jezernik. 366; Ivan Klopeš, 357; Jakob Aleš, 368; Franc Špec, 369; Mihael Zemljah, 360; Ivan Kupljen, 361; Franc Sotelšek, 362; Ivan Bojht, 363; Jakob Škufca, 364. Uradniki: Anton Rupar, predsednik, Box 65; Franc Cvetkovič, tajnik. Box 65; Franc Kavčič, blagajnik. Pripomba: Društvo je plačalo vstopnino za 44 članov, a zdravniška spričevala še niso vsa poslana. PRISTOPILI: K društvu št. 4 v Black Diamond, Wash.: Ivan Sternad. ml. 305;'Franc Komar, 366; Franc Tratnik. 367; Josip Mlinar, 368. K društvu št. 5 v Darragh, Pa.: R. Tomasi, 369; Ivan Čopi, 370. K društvu št. 9 v Leadville, Colo.: Anton Šeme, 371; Josip Šeurk, 372; Josip Jurglič, 373. NAZNANILO! Slovanska Delavska Podporna Zveza Conemaugh Vstanovljena dne Inkt-perilan i dne Pennsylvania. 16. avgusta 1908. 22 aprila 1909- GLAVNI ODBOR: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. E. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC, Glavni tajnik: IVAN PAJK. P- O. Box 328 Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ, Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 433 | Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406 Nadzorniki ' 11. nadzornik: JOSIP CULJKAR, | III. ” IVAN GLAVIČ, ” ' | Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park A ve, Johnstown, Pa i II. odbornik: IVAN SPEND AL, Conemaugh, Pa Porotni odbor III. MARTIN PEIR1Č, Zapisnikar: P RA NK PA l LOV C l C , Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL, ” ” Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa. Sprejeta nova društva: “Jasna Poljana’’ štev. 10 Brownfield, Pa.: Ivan Gregorčič, ceri. štev. 284, Ivan »Stritar 285, Ferdinand iPoderžaj, 286; Ivan Zevnik, 287; Jakob Mežan, 288; Peter Reli«, 289; Ignac Možina, 290; Frank Gazboda, 291; Ivan Muren. 292; Martin Zevnik, 293; Martin Muren, 294; Florijan Avsec, 295; Frank Retelj, 296; Leopold' Šepec, 297; Karol Gaberšek, 298; George Merhar, 299; Ivan Gorše, 300; Goo r ge Lah, 309. Društvo “Zarja Svobode’’ št. 11 Dunlo, Pa.: Frank Doles, eert. štev. 310; Frank Bavdek, 311; Anton Hribar, 312; Andrej Kosca, 313; Ivan Bovba, 314; Ivan Naglič,, 315; Ivan Skol, 316; Josip Naglič, 317; Ivan See le, 318; Ivan Ivan 'Selan, 319; Frank Kaučič. 320; Ambrož Zalar, 321. Pristopili: K društvu “Boritelj” št. 1 Conemaugh, Pa.: Josip Juvančič, 302. K društvu “Pomočnik” št, 2 Johnstown, Pa.: Alojzij Kufcen-berger. 281; Alozij Gorenc, .282; Frank Intihar, 283. ■K društvu “Zaveznik” št. 3 Franklin, Pa.: Vpijam Sitter. 303. K društvu “Zavedni Slovenec” št. 4 Lloydell, Pa.: Mihael Sila, 301. K društvu “Jedinost” št. 7 Claridge, Pa.: Josip Baeer, 304; Josip Kralj, 275; Josip Tomše, 276; Filip Okleščen. 277; Josip Pivnik, 278; Ivan Korobat, 305. K društvu “Planinski raj” št. 8 Primero, Colo.: Alozij Golob, 279; Frank Starovasnik, 280. K društvu “Zavedni Štajerc” št. 9 Johnstown, Pa.: Frank Bevc, 306; Jakob Puntar, 307; Frank Agrez, 308. Suspendirani: Od društva “Zaveznik” št. 3 Franklin, Pa.: Frank Zaman, 103; Matevž Ivančič. 274; Matija Pirc, 90; Josip Ulle., 85 ; Frank Žagar, 86; Ivan Martinčič, 87. Od društva “Jedinost” št. 7Claridge, Pa.: Ivan Slak, 187; Anton Turk, 189; Josip Tomše, 276. Zopet sprejeti: K društvu “Boritelj” št. 1 Conemaugh, Pa.: Franik Luzina. Prestopili: Od društva “Boritelj” št. 1 Conemaugh. Pa. k društvu “Zaveznik” št. 3 Franklin, Ogh., Pa. Štefan Zabrič, 45. Od društva “Avstrija” št. 5Ralphton, Pa. k društvu “Zavedni Štajerci” št. 9 Johnstown, Pa. Anton Druškovič. 132. Izključeni: Ivan Rupnik ©lan društva “Boritelj” št. 1 Oome-imaugh. Pa. Izključen na seji glavnega odlbora dne 25. aprila radi skodoželnosti S. D. P. Zveze ter žaljivih opravljivih neresničnih izrazov napram glavnega odbora 'S. D. P. Zveze. NAZNANILO. Vsa krajevna društva, katera mi še do sedaj niso doposlala imuna delegatov prosim, da to prej ko mogoče store da vem one imena preobčiti v glasilu Zveze, vsako društvo dobi iz urada Zveze pravi čas Pooblastilo za voljenega delegata. Pooblastilo ima biti pri društveni soji natanko spolneno ter podpisano ud'predsednika, tajnika in blagajnika društva in potrjeno tudi z društvenim pečatom, Z onimi pooblastilom se ima vsaki delegat izkazati pri konvenciji kot pravilno izvoljeni del ega t društva, Konvencija se prione z dnem 28. junija t. i. ob 8. uri zjutraj v dvorani sv. Alojzija. Conemaugh, Pa. Radi tega so prošeni vsi cenjeni gg. delegatjie da odločijo njiili prihod v Conemaugh. Pa. dan poprej, to je 27. junija na nedeljo. Par dni pred odhodom naj pjše delegat na naslov glavnega tajmi k a. da potem zato pripravni odbor dotične delegate pravi čas na kolodvoru pričakuje, ter dovede na pravo mesto. Imena delegatov do sedaj naznanjena: Od društva “Boritelj” št. 1 Conemaugh. Pa. Frank Perko. Od društva “Pomočnik” št. 2 Johnstown. Pa. Martin Ključevšek Od društva “Zaveznik” št, 3 Franklin. Pa. Štefan Zabrič. Od društva "Zavedni »Slove oec” št- 4 Lloydell, Pa. Josip Ouljkar. Od' driištva “Zvesti Bratje št, 6 Garrett, Pa. Jacob Kocjan. Od društva “Jedinost” št. 1 Claridge, Pa. Anton Pintar. Od društva ‘Zavedni Štajerc’ št. 9 Johnstown, Pa. Geo. Kosr Od društva “Jasna Poljana št. 16 Brownfield, Pa. Ivan »Stritar. Mesečni imenik krajevnih društev: Društvo “Boritelj” št. 1 Cone-maugb. Pa.: Ivan Lovše predsednik 'Box 292; Ivan Glavič tajnik Box 323; Frank Perko 'blagajnik Box 101. Seja vsako prvo nedeljo v. mesieu v dvorani društva sv. Aluzija. Društvo “Pomočnik” št. .2 Johnstown. Pa.: Frank Kovačič predsednik; Martin» Kljuoevšek tajnik; Josip Glavač blagajnik. Vsi in»a R. F. D. No. 3 — Seja vsako 4. nedeljo v mesecu »pri g. Ku-kenberger. Johnstown, Pa. Društvo “Zaveznik” št». 3 Franklin, Pa.: George Ošaben predsednik Box 388; Štefan Zabrič tajnriik Box 541; Anton Stražišar blagajnik Box 511. -—- Seja vsako 4. nedeljo v ,mesec-u pri g. Jos. Mele-tu, Franklin. Pa, Društvo “Zavedni Slovenec” št, 4 Lloydell. Pa.: Josip Ouljkar predsednik Box 106; Josip Culj-kar II.. tajnik Box 101; Matija Hribar blagajnik Box 1048 Bea-werd'ale. Pa. Seja vsako 1. nedeljo v rine seču, Lloydell. Pa. Društvo “ Avstrija”št. 5 Ralph-ton. Pa.: Ivan Dedič predsednik; Felicijan Volčko tajnik; Frank Zupanič blagajnik. Vsi na Ralph-ton, Pa. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu». Društvo “Zvesti bratje” št. 6 Garrett, Pa.: Jacob Kocjan predsednik Box 227; Ivan Kralj tajnik Box 227; Frank Švigelj blagajnik Box 227. Vsi na Garrett, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Društvo “Jedinost” št. 7 Claridge, Pa,: Matija Regina predsednik : Anton Pintar tajnik Box 315; Lovrenc Bitenc blagajnik Box 435. Vsi na Claridge, Pa. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Društvo “Planinski raj” št. 8 Primero, Colo.: Andrej Koc-ješ prose d'ni k Box 451; 'Mihael Krivec tajnik Box 324; Frank Sla-novič blagajnik Box 452. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Društvo “Zavedni Štajerc” št. 9 Johnstown, Pa.: Martin Zupanc predsednik; Frank Span tajnik 265 Baron Ave. Johnstown, Pa,; Jurij Koss blagajnik» 265 Baron Ave., Johnstown, Pa. — »Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Društvo “Jasna Poljana št. 10 Brownfield, Pa.: Ivan Gregorčič predsednik Box 51 Lemont Fur- nace, Pa.; Ivan Gorše tajnik Box 58 Brownfield. Pa.; Ivan Stritar blagajnik Box 6 Brownfield, Pa. — ‘Seja vsako 1. nedeljo v mesecu na Brownfield1, Pa. Društvo “Zarja Svobode” št. 11 Dunlo, Pa.: Frank Bavdek predsednik; Frank Kaučič tajnik Box 191; Frank Dolez blagajnik Box 241. Vsi na Dunlo, Pa. — Seja vsako 1, nedeljo v mesecu. • Opomba. V slučaju, da opazijo eerijieni društveni tajniki pri mesečnih poročilih» 'ka.kšne pomankljivosti. prosim da oni blagovolijo to nemudoma naznaniti, da se stvar popravi v »prihodnjem mesečnem poročilu. Z bratskim pozdravom Ivan Pajk, glavni tajnik, Lock Box 328 Conemaugh. Pa DOPIS. Claridge, Pa. 10. maja. 1909. Že je precej časa minulo od kar je «bil zadnji dopis iz Claridge v “Glas Svobode”. Novic ni posebnih : delavske razmere so zelo slabe in še vedno znana kriza vihti svoj bič. — Sporočiti vam moram vest o smrti Anton Mazgona. brata društva št. 2 S. N. P. Z. društva “Bratoljub” št, 7 S. N. P. J. in sv. Mihaela' št. 40 J. S. K. J., kateri se jel ponesrečil na delu v rovu dne 5. »maja. Udrlo se je nanj kamenje, katero ga je »pod ogro-mo težo popolnoma strlo, tako da je nesrečnik po preteku treh ur izdihnil ukljub zdravniški pomoči. Pokojnik je bil doma iz Krnic, občina »Oslica, kranjski okraj. Zapušča 'žalujočo vdovo s tremi ne-spreskhbljtmirni otročički, brate in sestre, t»er eden iz med' bratov je tu1 v Ameriki. »Star je bil 33 let in je sedem let bival v Ameriki. Bil je med tukajšnjimi rojaki zelo priljubljen; kar je pokazal njegov pogreb, kateri se je vršil dne 9. miaja. v Pen n, Pa., 'kamor so vsa prej omenjena društva polno številno spremila svojega brata k zadnjemu počitku. Imenovani brat je bil tudi dober član svojih društev ter je zvesto izpolnjeval svoje dolžnosti, napram njim. Bil je »med prvimi člani društev “Zveze” in “'Bratoljub”. slednjega je bil tudi zadnji čas blagajnik. Nikdar ni oporekal, češ, d« ni potreba društev, kakor se je nedavno izrazil ni (ki Pijec v “G N.”, ko je rekel, da je v Claridgu vse polno društev in še se usta-»novljajo, samo da so večji stroški!! Revež pa ne vidi, da je še skoraj več kot polovica rojakov, kateri še niso sploh pri nobenemu društvu. Mislimo da »kljub sedanjim slabim razmeram, ko kriza še vedno neusmiljeno bije po vratih boljših časov, bi se še vendar dalo odtrgati 75 centov, tu ali tam. Vsakdo lahko pristopi z malo pristojbino k iS. IN. P. Z., društvu št. 2 ali pa k društvu Conemaugske Zveze št. 7; sprejmemo vsakega uda, ne da bi mu bilo treba prodati za to .svojih par čevlj»e*v ali hlač, in radi tega bos ali nag »hoditi. V slučaju bolezni je »pa le osiguran za dobro bolniško podporo' in usmrtinino ali vsaj pogrebnih stroškov ako član umuj',, da se ga spodobno »pokoplje. Ali ne vidite, kako se takim, kateri niso pri nobenem društvu v nesreči ali bolezni slabo godi. še pod kapam streho jih nočejo imeti, to je da se nihče ne zmeni zanje, To je tudi vedel pokojni Maz-gon, i»n se je zavaroval za slučaj na to. toda smrt je s svojo koso odločila drugače. —- Naj v miru počiva in večen naj mu bo»de spomin ! :S tern sklenem» ta moj d»opis. Pozdravljam vse člane S. N. P. Z. in S. N. P. J. Pristopajte k društva m ! John Batich, tajnik, društev št. 2 S. IN. P. Z. in “Bratoljub” S. N, P. -T. T Ali ste že poskusili? ZDRAVILNO CiRENKO VINO Se dobivá pri Eug. Parizf.k Co. 659-661 Blue Island Av., Chicago JL J Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!” LT Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue I sl and Ave. & 19. «1.- VLOGE 32,500,000.00 GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . 8100,000.00 Prva lit edina češka državna banka v Chisagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo žifkarte iu posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. DVE VE-L I K E ^ PRODAJALNE*^ NA BLUE ISLAND AVE. NA NORTH AVENUE VOGAL 14. CESTA ¡fl VOGAL LARRABEE ST. Terpežne obleke po zmernih cenah, hitra poštena in zanesljiva postrežba. in površniki po» $12.50. $15.00, $18.00, $20.00 in $25.00. Popolna zaloga oblek za dečke po $2.95, $3.95, $4.95 do $6.45. Najboljše klobuke po $2.00 v Chicagi prodajamo mi, kakor tudi tako imenovane zajčjake [Stetson klobuke. J AVSTRO 4MERIKANSÜ-UNIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO v PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA: Alice.. Laura. .2. junija 1909 9, junija 1909 Oceanic.......16. junija 1909 Mar. Washington 23. junija ’09 in “AIice” sta «ova parnika na dva vijaka. “Francesca” in bone Hohenberg" »ta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta nai-novejsa in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: BS?* Za Avstrijo--TRST, za Ogrsko-REKA cene na teh ozemljah so najceneje in imenovanapristanišča SLOVENS KEM ^IK Z HOJ' I)°bra in PrilJudna postrežba; občuje sev Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. La Provence La Savoie, .30.000 HP .22.000 HP New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Lorraine........22.000 HP La Touraine........20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. T Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, IU. A. C. Jankovicli, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. ROJAKI: KedoVam zamore v slučaju bolezni _________________jamčiti, da Vas bode hitro in uspešno popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical Institut, kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdravnika, ter Vam ponuja ničvredne zdravniške knjige, samo da iz\asizmami čim več dedarja, temuč samo izkušeni in vestni zdravnik, kateremu z mirno vestjo lahko zaupate svojo bolezen v zdravljenje in to je jedino samo naš zdravnik Dr. J. E. THOMPSON GLAVNI ZDRAVNIK IN RAVNATELJ SLOVEN. ZDRAVIŠČA V NEW YORKU Dr. Thompson je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, brez da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, ako-pram je bolnikod njega še tako oddaljen. Njegova izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bode na kateri koli aKutni, kronični, zunanji, ali notranji bolezni, kakor tudi kateri koli moški, ali ženski spolni tajni bolezni. ZDRAVLJENJE VSEH SPOLNIH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNI Dr. Thompson Vam jamči /a popolno ozdravljenje sledečih boleznij: Revmatizem; vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, ušes, ledic, prs, jeter, mehurja; nervoznost; vse živčne bolezni; neuralgijo; kdo, ali bruh; zlato žilo; božjast; vodenico; posledice onanije; triper; šanker; sifilis; impotenco in polucijo;vse ženske spolne bolezni: neredno mesečno čiščenje beli tok; padanje maternice; neplodovitost vse kožne belezni: srbečino, lišaje, hraste, rane, mazule po obrazu i. t. d. Zakaj zdravi Dr. Th unpson z takim uspehom? Ker ne iziava denaria za ničvredne zdravniške knjige, temuč samo za najboljša in najuspešneja zdravila. Ako ste torej bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli oz traviti, in Vam je zdravniška pomoč neobhodno potrebna, ter ako želite -j kratkem in to popolnoma ozdravit, ferliii so pod nikakim pogojem ne obračajte na. kake ničvredne Medical Institute, marveč poverite samo izkušenemu zdravniku svojo bolezen v zdravljenje, za to natanko in obširno opišite svojo bolezen, kako je ista nastopila in se razvijali, ter pismo na to pošljite edino le na: Slovensko Zdravišče DR. J. E. THOMPSON V nedeljo in 342 W. 27th St., New York, N.Y. Uradne ure so: Ob delavnikih od 10 do 12 in od 1 do 5 ure popoludne prazdnikih od 11 ure do 1 ure popoludan. DD7nD . Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto desetletnico svojega rULUn. obstanka in ob tej priliki bodo slavni Dr, .1. K. Thompson podaril lep spomin v dar. ter bode med rojake porazdelil 10.000 krasnih srebrnih uzigalnikov. Vsaki rojak kateri pošlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov). dobi takoj ta krasen dar in to brezplačno. Pišite takoj danes in pisma naslavljajte na: Nlo-Ven^Ko ¿Ldra-Višče, 34-2 W. 27. St.. JVetv i?crK_ m WELKY’S Restavracija in gostilna, 55 2 Blue Island Ave. CHICAGO vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458 Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodo vice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk Št, Tel. Canal 1405 ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, Ul. SAL00N z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoemhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue Island Ave. Chicago 111. *2222. 53VX- JOSEPH TEINEE’S júgsypüb ^‘tter i** REGISTERED Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevo ja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. JabiSa«ir^»ogi;,r2rxfar.™»on!inarive- M"eb,,i ie bodi,i's,»b°st' POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da b. prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate F TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO 1 o zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode pospešilo dober tek, popolno prebavljeni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Dreju e njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. ’ J J UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih. Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. 1 I Iz slovanskih krajev Ponesrečil je, v Pulju mornarski častnik Leon Smolej, sin deželino-sodnega svetnika Smol' ja v Celju. Padel j,e z jiauhborja ua krov ladje ter obležal mrtev. Fama pa pravi da je bil dvoboj vzr< k njegove smrti. Umrl je sourednik ruskega dnevnika “INovoje Vrem ja” g. Vasilij iSergejevič Galin v Petrogradu. Star je bil 55 let, pri listu je deloval od leta 1883. Spopad med Črnogorci in Turki. Iz Sarajeva javljajo, da je v «Sandžaku 'Novi Bazar prišlo pri Ogradjenici med turškimi vojaki in črnogorskimi četniki do krvavega spopada. 'Črnogorci so baje izgubili svojega ¡poveljnika in 11 mož. Dardanele. Po poročilih iz Petrograda, namerava Rusija seda-' nji položaj izrabiti ter izsiliti prevoz svoje vojne mornarice skozi Dardanele,. Stavka tobačnih delavce/ se je pričela v tobačni tovarni v Skai-jari ¡pri Kotorju. Delavci so vložili že pred1 3 meseci prošnjo za 'zvišanje plače, na katero ji,m vodstvo noče dati nobenega odgovora Možu je ušla žena trgovca z južnim sadjem1 v Gradcu Klara Korošec. Vzela si je iz blagajne 800 kron in ha.jd na kolodvor. — Ko je priletel mo'ž za njo, je vlak 'z ubtglo ženico ravno zapihal proti Dunaju. Doma mu je pustila listek, da se ga je naveličala in gre v 'Ameriko. Teodorova, ruskega terorista v Parizu, kateri je napadel pred 2 letrina grofa Witteja in povzročil več drugih napadov, zahteva Rusija od francoske vlade. — “ Mafia” poroča, 'dla bodo razkritja Teodorova napravila še večja presenečenja kot Azevova. Mraz v Benetkah. V Benetkah je zavladala popolnoma zima. V Pohvalo neprestano sneži. Vlak je povozil iz Bosne vračajočega se razervista 11. aprila na zadnji postaji pred Linčem. Stopil je z voza, 'hoteč iti na stran, nakar je pridrvel po sosednem tiru skozi vozeč vlak, kateri ga je zagrabil in mu odtrgal obe nogi. 'Mesto v naročje svojcev, je revež v kratkem1 umrl. Posamezni duhovniki l.jubljian ske škofije so začeli nositi brade seveda z dovoljenjem svoje višje oblasti. Dosegli pa so to dovoljenje z utemeljevanjem, da jim britje provzroča prišč in lišaj,. Dovoljenje se ima za vsak slučaj poseke izposlovati. Zdaj nosi brade že osem duhovnikov. Nesreča vsled pijanosti. Na pristavi ptujske graščini' v Škofcih pri Ptuju je odrezal hlapcu -Jožefu Perneku slamorezni stroj roko do lakti, ter mm jo taka razrezal, da so med rezanci iskali posamezne koščke roke in prstov. Hlapec je bil pijan in po neprevidnosti predaleč segel v stroj, katerega ni mo;gel ustaviti, ker so ga vrtiii na dvorišču vpreženi konji. Belokranjska železnica. Dve leti hodijo že inžinerjii po Belokra-jini ter merijo za bodočo železnico, katere1 že ljudstvo željno pričakuje. Leta 1910 bi morala biti železnica gotova, toda kakor vse kaže, ne bo niti za pet let še ¡gotova, zlasti ker delujejo tu za kulisami ljudjjo, katerim je več na tern ležeče, da bi služili mastne denarce Kočevarji, kakor da bi se dalo poštanemp slov. belokranjskemu kune tu to, kar bi že žd'av-nej moral imeti. Štiri proge so že izmerjene -— in tudi o vržene, peto so začeli pa -zopet zdaj meriti in gotovo tudi ta ne bode obveljala, ker gotovo ne bo po želji Kocev skemu poslancu Auerspergu, ki 'bi najraje imel glavno progo skozi Kočevje. Med Metliko in Črnomljem je nastal zaradi zgradbe železnice ošterr razpor, ki je gotovo mnogo škodoval in zavlekel delo pri železnici — toda kjer se pre pirata dva, tretji dobiček ima, in poslanec Auersperg ne igra tu ravno zadnje vloge, kakor se sliši. Zatorej naj bi se našel kakšen modus vivendi med1 Metliko in Črnomljem, naj bi «e- ne oziralo tu samo na 'koristi enega, deluje se naj na to. da bode imela cela Relok.rajina dobiček od železnice, da. bode belokranjski, kmet metliškega kakor črnomaljskega o-krajazrl lažje ,z večjim upanjem v boljšo bodočnost, ki mu jo ima prinesti železnica. Torej najprej sloiga, potem pa energične zahteve od obeh strani, zlasti pa oster protest proti različnim spletkam od kočevske strani. RAZNO IN DRUGO J Zastrupiti se je hotela 251etna M. Œîado'va v Pragi s tem, da je izpila steklenico — črnila. Anarhista Verdier so zaprli v Mon ako vem. — Dobili so pri ujem razna orožja in pisma, iz katerih je bilo razvidno, da je imel nalog umoriti predsednika Falliéresa. Boj zrakoplovom. Neki Dunajčan je iizumel baje električno na pravo, s katero je možno uničiti vsaik zrakoplov v okrožju 2 milj. Iz strahu pred kaznijo, boječ se svo.jie surove .matere, je skočila 11 let na I. Bobricka v Pragi iz okna druzega nadstropja na ulico, ter dobila smrtne poškodbe. Ljudistvo je bilo tako razjarjeno nad materjo, da je policija z vso silo komaj ubranila, d'à ni vdrlo v hišo in napadlo kruto mater. Radi zgubljene pravde se je o. besil posestnik in 'bivši župan Fr Ivanuša v Kajjpi' pri Ormožu. Obe-šeneia je dobilo neko dekle v har deškem gozdu. V žepu je imel med sodnimi listi pismo, v katerem prosi ženo odpuščanja češ, da se je moral' usmrtiti, ker ne more živeti na svetu, kjer ni no bene pravice-. Solzeče drevje. Na Kanadskih otokih .raste med grmičevjem' ne k.e vrste drevje, ki spada' v vrsto lovorjev ter ima lastnost, da ka p a jo iz gostega, listja neprestano kapljice, čiste kot biser, katere se nabirajo med neprestanim šumenjem in žuborenjem okoli drevesa v malih! tolmunčkih. Prebivalci imenujejo ta lepa drevesa solzeče drevje. ‘‘Monte Carlo” razbit. Indu-strijec Walker je dobil v sredo pri igri na banki v Monte Carlu 30(1000 kron, prejšnji dan pa 150.000 K. Ker je zmanjkalo denarja, so morali igro ustaviti V mrtvašnici v Friderikstadtu so našli v jutru šiloma odprto krsto in mrliča v popolnoma dru gač,ni legi. kot so ga zvečer polo žili. Ker ni bilo kaj ukrasti, in se tudi ne more 'sumiti, da M kdo to napravil iz zlobnosti, je bil mrlič .skoro gotovo le na videz mrtev in se jie bržkone v noči zbudil. Izvrsten spomin slaboumnega dečka. K seji društva psihijatrov in nervologov na Dunaju je pri peljal dr. Witzman slaboumnega dečka iz zavoda za slaboumne v Blede rman nsdorf u. Ta deček ima kljub slaboumnosti tako izvrsten spomin, da zna koledar za 1000 let skoro na pamet. Pove vsak bivši in bodoči datum; z označenjem dneva, praznika ali godu, in sicer brez daljšega pomišljenja. — Na poljubno stavljenja vprašanje je točno izpovedal, da je bil 14. rožnika 1908 torek, dan sv. Ivana, da bo pepelnična sreda 1. 1917 dne 21. svečana, da bo trajal pust 1. 1924 58 dni, da bo Velikanoč 1. 1929 dne 31 suše a, vnebohod pa 10. imajnika. Dr. Witzman je pojasnil, d'a so bile vzrok dečkove slaboumnosti ošpice, katere' je imel kot dojenček 6 tednov. Navihan ljubimec. — Delavec Fran C. je izvohal 'da ima služkin ja M. nekaj prihranjenih krajcarjev, kateri so mu tako 'dišali, da je začel v sviho* da pride do denarja, z njo ljuba vno razmerje. Obljubil ji je zakon. Preje pa se je moralo seveda nakupiti pohištvo. Ker C. ni imel novcev, je pod to pretvezo izvabil old svoje ljubimke 280 kron, za katere pa ni kupil pohištva, marveč vozni listek do Amerike, kamor si je šel iskat še boljše sreče in bogatejše ne-VI ste. Zastrupila nad 300 ljudi. Iz Samare prihaja vest o groznem zločinu ki ga j,e storila neka vdova Marija Popovo a. Dognalo se je, da je žena tekom' 30 let zastrupila čez 300 moških in sicer na željo njihovih žen. Popovna je dobila zato jako ltpe nagrade in se je o bogatila. ¡Popov nD so zaprli. V za d-evo so -zapletene mnoge-odlične osebe, ženske in moški. Pričakuje se več aretacij. Stvar je izdala neka ženska, ki je na smrtni postelji izjavila, da je tudi ona dala zastrupiti svojega moža. Želje narodov v bajki. Pri izborno (dobri volji je povabil bog nekega dne zastopnike narodov pred svoj boža ust v eni sedež. Povejte mi svoje želje in spolnil jih bom. — Anglež — kramar — prosi sreče v trgovini. Dobro, imej jo ! Francoz ga prosi, da -bile njegove žene in dekleta najživahnej-še in najlepše na svetu. Dobil jih je. Nemec prosi, da bi postal močan, Rus pa velik in močan. — O-ba sta dobila in bog je bil še ved- no dobre volje. — Pa’pride ori-jfintalec in poprosi za dobro in pravično vlado. Obraz se stemni bogu in senca nezadovoljnosti pade na boža n st ven a lica. Razburjen fau zakliče: '“Hodi! to že presega moje moči”. Ponarejalec bankovcev. Prejš nji ted'en so zaprli ma Dunaju 33-1 etn ega medici nea Hoscheka, ki je tako izborno znal ponarejati bankovce, da jih ni bilo skoraj razločiti od pravih. Ponarejal je potom kemije in fotografije. Ho-sehek je študiral medicino, toda vsled' slabih gmotnih razmer je pustil medicino, čeprav je že marsikatero znamenito delo spisaP posebno o malariji. Pred 16. leti se je spoznal s trafikantinjo pl. Kurz katero so sedaj tudi zaprli, ker mu je pri njegovem Idelu pomagala, Radi dobrih izdelkov bi pozneje težko izsledili pravega po-narejalca, ako ga ne bi sedaj zaprli, ker Boschek je nameraval iti v Galicijo, ker so najboljša tla za cddajo ponarejenih bankovcev, kar je dokazal že pred leti proces proti iSehapiri. Kosmati ljudje. V prvi polovici m. meseca se je vrnil v New York znani ameriški potovalec dr. Wm. Gail. Prepotoval je 1250 milj dolg kitajski obmejni zid. ki se prične pri' vavsi Shan Iha Vuana in neha pri vasi Kian Ku-Vinau, severno od Naušansfcega gorovja. Že prej je slišal večkrat razne trditve, da živi v skrajnem severu Kitajske globoko v pogorju nek rod’ pritlikavcev. ki 'hodi nag in je po celem telesu tako gosto abraščen. da se ga sme opravičeno imenovati kosmate ljudi. Na potovanju je našel razne napise v obmejnem zidu, ki so govorili o tem rodu. Povpraševal je tudi razne kitajske učenjake, kateri so mu tudi potrdili njega eksistenco, ter mu opisali približno lego gorovja, kjer bivajo ti pritlikavci. Dolgo jih je iskal, in slednjič res našel. Opisuje jih kot pol metra visoke, precej-čokate in močne postave. Žive popolnoma kot živali v gorskih duplinah in luknjah po več upaj, ter se 'hranijo s sadjem, koreninami in surovim mesom manjših živali. Ognja ne poznajo niti nimajo prav nobenega umetnega orodja. Za hranitev in na pad jim rabijo močne drevesne veje in kamenje, katero mečejo po 10 metro-v daleč tako natančno da zadenejo vsako žival. Govori eo imajo prav slabo razvito in se po noči eel-o med seboj težko razumejo, ker jim služi za veliko izra zov mimika obraza in kazanje ; rokami, s katerim spremljajo govorico. Hodijo popolnoma nagi, so po vsem telesu gosto poraščeni, tef jako divjih, da prav groznih obrazov. Na rokah in nošah imajo dolge, in nevarne ostre nohte. Ljudi ne napadajo in se tudi med seboj jako ljubijo. O teh pritli kavčih poroča kitajska zgodovina, da so bili znani že leta 300 ¡pred' Krist rojstvom. Kako sultan živi. Znano je, da je sultan bil vedno v strahu za svoje življenje. Čudno je, da ponoči nikdar ne spi, ampak celo noč dela in po dnevi počiva. Vsi prostori, kjer prebiva, morajo biti sijajno razsvetljeni, da ni najmanjše sence, ker se vedno boji atentatov. ¡Vsako jed, vsako pijačo poskgsi pred sultanom njegov dvorni služabnik vpričo njega, potem šele sultan uživa. Njemu posebno priljubljena jed so dunajski “salzstangelni”. Ker se pa boji zastrupijenja, je nalašč z Dunaja naročil posebnega peka, ki je na neki bojni ladji strogo nadzorovan pekel te vrste kruh za sultana dan za dnem. Kako mu pa v teh dneh teknejo, pa ne vemo. Za 300 vinarjev je kupil konja konjski mešetar Janez Tekstar od Pavla Eršteta iz Hmelčiča. Eršte je bil pijan, Tekstar pa mu je v šali rekel, da min da za konja 300 fickov, ker Eršte ni mogel misliti. da ima Tekstar 300 fickov s seboj, je rekel: “Tak jih daj!” Tekstar je denar naštel in dasi se je Eršte branil, takoj šel na Erst eto v dom po konja. Zdaj bo pravda odločila, če taka kupčija velja. Lepo pa to ni, da se človeka v pijanosti na tak način spravi ob konja, ki je baje do 500 K vreden. Rojaki ! Čitajte “Glas Svobode!’ Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stanie le 35c. poštnine prosta. - Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co., v smislu kon sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. rožnika 1906. z vsemi neredi, kakor neprebavnost, zabasanost vnetje, kolika, ščipanje v želodcu, zaltenica, navr prabavnost, nervoznost, žganje resca in krči rabij kor je SEVEROV ŽIVLJENSKi BALZAM ALCOHOL »PB*«***- and Stomach Tablets F« «otniL 75 ki utrdi in okrepča želodčno delovanje. To je najbolje in že poskusno zdravilo za vse zle počutke, tugovanje, nemožnost, potrtost in iz-čerpano silo. Priporočljivo posebno za stare in slabotne ljudi. Zve sti prijatelj matei in deklet. Cena 75 centov. MII"'“ Trpel na želodcu. “Trpel sem na želodcu» bolečine v boku, nerednostl in sploh po vsem životu sem počutil nekako slabost. Po rabljenju Severovega balzama za življenje in želodečne tabletov Je vse nadloga izginila in se sedaj počutim kakor nov in zdrav človek.” Robert Hudeček, 1102 VValnutstr., N. E., Cleveland, Ohio. Zdrava rudečica Ko so živci nestalni, napeti nepokojni jih bode pomiril in okrepčal je odstranjena iz lic trpečih Severov Krlčistilec Severov Nervoton ter jih pripravil do pravega delovanja v vseh slučajih nervoznosti. To je prava tonika za možgane in živčni sestav, zoper živčni glavobol, potrtost misli in izgubo spanja in vse druga take nerede. Posebno dobro zdravilo za vse spomladue bolezni. Cena $1.00. hitro in delujoče okropča nezdravo kri in nje barvo, odstrani pege na obrazu ter daje dobre počutke in prinese zdravje. To zdravilo je jako dobro zoper bledico, lišaje, rane i t. d. Najbolje zdravilo spomladi. Cena $1.00. DOPISI. Yale, Kansas, 26. aprila 1909. Prosiim dajte mi malo prostora v vrlim “Glas Svobode”, da omenim tukajšnjo krizo. Sedaj delamo samo po 2 do 3 šihte v tednu in še tisti, ki gremo na delo še samo omažemo, druzega dobička nimamo. 'Preklicana stvar, jaz ne-v- ta kaj b-o ! Kar je mas rudarjev, smo (bili vajeni piti 'bmelovea, a sedaj ipa še nimamo centa za tobak. Alko ga še kakšen salonar puši, mi veter dim v nos prinese da ga vonjam, to je vse ; ne zaslužimo toliko da bi ga kupil. Salonarji so še trdni tukaj na Yale, ¡k njim- še vedno kdo kakšen nikel print be, a sicer jim pa gre tudi slabo, ker morajo kar pod nebeško kolarnico toči ti ječ-metnov-ee. Tu na Yale s-o trije saloni dVa salonarja imata vendar toliko strelne, da se nos notri u-talkne, eden pa nima nič, kar zunaj pod breskvijo toči. Tako je d-an/els tu ¡pri nas, da smo vsi berači, pa še bolj borno kakor vse kaze. Molil bi, če 'bi -kaj pomagalo, loda prepričal sem se, da molitev tudi nič ne pomaga. Sedaj pa pozdravim vse trst i ki “Glas Svobode” čitajo in želim, da ¡bi ga mnogi, mnogi čitali. Josip Knes. Cumberland. Wash.. 30. aprila 09. Privolite mi malo prostora za par vrstic, da naznanim tukajšnje razmere. Tukaj se pri enih premogo rovih prav čudne reči go.djo, tako c-a nam/ ni več za živeti. Prva kom-panija je rove prodala drugi m to je silno slabo, ker bosi neu-me-j o “ maj n e ” u reja ti; pr e mogarj i morajo premog v vrečah nositi dol.po “šiiti”! In vseeno je še veliko takih ljudi ki so zadovoljni s talkini delom. To je slabo za- naše rojake in če pridem v drugo -i enipo, že zapet slišim kako drugo novico. Sedaj sem bil na Black Diamond1, tam sem videl “table” po 'hišah v svnh-o prepovedanega vhoda radi bolezni. Bolni so otroci in pa tudi odrašeni. To pa veste. kakšni so naši rojaki, ako ne ddžuje 14 dni pa že gredo k sv. i rižu dež prositi, to jo saim-o pri-giiha. Tukaj sc napravili rojaki pevsko društvo, a -boljše bi bilo če bi- napravili društvo za jok, ker M | Pijte najboljše pivo m m i H Ë n § Ë Peter Schoenhoffen Brewing Co. s .-- . "" .... m jM PHONE: CANAL 9 ra CHICAGO ILL. ¡»¿I tvi CENJENI JAVNOSTI Odrežite zdolej se nahajoči kupon, pojdite k M. Kclra, kupite tam. za $2.oo ali pa več, obutev ter ko plačate predložite kupon in vrnilo se Vam bode 25 centov. Mi pričnemo našo Spomladansko Otvoritev, katera bo trajala skozi celi maj. Mi imamo zalogo obutev za gospode, gospe, gospodične in mladenČe. Posebno veliko zalogo barvanih vezilnih obuval, rmene, rjave, rdeče, bele i. t. d. Prednost ima naša zaloga v Oxford-polobutev in sicer zaradi ja-kovosti in nizkih cen. Obiščite nas in zadovoljni bodete. Pri plačilu predložite ta kupon in vrnilo se Vam bo 25c. Glas Svobodk - Samo za maj 1909 M. Kara, 760 S. Halsted St. W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Bine Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 9S5 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Vsaik slovenski delavce mora citati “Glas Svobode!” John 0. Hruby 589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111. HJCtt Priporočam veliko zalogo pohištva za spalne in jedilne sobe, preproge, astorje, Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin. NAJNIŽJE CENE“« Najsolidnejše blago“®8 IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, raznevrst-e pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe. J. VOKOUN, 559 W. 18. St. Edward Pauch ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. Dobra Unijska Gostilna, kJde”e mrzel in gorak prigri- C Cf/scftlV zek. : Pod vodstvom «HJj. oUMllj 650 Blue Island Ave. delika Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. „ 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za možke aližensse I8k SOLID GOLD filled z lepo okrasenimdvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne delavcem na železnicah. AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troske, na pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira NE AJ NITI EN CENT. Pomislipa, d.-ilahko 535.00 za ravno taksno uro ako jo kupiš od -ga zlatar ja. Posebno dobro 14k pozlačeno EXCELSIOR WATCH CO SOS ATHENÆUM B’LD’G, Chicago ko so toliko slabi časi, bi bilo boljše 'ko bi se človek jokal, kot pa .pel. Kar se dela tiče po teh malih “majnah”, je silno slabo; ne 'želim da bi rojaki sem bodili delo iskati. Tukaj nas je veliko pripravljenih za na [potovanje ko Li 'bilo kod 'drugod boljše, toda kakor čila,m o v “Glas Svobodi , je pa še po druzih krajih slabše, kakor je tukaj. Premogarjev je tri vrste, prva vrsta dela vsaki dan; druga vrsta dela po tri ali k večjemu štiri šihte na teden in tretja vrsta dela pa -prav malo. 'komaj po dva šihta. Jaz sean d -lal v štirinajstih mesecih vsega skupaj tri mesece, pa me še n; vsaki vzel v delo. ker nisem, eden tistih, 'da bi v zavojih jajca nosil bosu ali p>a v žepih Poljane” št. 10 S.D.P. Zveze Butte, Mont.. 4. maja 1909. Prosim priobčite mi te vrstice v našem priljubljenim listu “Glas Svobode”. Res. mila. jo beseda — “Svoboda”; zatoraj dragi list, "Svobodni” po-dučuj nas ! Iz srca rad 'bi pridobil «<> kaj novih naročnikov. ali žalibog. malo nas je v tem kraju, da bi se brigali za čtivo. Sicer nas je okoli 25 Slovencev tu, nekaj jih je že naročenih na “Glas ¡Svobode”, nekaj jih nima denarja a ostali pa ‘.živijo v duševnem! spanju. Konočno svetujem rojakom, da lrkar ne ihodit-e semkaj dela iskati, ker se delo sploh ne dolbi. Tukaj so večinoma Hrvatje in delajo v rudotopiluicah in rudoko-n h. Zimo imamo še precej hudo a novega ni posebnega tukaj, zato končam. Pozdravijiaim naročnike “Glas Svobode/”, posebno ¡pa one v A-kron, Midh. Bodi srečen “Glas Svobode”! Joseph Saveri. Cleveland. O., meseca maja. Leto in dan je minulo, od kar je brhkonogi in dolgo jezični, a v nekaterih glavah slabo zapisani “'Amicus” poročal v poduk in zabavo, jezo in nejevoljo cenjenim citat*Ujem cenj, lista “Glas Svobode”; pravim naročnikom in tudi tistim, ki iz blede nevošljivo-sti nieprivoščijo sod,rogom okrog lista tistih borih dosedanjih 75c., ter uhajajo v druge hiše brskati za novostmi strupeno resničnega in krvavo /pravičnega lista, kaj or maša zabeljenega za slabo vest gos — gos — podom— šeu — šču — ščurkom. Izrečena je trpka beseda, dolgo sem jo žvečil in žvečil, v skrbeh sem že bil, če je slednjič ne zavozim na napačno pot. E, pa jo nisem! Izgovoril sem besedo velikega poin-ein-a. težke vesti, visokih idealov, nedoseženih ciljev. O ljuba stvar, o pripravna brhka živalca — ščurek! Kakor si dolg in širok, majhen in ničev, kakor je ničeva, in sedaj že zapuščena ljukmjica iz katere si zagledala brhka živali-ca ta božji svelt, tako so ničevi sedaj tvoji od-gojitelji, tvoji roditelji. In tebe ljubi — ščurek je prišel gledat, tvojega d orno v ja grde razvaline, tvojih roditeljev -obup in pokop sorodni v bralski ljubezni iin v laseh — znanec -nekdanji. Ko v neznatni ljukujici cvrli nočni nevgnaneš, zopm-eg ljudi iskajočih v temnih nočeh počitka na mehkih blazinah od trudnega dne, se oglašam in javljam med znani svet majhne novice, majhnega naroda, v veliki naselbini velikih idej. Pozdravljeni vsi znanci, ki bodete srkali oživljajoči sok moji (ga pot-u, in pozdravljeni tudi vi Franceti Veliki, vi dragi potomci slavnega rodu, slavnih — ščurkov. Pozdravljeni v bledosti, pozdravljeni ob škripanju z zobmi. ob razbivanju dragocene -hišne oprave, vsi ki ste enega duha enih misli — za narod — za narod'. Iz velike pisarne Frank Korce in Anton 'Benedik so zadnj-ei dni odstranili zadnji -znak, ki je spominjal na nekdanjo “slovensko -banko”, — odpeljali so blagajno! — Zanesljivi viri poročajo, da je bila blagajna od početka pa do britke smrti — prazna, (!!) a-men. No, p-a še: mdr in pokoj! Žalostni sledovi se zapuščajo s pota iz nevede do omike, ali: s kranjske šege v ameriške navade. Kdor hoče biti preveč eman-ci-piram. se mu dogodi nesreča. Tam se streljajo, tu pij-o amo-nio, tam krivci modrijani z geslom: “vse v najlepšem redu,” tu ostri, nikdar vgnani sladki in dolgi jezički. A vse ja še bolj pošten« -ko vrv. — na katero se obeša perilo — če prav prineseno “šviga šva-ga” iz Lake Shore čare. Zrel in viden opomin za one bledolične modrijane, ki- iz lepe preblago-glasn-ri slovenske besede ¡napravijo grdo spako, kakor na lašč samim sebi v zasmeh; o‘h — saj res “Kriin-jc”, le bog tte ob vari! iPrebla-godubteča si mi za -moj nos, ti roža vseh rož iz vrta narodnega, skrbno ¡goječega Jau — ub; kako me seigače. Prebrisane je glavice, doslej je videl ta rožmarin devištva (uih;) spomin, -samo jeden izmeček, kamor se je vsakdo zatekal, ki se je bal nastopili javno, ampak želel nasprotnika zahrbtno napasti. Ti presneta pobožna glavica, kjer se je skuhala ponižna, hinavska storica. Kdo pa si dragi zahirbtnPž, ki se -bojiš nastopiti javno? Ti revše hlinjeno pod zavijaš-ko streho! Jau — uh! Kakšen j-e bil neki list N. D., ni li bilo ne- samo smetišče ampak . . . kišče z tarčo jau— uh na špici. Na svidenje ! Živijo ! Ce že govorimo o zd-ihovanju Jau—uh, kako je naglo nastopila vročina, ki zahteva z vs-o naglo-st-jo sv-oje črt ve, izp-regovo-ri m-o ob jedhem tudi o narodnih žrtvah. So žrtve, in če rečem, da so, ne bodete jih utajili, kakor ne -bode utajil France Veliki skrivino-jav-n-e želj-e po novorojencu, usekanem s sekiral, na katero račun bi se na stara lita zalival majhno grlo pri obširnem telesu. Ni so li žrtve, če se jim pri narodnem delu točno- ob jedni uri na n-ovega leta dan ¡pluje v obraz? Kaj mislite, da- se žrtev zmanjšuje, če vidite v temi nositi društvene — klo-b-as-ee — pred ščurki? Odpustimo! Poglejmo raje na vzgojo, ki nam j-o nudijo (žrtve: če je prvi presi-ca, je drugi Laznik, če je prvi lažnih je pa d'rugi prašiča. Vjema se lepo. Konečno : Dobra duša i« ¡naš nerodni stric muzikant, stric “al-stena-roden” Priraga! Gorelo je. Grozno je gorelo ta krevsae, nerodni brusač je pa v dev-eta -nebesa zijal; zaljubljena štorklja, b-urkljal je ravno v drugo smer groznega ognja. Tramovje je pokalo, dim se) je valil, plamen je prasketal, ljudi j-e bila groiza, njega so pa silili in -rinili, da jo s •eukrčkom' pridobljen, zaštorklj-al .j k ognju s mrzlim -curkom., nc-rod-no, — sebi za vrat. — Na svidenje! Nonamicus. OB MISIONU. Črtica. Ivo Trošt. “Joj, lepo je bilo pri nas o sv. .misiónu! Trije gospodje so pri-digovali slehrni dan, dve slovesni irnaši, popoldne križev pot, litanije, blagoslov, vsak dan odpustki ; k spovedi pa si pristopil, kadar si hotel. Lepo, lepo! Za moške, ženske, dekleta, fante, celo za otroke so .’bile posebne pridige, vse sveče so gorele po cerkvi trikrat na dlan in pridige so bile dolge, da si pozabil misliti — na konec. Lepo., zaras lepo! Čas .milost: ! ¡Samo nebo se j.e odprlo in rosilo blagoslov na izpokorjene overee, smelo rečeno : na izpneobr-njeno faro. Kozlov je bilo le malo in tem so privoščili samo v nedeljo po sklepu —- .posebno pridigo, ki je pa trudi niso prišli poslušat. Seveda: srca imajo zatrjena, pa j.m ne more pomagati nič na svetu. Bog nas varuj trdovratnosti!” Tako so pomnili ljudje mis ionski čas, tako jim je ostal v spominu čas milosti. Kozli niso bili deležni ne prvega in ne drugega, pa so govorili o misionm stvari, k.i niso iz.; spodobno družbo. Gospodje v spovednici so namreč vedeli vse. Seveda božji na-orustniki! Poznali so Toma Krev-Ijo, pol črevljarja. pol socialista, ki živi z ne.ko žensko in ona ž njim. Oj to je bil, vrišč z obema: Kar zapodili so njega z mioške, njo z ženske strani od spovednice in potem še naravnost iz cerkve. iSam gospod ju je izločil iz črede .zveličan ib,. Poznali so Mico Žabarjevo. ki ima moža v Ameriki, doma pa vsako leto otroka .... Ta se je jokala že pred spovedjo, zakaj bala ,se je in ne zastonj. Prav nič .ni manjkalo, pa bi se odprlo peklensko žrelo in jo požrlo živo — z otroki ali brez otrok, ni mogoče dognati. Znana jim je bila celo Rjavčeva Lena, poštena, a zapeljana devica . . . Poznali so vse skrivnosti naše fare. Zabili niso in itd MaVeeve Minke, ki se je pred nekaj leti spozabila in dvignila lepe. pregrešne oči na gospoda v črni suknji, z duhov.skim ovratnikom . . . Bil je mlad, lepo o-ibrit, lepe okrogel. Zagledala se je vanj in trdila, da ga ljubi, naj isi je to prepovedano v samih Mojzesovih bukvah ali naj novejših cerkvenih postavah. iNo., tudi nji je pomagal sv. misión. Kako krasen je bil po tolikih uspehih šele sklep! Trije mladeniči, najbrhkejši v fari, seveda, so nosili v dolgi procesiji velik, težak križ, znamenje prisege, iznamenje poboljša ni a. pevci so ipeli, gospodje so molili. Kako v srce segajoč govor je imel potem pater-voditelj. Vse je jokalo po cerkvi, vse obetalo pokoro in ■vztrajnost v svojih dobrih sklepih. Marsikatera mamica je v sol-aetti za mladostne grehe in skrbeh iza grehe svojih otrok namočila kar po dve rutici — in ne zastonj. Odpustkov je dobrotno nebo ta dan kar deževalo v toliki meri, da so se lahko poskrili v,si smrtni grehi. Blagoslovljene vode so raznesli toliko čebrov na vse strani sveta, da ;bi je kmalu rnežnar in trije pomočniki ne mogli dovolj nanesti. Pa bi ne pomagalo vse to! ¡Slovesno, zelo slovesno se je «vršil pri nas misión.1 Lepo vreme si je izvolil gospod, solnčne dneve brez mraza pa tisti teden pred Božičem, kdo še pomni. Snega nismo še imeli i'n mraza uiti za pol suknje. Kramarji so kar goloroki ponujali svoje blago, prašiti tobak in hvalili gospode misijonarje. Tako naglo, prenaglo je minil zlati čas! Tisto noč po sklepu je pa. zapadel sneg do kolena. Mavceva Minka j.e letela bosa okolu. cerkve, župnišča, okolu šole in po vasi. Letela je v gozd in se zgubila v goro z groznim krikom: “Gorim, gorim! jiaz sem pogubljena, prekleta ! Hudič me je vzel, ker sem .grešila! Le glejte me, glejte! Kisam več tista! Santo duh je moj. Jaz gorim v peklu, gorim . . .” # # * . Lepo,, snažno dekletce je bila Mavce va Minka. Ko je devetnaij-stič praznovala svoj god. se je rado vala samih rožnatih misli. Vedela je za gotovo — kdo bi dvomil v mladosti 1 — da pride v zadružno trgovino, kjer se izuči za prvo potrebo, potem pojde izpopolnit svoje znanje v .mesto, od koder se vrne voditeljica trgovine in sede na pripravljeni sedež. ,Samo pisala bo in računala . . . iNijen vzornik ji je celo oblju- bil, da se pojde učit celo kuharske .umetnosti, ko se naveliča trgovskega posla,. Ko .se privadi kubi in boljšemu gospodinjstvu, bo pa lahko njegova gospodinja ali pa pojde kam drugam, kakor bo hotela . . . Joj, sreče! Kam drugam od gospoda Valentina ? Njena mladost-nokrila domišljija je tem načrtom še dodala, 'ker je nedostojalo od gospodinje in kuharice do pravega zakonskega življenja. Njena .sreča ni potrebovala nobene krone več. Ali ni o,spod1 Valentin zal mladenič, ‘kri in mleko. Lepo zna govoriti in vselej ostane mož-bese-da. Zakaj ne ‘bi tega izpolnil nji, ki mu je dokazala že tol ¡krat, da ga ljudi! O to ne more biti drugače! Svet ¡bi se moral preobrniti. Ne! Svet se ni preobrnil in vendar je bilo drugače. Mink ima sreča je bila prevelika. da bi se ž njo ne pohvalila prijateljicami. Te so jo pa zavidale za njo. Kako jo je to grelo. Pobahala se je slednjič še z vsem, kar ji je naslikala nje bujna mlada domišljija in kar se ji je zdelo n aj lepše. Prijateljice s.o se muzale, ji navidezno pritrdile, med seboj jo pa nažvale — norico. Vest- ni mogla ostati tajna iže zaradi gospoda Valentina, 'ki so ga dobro poznale vse, spoštovale in si mislile o njem, no. samo tako daleč, kakor si more misliti posvetno dekle o gospodu--------pa prav nič več. Toda Mavčeva Minka, tista, ki so govorili o nji, d,a ima .gosposki obraz in gosposke — fine — roke, ona je mislila šč naprej-----Za- to ni ostalo z njo samo pri tej nesreči. Plavala je kakor v blišču jutranje zore v svoji ljubezni naprej, naprej . . . GOSPODARSKI PABERKI. Predloga o zakonu proti pijančevanju. Avstrijska vlada se je po vzoru c.Tugih držav vendar enkrat odločila, predložiti državnemu zboru načrt zakona proti pijančevanju. Storila je to v prejšnjem zasedanju državnega zbora dne 3. novembra 1. 1908. Ob otvoritvi novega zasedanja vlada tega načrta znova, kakor nam znano, ni predložila. Čudno se nam zdi, da sjsaio ni zgodilo, še bolj čudno je pa, da se ljudski zastopniki ne pobrigajo za ta zakonski načrt ter da ne zahtevajo od vlade, da .postavi ta načrt v javno razpravo, na dnevni red. Saj ni treba razlagali. da bi bil tak zakon zoper pijančevanje velikega gospodarskega pomena, za vse sloje prebivalstva ter da bi posebno v moralnem in gospodarskem oziru zelo mnogo vplival na ljudstvo. Pomisli'mo samo. kako močno je razširjeno pogubno brezmejno pijančevanje pri vseh avstrijskih narodih in pri vseh slojih! Pomislimo, koliko gospodarskih eksistenc uničuje vsako leto pogubni alkohol! Ne moremo si niti približno predstavljati, koliko moralne škode sc povzroča s pijančevanjem, koliko prepirov, koliko tepežev, izgredov, pohujšanja in nečistosti ! N> zvišanje davka na opojne pijače — na žganje in vino more omejiti preveliko vživanje alkohola. Kajti z višjim davkom obremenili bi se še bolj revni, najnižji sloji ter bi se kakovost žganja, ■opojnih pijač «ploh zelo poslabšala. ker bi se kupčijska moč prizadetih slojev istočasno ne zvišala, S tem bi se posledice pijančevanja le še poslabšale. Uspešno sredstvo proti pijančevanju je v prvi vrsti strogi in strogo izveden zakon zoper pijančevanje. V 'glavnih potezah določa zgoraj omenjeni načrt zakona zoper pijančevanje sledeče: 1. Trgovina z žganimi opojnimi pijačami (ako se gre za tako do 5 1) je dovoljena le na podlagi oblastvene koncesije. Koncesijo dobijo le zanesljivi, neomadeževa-,ni prosilci, ki se izkažejo s sposobno st n im spričevalom. Pri podelje- n.ju koncesije je gledati na potrebo prebivalstva in na možnost policijskega nadzorovanja. Koncesija za prodajo na. drobno upravičuje prodajati žganje v zaprtih ¡steklenicah po najmanj % 1 vsebine. 2. Točenje žganih pijač v nezaprtih steklenicah v gostilniških prostorih je odvisno od posebne koncesije. 3. Prodaja žganja pod Vs litra v prodajalnicah je v naprej sploh prejpovedana. 4. Prodaja žganja po automatih je odvisna od posebne koncesije kakor pri gostilniški prodaji. 5. Politična, deželna oblast ima ¡X ravieo, omejiti prodajo žganja bodisi v gostilnah, bodisi v prodajalnah ob nedeljah, praznikih in izplačilnih dnevih. 6. Dolgovi za opojne pijače (v 'gostilnah, prodajalnah in zalogah- so ueiztirljivi. ako je dolžnik ob času. ko je drugi dolg nastal, imel pri istem podjetniku že od prej dolg take vrste. 7. Kogar se tokom enega polletja o pet ovan o na javnem prostoru v pijanosti zaloti, je kriv prestopka pijančevanja in se ga kaznuje z zaporom od enega dneva do štirih tednov ali z denarno ■globo od 10—500 K. 8. Kdor v zalogi: v mali prodaji ali v trgovini pijanemu človeku daje opojne pijače ali dajanje opojnih pijač 'dopusti, se naj kaznuje z .zaporom od enega dneva do šestih tednov ali z globo od 10—600 K. Predlstoječe določbe ne pomen-jajo bogvekaj. Vendar bi se dalo z njimi vsaj najhujše 'pijančevanje izdatno omejiti. Učinek zakona bil bi popolnoma odvisen od političnih oblasti, posebno od občin. Tam posebno, ■kjer j« politična uprava slaba, bi stroge uporabe in dobrih učinkov ■zakona naravno ne mogli pričakovati. ne doseči. Pa to nas ne mole ovirati. Nam gre zato. da se načrt sploh uzakoni, dalje da se ljudstvo o določbah zakona pouči ier da se ljudstvo s strogo uporabo, pri kateri bi vsi streznejši ljudje morali sodelovati, napeljuje, spoštovati tak zakon ter se ga držati. — Če to dosežemo, storili cino neizmerno mnogo za moralno in gospodarsko povzel igo našega naroda, —Odpravili bi mnogo nesreč, preprečili mnogo'prepirov, mnogo solz nesrečnih žen, katerih možje so sedaj pijani in otrok, katere pijančevanju udani sta riši zanemarjajo bi otrli in marsikateri gospodarski polom bi izostal. Dr. B. SALOON Sylv. Kramaršič 137 Main St. LA SALLE, 1LL. Sveže Schoenhofen pivo vedno na čepu. Fine sobe za potnike vedno na razpolajo. Trgovina s novodobnim obuvalom Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Blue Island Ave., Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pi. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL tl AN AL 1386 * Slovensko Narodno Samostojno * Drnštvo V RAVENSDALE.WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ra.eosdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Ludwig-u v prvem nadstropju t POZOR, SLOVENCI! Od 1. junija 1908 do 1 marca 1909 sem prodal zemlje za 92,760 tolarjev 54 Slovencev je tukaj naseljenih in vsakdo je dobil, kar je kupil. Slovenci, ako hočete svoj dom. kupite zemljo v lepili krajih in po ceni. Pridite sem in oglejte si naše kraje Jaz ne prodajam lastno zemljo, ker je nimam, pač pa zastopam 100.000 akrov zemljišča različnih posestnikov, od katerih se neposredno kupi zemlja. Vse posestne pravice na razpolago, predno se en cent plača. Obdelane kmetije in gozd od 40—25,000 akrov skupaj. Plačilni pogoji najlažji. F. GRAM, Naylor, Mo., (Tan državnega naselniškega urada. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 580 So. Centre Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. POZOR ROJAKI! Kdor kupuje uro ali drugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago. Dergance, VVidetich & Co. 1622 Arapahoe St., DENVER, . . . COLORADO B- 2133 Kaj se zamore prigoditi človeku, ako ga ne pozna naša državna policija? Zagrebški “ Pokrči” piše — kar bi človek mislil da je satira, toda je resnični dogodek: Neki dan je s popoldnevnim brzovla-kom' prišel 'dT. Ferdo Ostrič iz Križovaca v Zagreb. K oj ko je iz vlaka stopil, pritekel je na peronu k njemu čeladar, ter se mu predstavi kot policijski agent in ga — aretiral! “Prosim Vas, zakaj?” ga vpraša dr. Ostrič. “Jaz imam nalogo, da Vas aretiram.” “Mene?” “Da. Vas. Vi ste mi sumljivi.” “Jaz sem dr. Ostrič, odvetniški koneipijent iz Križevca.” “Dokažite to. Kje so Vaše legitimacije?” “Legitimacije? Iz Križevca do Zagreba mislim da ni treba potnih izkazil.” “Legitimirajte se.” “Jaz imam svoj monodram na spodnjih hlačah in na srajci.” “Da vidimo.” Šla sta na stražnico. Dr. Ostrič pokaže iz-kazilo : srajco in gate z monogra-momi in povrh tega 2 pisma naslovljena na njega. In izpuščen je bil; nakar trnu je redarski agent pravil, da mora “vsacega aretirati. kdor je sumljiv, in njemu je sumljiv vsaki, k oj ega ne pozna. ’' “Slobodua Riječ” dostavlja: “M: bi vsakemu prip .roeab. ka,:ar podnje v Zagreb, tla pazi, da ima srajco in spodnje hlače z mono-t ',.mom — ker z našo •državno policijo se ni šaliti. Kdor nima čast, da ga pozna, te je minljiv in e lino srajca in gate ga morajo :ešiti.” — Listu v podporo. Štefan Jereb 10 c. Dosla podpora iz Jolieta $2 in sicer so darovali: Goreči. SOe., Neimenovan 50c., Neimenovan 5©o., Neimenovan 50c. Mr. Karlič, zato, ki sem grofovski sin 25 c.; A. Kaušek 25e. Marsikateri čitatelj “Glas Svobode” potrebuje ene ali druge vrste tiskovine, in ako v mestu, kjer živite ni u-nijske tiskarne ter Vam1 še te tiskovine v slovenščini največkrat pokvarijo. Toraj naročite si vse potrebne tiskovine potom “Glas Svobode”, ker Vam jamčimo za boljše in ceneje delo, kot je drugod. Frank Gregorič priporoča rolakom-prijateljem s»vo1 fino urejeni SALOON na 101 La Salte St.. LA SALLE, ILL. “Jaz še nimam hranilne vloge.” Sramujte se, da marate to priznati. Vsaka pomoč se Vam sedaj ponuja, da imate denar ali na obrestih ali na čekovnem računu. Naša banka je odprta od 6. do S. ure veder vsako SOBOTO. Industrie Savings Bani 652 Blue Island Ave. 3% obresti na vloge. Občuje se v nemškem, češkem in poljskem jeziku. Telefon: Canal 8300 Dr, Jan Depelka zdravnik in OPERATER izprašan na češki univerzi v Pragi, bivši c. kr. vojni zdravnik, s 20 letnimi izkušnjami v Europi in Ameriki; zdravi zajamčeno, vspešno in primeroma ceno. Zdravniške pomoči iska-joči rojaki Slovani naj se zaupljivo zglasijo V THALIA HALL. 467 W. 18. in AUport St- Podpisani naznanjam Slovencom in Hivatom datočimvsvojigoabi Ipj zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na 680 BLUE ISLAND AVENUE Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za 15c s kozarcem pive ali vina. IG. F. HALLER, lastnik VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111. iirDelavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sam producira. ki toči najboljša Kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došli! Jos. Bernard, 620 Bine Island Ave. TELEFON Canal 842 ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAQER |, MAGNET | GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. f Ne trpite radi sramožljivosti. Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Zastrupljen je krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C. G. Fouček, že 22 let lekarnar 586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav : nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine. Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte