FRANC I.LSINA - MALI IZ SPOMINOV NA LETO 1942 SKOZI AVGUSTOVSKO OFENZIVO Po kiajšein postanku smo pol iiajdaljevati. Tiho se je pomikala kolona cele skozi smrekov gozd. Nekje v Trogovcili je inad nami v hribu zaskovikala sova uharica. Njen glas je zamoJLlo odme val od bližiijiih visokih smrek. Na drugem koncu, nekje okrog TuTi\a, se je slišal odziv. Res da je bil sedaj čas sov, toda nekaterim starim partizanom je balo to sumljivo. »Ali živijo tu gori sove uharice?« me je vpraišal nekdo. »Da. živijou« mu odgovorim. Oče mi je večkrat pripovedoval o njih. kako so včasih glasno pele in marsikateremu, ki jih ni poznal, vlivale sirah v kosti. »Mogoče, toda tudi Nemoi se lahko aia ta način sporazumevajo,« je pripomnili nekdo drugi v koloni. Toda za nas je bilo takrat važneje, da do zgodnjiiih jutranjih ur pridemo na bohinjsko stran Jelovice. Skozi mladi smrekov gozd v Trogovcih je bilo posebno težko hodiia. Pot, po kateri smo šli. je bila že pred vojino zelo poraščena, tako da je bilo sedaj v temni noči kar neprijetno hoditi po njej. Kolikokirat sem kot pastir hodil tod ©"koli? Tu je biila dobra paša za ovce, tu je bilo dovolj srin, a sponvladi se je tu rad oglašal petelin. ludii plainina, ki je nekoč služila za izpaSo telet, se je že izarasla. lOglarska bajta je itudi že čisto pri koncu, le pair let ibo lahko iše iSlnžila svojemu na)menu. Marsikateri pairtizan je v Jijej že dobil sikromno streho nad glavo ali pa zasilno posteljo. Bili ."fmo pred pr\'im grcubnom. inieno\anini Nžetov graben, ko se za hiip razsvetli vsa okolica. Kot sredi najlepšega sončnega dne je biilo. Za hip smo lahko opazovali celo nasprotni breg, predgorje RatitoA'ca in del Julijskih A lip. Toda samo za hip, že v naslednjem treinitku smo bild spet v temi. Le z zvezdami gosto pokrito nebo nam je medlo razsvetljevalo pot in gozd okrog nais. Vse bi bilo \ najlepšem redu. če nekateni iz čete te svetlobe ne bi imeli za raketo. To so bili tisti Iz čela kolone, ki so vso četo spraviili pod pot in tirddli, da je l>ila res raketa. Vsi smo se znašli v strmem bregu. Ne \em za ikaterega tovariša je bilo to tuidi delno usodno. Padel je preko stene. «e potolkel po glavi iin — kar je bilo takrai še važnejše — izgimbil je puško, ki je padla preko stene. Po krajšem razgovoru je f>adla odločitev. Ostali bomo tukaj, počakali jutra, potem pa videli, kaj 'bomo storili. Brez šuma in hrupa poiskati prostor za prenočevanje, se je glasiJo povelje. To pva je bilo tu težko, kajti teren je bil zelo strm. Jaz sejn si uredil mesto za sedenje za debelo smreko, približno tako pa tudi drugi. Takrat smo bili ibolj podoibnii tropi diivjih koz, 4 49 ki se po mučnem dnevu zaustavi vrh kakega hril>a ali v nepristopnih stenah in tu čaka prihodnjega dne, da jih goaijaoi spet spravijo pred cevi lovcev. Okrog druge ure zjutraj, ko sem en del nooi že predrenial, drngega pa prebdel, nas vse skupaj prebudi regljanje miiraljezov in pušk. Mi smo resda, to le opazovali, toda onim na Rastovki ni bilo lahko. To je bil Krandčev bataljon iz II. grupe odredov, katerega je ofenziva še doletela na Jelovici in se je to noč tudi prebijal na bohinjsko stran pod Ratitovec. Toda na svojem nočnem pohodu je naletel na večjo zasedo SS-ovcev in se z njind spopadel. Borba je trajala vse do jutra in v njej so na obeh straneh padle žrtve. Partizani so izgttbilfl dva, a Nemci osem iljudi. Vendar je bila zmaga na pairtdzanski strani: nemška" oholost je morala kloniti pred njKvrnim slo venskim partizanom. Priborjenega je bilo nekaj novega orožja, a kar je najvažnejše, zaplenjena je bila nemška vojaška karta, na kateri so bile začrtane \ise zasede, ki so lim^ele nalogo zadržati prihod partizanov y ta ded Jelovice. Tako je bataljoou po razbitju rte zaisede imel prosto pot dn kasnejše prebijanje skozi ofenzivo mu je bilo prav zaradi zaplenjene karte mnogo lažje. S prvini svitom je borba prenehala. Vse bolj redki so postajali rafali, ki so !na koncu prešli le še v posamezine strele. Rakete so uigasnile, prižigal pa se je novi dan, ki je vse bodj in bolj razsvetljevali Jelovico. Še preden se je popolnoma zdanilo, smo se spustili v g'Oro. Tu se je četa razdelila 'na ve^ manjših grupic, da bi tako laže neodkrita prebila daai v stenah nad Podmulezom. Naša trojka, v kateri smo bili jaz, Miloš, neka partiizamka in še en tovariš iz 11. grupe, snio se zaustavili v gostih smrelkovih vejah, ki so padale izpod stare smreke. Ker to mesto mi bilo najbolje, smo ise takoj nato spustili bolj globoko in tu poiskali primernejši kraj. Dobili smo goste smrekdce, rastoče takoj za neko skalo, tako da smo bili zaklonjeni tndi pred streli. Z naraščanjem dneva je naraščala tudi napetost. Povsod okrog mas so se začeli oglašati miitraljezi, bombe in puške. Ropotalo je vse tja do Rati- tOAca, Novakovega griča in spodaj v grapa. Tudi v^pitje Nemcev smo začeH raizločno slišati. Vse je biilo na inogah. Še pred četrto uro zjutraj je do nas priliitel še neki partizan iz II. grupe in nam pripovedoval, kako da je na Jelovici: »Nemci so na vseh poteh. Že včeraj so z vseh strani prišli na Jelovico. Povsod je med njimi opaziti civiliste, ki so jih pobrali za vodiče. Do sedaj so preha.)lkali okrog Mošenjske in Lipniške planine. Ze sinoči so bili na Turnu in Partizansikem vrhu. Jaz isem se odcepil od svoje čete že AČeraj, ko eo nas ianenada aiapadli na poti proti Radovljiški planini. Za četo ne vem, kje je.« Tako nam je pripovedoval, a mi smo 'poslušali... Do nas ves prvi dan ni bilo nobenega Nemca. Res, da smo jih lahko \ sak čas opazovali z vrha stene in poislušaili njihovo kričanje pod inanii, toda z njimi le še nismo dmedi borbe. Hujše je bilo za nas vroiče sonce in huda žeja, ki nas je mučila v sončnih stenah. Na hrano niti pomislil nisem. Da, žeja je res mnogo hujša kot lakota, to sem spoznal tu v teh prekletih vročih stenah. Jezik se mi je že okrog druge ure popoldne začel lepiti "po ustih. S čim naj si utešim žejo? Tu .ni bilo nobenega pripomočka zoper njo. Treba je bilo le počakati in čakati. Da bi vsaj anje nii bilo ne vem kako prijetno. Kako bi tudi spal v strmem bregu, kjer stalno polzriš nižje in se stalno popravljaš in premetavaš. Sredi ponoči je začelo močno pokati, in io takoj nad nami, mogoče nmlo l>alj na desno. Svetleči jiaboji so rezali aiebo in ugašali nekje nad Pašnim vrhom. Takoj za tem streljanjem začne nad nami nekdo hoditi. 7xlelo ise nam je, da se vse bolj približuje. Res, šumenje suhega listja je prihajalo vedno bliže. Pribili smo se k zemlji in čakaili. Toda glej, kaj smo pričakali: kot vihra «o se mimo nas pripodili trije gamsi in tik nad našimi telesi preskakovali čeri in se podili v smeri Podmuleza .. . Tudi drugega dne je šlo vse dobro. Streljanje je bilo resda mnogo moč nejše kot prvi dan in videti je bilo, da Nemci nekoliko bolj tiščijo nos v .:ioro, toda dan je le šel brez hujšega mimo nas. Nekako pred 12. uro sem poskusil utešiti lakoto in isean na kose cilkorije namazal nekoliko margarine, ki pa mi je le s težavo šila po goltancu. To mi je iše povečalo žejo in v ustih se mi je naredila nekakšna pacarija, tako da sem jih komaj odpiral. Že zjutraj smo tudi poskušali iigasiti žejo in pili iroso is smrekovih vejic. Toda kot nalašč, te dni tudi rose ni hotelo biti dovolj. Zvečer smo se vsi skupaj sjjet zbrali vrh stene. Tu so bili Jamtišek, Polde, Katariina iz Pohorskega bataljona in njen mož in še mnogi drugi. Biilo nas je okrog 50 po številu, toda preko dneva, kot da ni nobenega. Spet smo vsi skupaj v tihi noči poslušali pod seboj kričeče Nemce. Eden je celo sprožil predlog, da bi se sezuli iin tiho prešli na nasprotno stran. Tretji dan se je vreme spremenilo. Vse je kazalo, da bo nevihta. Mi smo jo želeli. Že navsezgodaj smo op>azili, da nad nami in dalje proti Oražgošain na vseh stenah čepijo Nemci. Bilo jih je mnogo. Koliko, ne vem. vem samo io, da so bili povsod. Gnipica partizanov, ki je bila nad nami, je že sprejela borbo. Pošteno so obračunali z Nemci. Borbe so ise vodile ena meter do dva razdalje. Marsikateri Nemec je zletel čez stene in obležal spodaj na pro- diščih. Tu je padlo okrog 15 Nemcev, pa tudi mi suno imeli prve žrtve. Padlo je 5 partizamov. Že četrti dan je bilo treba prenašati žejo /in lakoto in vsak čas priča kovati spopada z Nemci. Zjutraj smo s smrekovih vejic in trave namolzlii nekaj rose in si tako malo zmočili jezik, a žeje iskoraj nič pogasili. To smo delali še pred dnevom. Vsakdo je molzel in pulil travo na svojem mestu in se boril za vsako kapljo rose. Že ob sedmih pa so zažvižgale mine in se razletavale 'ob "trdih stenah. Nam so bili nev-arni samo kamni, ki so jih mine odtrgale in so se valili navzdol po hribu. Okrog 10. ure pa je prvič treščil v stene grom. Še malo in že je pljusknil dež in sodra. Pod namii v grapi se je bolj in bolj nabirala megla, ki naj bo maša zaščitnica, smo si miislild. Z Milošem sva nekaj časa sedela vrh stene, ker pa so gromi udarjali vedno bližje, sva se spustila v steno in si tu v grmu uredila zasilno zavetišče. Nevihta je -trajala do 12. ure. nakar je prenehala in že se je izza oblakov 4* 51 pokazalo sonce. Še malo in izginila je vsa megla, tako da smo bili zopei postavljeni pred naloigo, čim bolje se maskirali. Lakota, ki me je drugi i'ii tretji dan že pošiteno dajaJa, se je sedaj četrti dan nekoliko polegla in zastran tega mi iii bilo težko. [""opoldne, ko smo vsi priičako\ aH konec hajke, pa smo bili pošteno jiresenečeni. Pod seboj -smo opazili dolgo kolono Nemcev — našteli smo jih 96 — iu vsakdo je nosil zalnjj — \erjetno municijo, smo misiliJi. Res. nosili so municijo. Ze čez dobre pol ure. okrog šestih se je začel pravii pekel. Sedaj ni bilo slišali drugega kot en sam ropot in žvižganje kirogel. Kot pest debeli razbiti kosci granat so frčali pm zraku in udairjali ob stene. Povsod inimo nas se je valilo ikamenje. pred katerim smo se moirali dobro čiivuti. S strani, kjer smo bili vse clni dobro zaščiteni, pm so že začele cvi.liti s\ in- čenke. Nenui sinio pričakovali, kaj pride. Katarina, ki je bila z nami. se je naslanjala na «vojo rumeno puško in se tiščala ob steno. Vsi dirngi ]>a smo sedeli v bregu tik za steno in opazovali na vse strani. Nemadonia nekdo javi: »Tišina! V goro se .spuščajo. Vidiiš Nemca tamle virh skale.« In res: oholi Nemec je stal virh stene, pod katero sva čez dan taborila z Milošem, in z daljnogledom ogledoval okolico. Toda nii stapl dolgo. Dva reška strela sta ga spravila ob ra\ notežje in že v naslednjem trenutku je padal \ globino pod seboj. Ta se ne bo nikoli več dviginiil izipod sten Dražgoškc gove. Diriigi Nemci pa so se v strelcih spuščali \^ goro iu miniogrede besno streljali v slepKj, — saimo da je pokalo. Toda nvi smo se jim spretno umikali in naposled, malo pred 8. uro zvečer, izm 11 zinil i iiz njiiho\ega območja. Med i)otjo smo tik \ rh gore naleteli na nemški težki niiitraljez. ki je \erjetno iinel nalogo čuvati in ščititi pohod Nemcev v goro. Opaziili so nas iin glasen krik: »Schnell!« iias je prisilil, da smo jo poišteiio ubrali proti Blatom. Težko smo hodili. ikaj'ti bil je to peti daiu brez hrane, peti dam brez vode. Toda na vse to smo sedaj pozabili; glavno je bilo, da smo bili spet na Jelovici, glavno je bilo. da smo bili živi in da smo uspeli rešiti se iz objema sten in prepadov, kjcir je bila borba težka; težka zaradi tega, ker smo ibili spodaj in zgoraj zaprti v obroč in ker položaji invso ustrezali partizanom. Sedaj, ko smo spet pros'ti. ko nam je prostost dana od vseh strani, pa bo brez oziira na lakoto lažje. Temno je že bilo, ko smo se vzpenjali proti \rhu. a iz svinčeno sivih oblakoT se je začel vlivati droben dež. Nam to noč ni bilo do lepega večera. Bolj dobrodošlo je bilo deževno vreme. Le tako bodo so\ ražniki prisiljeni prej zapustiti Jelovico, le tako bo čimprej konec ofenzi\e. Na imestu med državnim in privatnim gozdom smo naleteli na zapuščeno nemško taborišče. Torej iu so biili. tu so taborili vse dni oten-zive. Po tleli taboriišča je ležalo vse polno odpadkov paradižnikov in jabolk. Hitro smo jih pobrali in očistili smrekovih igel, potem pa s slastjo pojedli. Kaj vse si človek privošči, če je pošteno lačen. Kaj nam je bilo ta večer mar, če so Nemoi že jedli in potem vrgli vstran koščke paradižnika! Vlažno je bilo saimo, da smo dobili vsaj nekaj hrane. To nam je bilo jx) petih dnevih lakote kot zajtrk. Mimogirede ob poti proti Partizanskemu vrhu pa smo z žepno svetilko obirali še borovnice, ki jih je to leto bilo dovolj. Taikoj za Partizanskim vrhom SJUO naleteli na ogenj iji gost dim, ki se je valil skozi smrekov gozd. Hitro smo se mu umaknili, kajti najverjetneje je bilo. da so ti, ki kunijo. Nemci. Spremenili smo smer poti, zaobšli luni, s trdo temo \red prečkali Kotilič in se "zaustavili tik ob Mošenjski planini. 52 Ive Siibic. JurK Sedeli smo, da na planino ne smemo; to bi bilo za nas še prenevarno. Zato smo raje ostali v gostih smrekicah tik ob poti. Dež nas je neusmiljeno močil. Že fako smo bili vsi mokri, kako pa bo, če bo vso noč padalo ix) nas? In res, dež je vso noč močil našo kožo. \ee bi Slo. če bi imeli s seboj nekaj, s čimer bi se pokrili. Talko pa smo bili skoraj vsi brez izjeme slabo obleč-eni in brez zaščite proti dežju. Jaz sem imel na se!>i samo pumparice in jopič, a vse že delno mokro še iz gore. to se pra\i že dva dni. Povrhu lnoči. Že zvečer mi je začelo po hrbtu curljati. Ce sem se hotel temu lunakniti, se je curek prenesel na sprednji del telesa in tako sem se hočeš nočeš moral sprijazniti z mislijo, da bo najbolje čaikati jutra. Mislim, da mi v partizanih ni bila nobena noč tako dolga kot ta. Vsi trdi od mokrote in mraza smo se zjutraj dvignili in se takoj napotili v ineko drvarsko Lajto za Jamnišlko goro. Tu «ino bili že pred 6. uro. si zakurili ogenj in se začeli sušiti. Ker pa je miimo koče vodila glavna pot na Jamnik. smo se že ob 8. uri napotili drugam. — na Jelenje luže. Na začudenje nas vseh so 'bile koče še cele in mepožgane. V tej ofenzivi je namreč na Jelovici ostalo le analo koč in bajt. Tu v Jelen jih lužah smo naleteli na neko .s^kupino partizanov, ki je tudi preživela hajko, in se šele sedaj poštano posušili in dobili i)rvo toplo hrano. Naslednji dan smo morali spet v Dražgoško goro, na mesto, kjer smo v stenah preživeli hajko. Ob poti smo stalno srečavali sledove ofenzive. Ob vseh poteh so bili postavljeni bunkerji iz skal. j)ovsod zgrajena ležišča iz smrekovih vej. Na nekem mestu so Nemci celo zgradili iz kamenja nekakšno mučilnico, kjer so nameravali od ujetih borcev izvedeti za skirivališča par tizanov. Na drugem mestu smo tik pod vrhom gore naleteli na prgišče krvi in na kup partizanskih cunj. Torej, tu so morali nekoga njeti. Res sta biJa tod ujeta dva partizana, ki pa so ju zaradi izmučenosti že v vasi Rudno pri gasilskem domu ustrelili. Povsod so ležali kupi izstreljenih nabojev, kar je pomenilo, da so se boribe vodile povsod, po vseh hribih in dolinah in ob Tseh poteh. Ko smiO prišli do sten, smo zasilišali, da nas neJcdo kliiče. V neki steni je bil še vedno neki jmrtizain, ki zaradi izčrpanosti že ni več mogel sam splezati nazaj. Ko naus je opazil, je najprej mislil, da smo Nenvei. Šele Iko nas je siK>znail. je poklical. Že prvi dan. kakor je pripovedoval, se je skril v votlino, ki je bila visoko v s^teni. Prvo noč je splezal vanjo in se do jutra dcbiro založil s kamenji, tako da ni bilo mogoče videli luknje. Tu je potem ostali vise dni. Več granait je udarilo tik mad luknjo in zadnji dan je nemški vojaik stal tik od) njej, vendar je ni opazil. Se ]>oteTn, ko so Neanci že odšli, je ostali še dva dni zabarikadiran v votlini. Tu pod njegovo steno smo našli tudi dve popolnoma novi puški. Eno sem dobil jaz. Bila je kratka nemška mauzerica, inamenjena za oborožitev planinskih lovcev. Drngo je nosil Lojze. Ikasnejši komisar 7\aSe čete. Druga skupina, ki je enako kot ini prvo moč preživela v sitenah, je drugo noč nameravajla izvršiti preboj nazaj na Jelovico. Toda vrh gore je nekdo iz grupe stopil v itemni noči spečemu Nemcu na trebuh in tako narediil velik preplah. Nemci so si bili namreč uredili neko pot in po njej polegli. Ko pa 90 partizani okrog 3. ure zjutraj prilezli iz sten in hiteli prefko poti na Jelovico, je partizan Majnik (padel kasneje na T.ipniški planini) stopil 54 z vso močjo Jiekemu Neiucu aia trebuh. Sprva niti ni vedel, kaj ima pod nogo, šele ko je oni strašno zakričal in ko je okrog njega zašumelo listje, je spoznal, da tu spijo Nemci. Prvi mah je skočil nazaj v g&ro, toda hitro .se je premislil in jo uibral za drugimi. Nemri se seveda niso lakoj znašli, pa so namesto za njimi streljali proti nam in tako prepodili trope divjih koz, ki so potem bežale mimo nas. Cez nekoliko dni smo bili že zopet vsi zbrani. Ko so Nemci v dolini jiri ljudeh oznanjali, da so pokončani vsi partizaini, smo se mi znova začeli pripravljati na akcije, ki so sledile skozi mesec avgust, a to so bile: 16. avgusta .smo izvršili prehranjevalno akcijo v Železnikih v trgovini in pri peku. Tu smo pr^nč jx) enem mesecu spet dobili knih, katerega sem se v partizanih cesto moral odvaditi — ker ga ni bilo. IS. avgusta je bil likvidiran župan \ Dolenji vasi. V noči od sobote na nedeljo smo se spustili z Jelovice in del noči prespabl v hrastovem gozdiču pod vasjo, nato pa se zarana spustili mimo Cešnjice in Selc v Dolenjo vas, kjer smo postavili izasedo. Čakali smo tik ob Sori v gostem vrbovem grmovju. Zjutraj nismo mogli izvršiti naloge. Zupan Benedik je šel k mašii dobro zavarovan od 10 žandarjev in tako smo morali čakati celo dopoldne vse do p>ol dvanajste ure. V trenutku pa, ko bi morali streljati, je mimo nas po cesti privozila memška prikolica s tremi ]X)licaji. Nič iza to, prikolica še mi bila oddaljena 100m, ko so odjeknili streli in izdajalec, ki je odobril porušitev vasi Dražgoše, je padel. A' hitrih skokih smo bili čez \odo in jKdlje, ki se razprostira med njo in gozdom. Za nami je takoj začelo streljanje: najprej iz prikolice, nato pa še iz zvonika v Selcih. Ko smo bili \- gozdu nad \'asjo Golico, smo že opazili, kako je rešilni avto odpeljal žujjana. Vse popoldne smo potem ležali pri Sv. Toimažn in zvečer v mraku odšU na Križno goro h kmetu Kalanu. Tu sta bila doma tovariša Polde in Janko iz naše čete. Po treh dneh smo se vrnili nazaj v četo. Še isti dan pod večer pa smo bili /e zopet im nogah. Se pred večerom smo bili na Vodicah, a v prvem mraku \ Lipnici nad Podnartoan. Tu smo si pri Pircu izposodili avto, na katerega se je naložila vsa četa in se odj>eljala A' Podnart. Zaustavili smo se, čeprav za to nismo vedeli, pred žandannenijslko fK)stajo. To smo opazili šele, ko je l>ilo prepozno. Ko smo bili po vasi, so namreč Nemcri začeli streljati na naš avto in tako smo morali nazaj zopet peš. V Podnartu smo oplenili neko trgovino in požgaili most, ki je zgorel do zadinjega delčka. Vračali snio se preko Dobre in Cešnjice. ker nam je bilo bliže. Ob štirih zjutraj pa smo že bili }K>d Jelovico, kjer ismo se ustavili. V dolini pod nami je še vedno gorelo, po cesti od Kranja sem pa smo našteli okrog 50 avtomobilov, ki so peljali proti Podnartu. To je bila gotovo reakcija na našo akcijo. LejK) so se videle a\'itomobilske luči na cesti v Gobovcih. Z dnem pa smo bili že 2»pet nazaj v taborišču, ki smo ga ta čas iimeli med Mošenjsko in Lipniško planino. Okrog 10. ure sva se šla s Poldetom umivat na Mošenjsko planino. Ker je bilo sonce še toplo, a dan ilep, smo se slekli in skopali v zasilnem tol munu, ki ismo si ga naredili sami. Ko sva se tako dobro okopala in osvežila, •sva se vrnila v taborišče. Toda že od daleč naju je klical dežurni, naj }>ohiitiva, češ da se četa pripravlja za odhod. Res, vsi so bili že pripravljeni za nov {x>hod. 55 Morali smo se odseliti. Patrulja, v kateri je bil tudi Mirko iz J^ražgoš. je prišla obvestit, da je Jia Janimik prišlo okrog 600 Nemcev in da name ravajo na Jelovico, kot so izvedeli od domačinov. Hitro smo se sjnistili preko planine, s:kozi Kravji potok in Bodiajko in bili ob enih že na noNem kraju. L nami je bil ludi del neke enote iz 11. grupe odredov, ki mu .še ni uspelo priti preko Save. Novo taborišče smo imeli pod MartiuokoHi v privatnem gozdu na precej zaklenjenem in nepoznanem terenu. Tu smo o.staili dva dni, naikar s«no .se preko vse Jelovice preselili do Zablata pri Ro\ tarici. kjer smo se (Kinovno utaborili v mladem smreko vem gozdu. Taborišče je bilo v neposredni bližini drvarskih koč, ki pa so takrat bile prazne. Drugo noč {>o našem prihodu smo morali v akcijo v Soitesko. Temno je bilo kot \ rogu, ko smo se spuščali p)o stenah mimo Babjega zoba v Sotesko. Tu smo požgali žago, ki je doJjavljala deske za okupatorja. Vse je bilo storjeno v kratkem času. Nazaj je bila hoja lažja, kajti v.so j>ot nam je razsvetljeval požar, ki je divjail peni naani. To je bil strašain.ski ogenj. Gorelo je preko 100 kast desk in mnogo nerazžaganega le«ia. Kr^a^o rdeče so žarele gore viSe naokrog. Baibji zob in njegove stene so I)ile raz svetljene kot poldnevi. Res velik ogenj. Videl sem goreti Dražgoše, t(xla požar v Soteski je bil neprimerno večji. Vsa dolina je ječala in bilo je. kot da velik orkan razmetava deske po zraku. Nekatere deske so gorele in plavale v višini Jelovice, Sava je bila polna gorečih desk in drugega lesa. Bližnja drevesa so gorela kot bakle. Še potem, ko smo biili že odmaknjeni za Tobom, kjer ognja ni bilo videti, smo pot še vediio imeli razsvetljeno (K1 sija, ki ise je odbijal od okoliških .sten in hribo\. V taborišču snio se samo toliko zaustavili, da smo vzeli svoje stvari, in odšli. Ko se je zvečer patrulja vrnila nazaj do Rovtarice. so ji tu pove- daile neke žemske, da je bilo ta dan tu mnogo Nemcev, ki .so prišli vi Soteske. 2e drugi dam pa so aias začeli zasledovati prvi avioaii. .Še pred zajtrkom so brneli po ziraiku in ogledovali za nami. 9.SEPTBMBER 1942 . Deveti september 194i2. leta bo ostal A- zgodovini gorenjskih partizanov (lokaj značilen. Na ta dan je na l.ipniSki jilanini padel j\inaškc smrti španski l>orec, narodni heroj in komandant I. grupe odredov NOV in POS tov. Jože Gregorčič in z njim veČi-na takratine JelovSke čete Dolomitskega odreda. Ker i.so mi sjKimini na ta dan zarezani globoko \ srce in ker želim, da jih nikoli ne bi pozabil, naj bodo v tem spisu za \edno živi. tako kot sem jih itakratni 17-letni partizan doživel in videl. Bilo je 5. septembra 1942. leta. Jelovška četa. pri kateri je bil tudi .štab 1. grupe, se še ni dodobra odpočila in se pouovo uredila od zadnje ofenzive v mesecu avgustu. Pri zadnji ofenzivi ali hajki, kot smo to imenovali takrat, je namreč naša četa izgubila 8 tovarišev, nekaj pa je bilo lažje ranjenih. .Skoro vsa Četa pa je bila v tej hajki raizbita, tako da .smo se nekaj dni JK) boT*bi iskali po Jeilovici. Toda sovražiniik nam ni dal miru. Skrbno je še naprej preko izdajalcev in svoje obveščevailme mreže zasledoval atkcije in iterene. na katerih smo se zadrževali. Za to svoje delo pa so Nemci uporabljali tudi aviacijo. Tako so tudi od 5. do 7. septembra njihovi avioni večkrat preleteli Jelovico. Posebno 56 ratli so preleta\ali natl takrat že poziiaiiiini piirtizaiiskhni kraji, iia/l Mo- šenjsko in Lipniško planino. Sedmega septembra sta dva njihoTa aviona že zgodaj zjutraj brenčala nad naini. Verjetno sta opazo\ala za dimom, kajti drugega se iz gozda ni moglo \ideti. Nekolikokrat sla preletela sem in tja nara poslali na Rovtarico 500 mož močno patruiljo, ki pa ,se je še isti dan vrnila nazaj v Bohinjsko Belo in na Bled. Novo taiborišče na Ratitovcu smo posta\ili takoj nad planino Pečano, vrh ni^ega gred^ena \ gostem buko\eni gozidu. Tu *mo se se.šli z obema četama. Z mnog-imi smo se že poznali, a večina so to bili že istari partizani, med njimi mnogi iz drnžgoške bonhe. Drugi dan po i)rihodii na Ra'tito\ec smo pod \ečer zapustiili taborišče IPU odšli, tla \idimo, koliko je resnice o raztrgčincih. za katere so nam govorili, da se nahajajo okrog vasi Prtovč. S tprena smo namreč doibili isix>roči.lo, da so v bližini nas »raztrganci«. Zato je bilo izdano povelje, naj \ se tri čete sikiipaj pregledajo terene in ugo- tove resničnost teh ve,sti. Naši četi je bilo zapovedano, da zasede vrh Glad kega Ratitovca. a drugi dve naj bi oo grebenu Raititovca in čakala, kdaj se bo kje spodaj kaj prikazalo, jaz sem se stiskal pod mainjšo skalo, kjer veter ni biil ta'ko močain in kjer sem ilažje preži\el noč v kratkih hlačah. Ko vse do jutra ni bilo nič, «mo se vrnili nazaj v tabor, kjer so bile že druge čete. lii smo izvedeli, da so bile govorice netočne, oziroma da se je pred nekaj časa držaila tu škofjeloška četa. za katero so ljudje mislili, da .so : raztrganci i. Cez dan smo imto |>očivali. /večer T. septembra pa odšli v prehranje valno a'kcijo N Zgornje Dajne. Precej dolga in naporna je pot do te vasi, posebno če se silabo vidi in če pot ni f>oznana. Okrog enajste ure smo b^ili \ vasi. Toda nismo se še doibro razdelili po \asi. ko se usnje skoiraj iz vsake druige hiše streljanje. V vasi je bila nemška patrulja, zraven itega so pa še \a«čani sami imeli orožje in strelja.li na nas. Tako ta akcija ni uspeila kot bi bilo treba. Vas pa smo si le doibro zapomnili. (Wslej pa sko'zi vso vojno !o 'bile Dajne na slabem glasu iin ena najslabših vasi v tem kraju. S to aikcijo. kakor tudi z ono v Soteski, smo odkrili naš iteren. Takoj po [Mjvrafku v taibor je bilo odloč'eno. da se čete razidejo vsaka na svoj prvotni leren. Tako je Jelovica spet ostala nam. Skofjelošika četa je mimogrede v 57 svojem re%irju požgala most pod Zalinilogom, pokljuška četa pa je naredila akcijo v Bohinju. Okrc>g dvanajste ure S. septembra smo bili že na novem me^tu. Hitro smo za silo uredili tabor, to se pravi jjostaviU kuhinjo in vsak svoje mesto za spanje. Tu smo obenem dobili zajtrk in jnžino. Jaz sem za kazen moral na stražo, ker sem bil za eno izmeno na dolgu še iz taborišča na Ratitovcu. Le-tu sem bil za kazen poslan k škofjeloški četi, a sem odšel k pokljuški, ki je imela boljšo hrano. Zato pa sem bil potem kaznovan od komandirja z eno izmeno straže. Zvečer smo nameravali v akcijo v neko vas A" Selški dolini. Toda jiame- ravana akcija ni izvedena. To so nam preprečili Nemci is s\'ojim priKodoun. Pod večer tega dne je prisilo po ^•ojaški cesti do Jesenovca kakih ?0 kami onov nemške policije. Straža, ki je bila v tej smeri, je to prva javila. Tudi v tabor se je razločno slišalo hupanje vozov s ceste. Najprej smo mislili, da so prišli p>o drva, zato jim nismo posvečali dovolj pažnje. Morali smo samo ipogasiti ogenj, da nais ne bi izdal dim. V mraku pa ista Sla na oglede Gregorčič in Štefan Kebe. K.o sta se vrnila, smo lahko takoj videli, da bo nekaj resnejšega. Virnila sta se že pozno zvečer. Takoj so bile okrepljene straže in patrulje okoli taborišča. Kuharji niso smeli pripravljati večerje, prepovedan je bil vsak ogenj, prižiganje cigaret in ukazana največja pri- pra\ljeinosit. Četa naj se pripra^vi, da zgodaj zjutraj zapusti taJjarišče iin se neodkrita premakine na novo mesto, tako je bilo povelje komandanta Gre gorčiča. Bilo je okrog tretje ure zjutraj, ko smo v največji tišini pospravljali stvari, brisali siledove našega taborišča in se pripravljali za odhod. Ko smo bdi vsi pripravljeni, odpoklicane straže JU patrulje, smo odšli. Po zvez'dah smo lahko sklepali, da (bo lep dan, čeprav o njeni še ni bilo nobenih znakov. Se preden smo krenili, je vsakdo dobil poleg svoje opreme še kako stvar od kolektiva. Takrat smo še strogo razlikovali kolektiv od svoje lastnine in zaito je morali visakdo nositi, kair mu je bilo izročeno. Meni je pripadel velik kos mesa, zavit v teli rjuhi. Vedno pa je vsakdo moral paziti, da je ta »kolektiv« prinesel na svoje mesto. Pot 'nas je vodila preko Podstana. katerega smo prečkali še z nočjo, v Dražgoško grapo in dalje preko Podmuleza na Jelovico. Že v Dražgoški grapi nas je dohitel dan. To je bil prekrasen poletni dan brez vsakega oblačka. Ce bi bil mir, če ;bi lahko ibrez iskrbi hodil po Jelovici, bi bil taki dan prekrasen. Tako pa je bila vojina in treba je bilo biti previden. Vrhovi Ratitovca so se že kopali v soncu, ko smo prišli pod vrh Jelo- \ice. Ravno počivali smo, ko zapoje mitraljez in nam rani mitraljezca Staneta Prezilja. Sedaj nam je bilo ja«no, da so Nemci že na vseh važnejših j^oteh, zato smo poostrili previdnost, razmaknili kolono in hitro odšli. Prvo, kar smo naredili, je bilo. da simo šli stran s poti in nara^Tiost v breg. da bi tako čimprej dosegli vrh. Naš cilj, kot sem izvedel kasneje, je bil. prebiti se neopaženo preko vse Jelovice nekam v bližino laleža ali do vasi Keplenka. kjer Jelovica oziroma ta njen del še ni bil tako odkrit in izdan. Tudi Nemci niso mirovali. Takoj, ko so nas opazili, so po radiu olbvestili vse svoje enote in zasede. To njihovo početje pa smo lahko zasledovali tudi sami. Ne vem, iz kakšnih razlogov so bili tako glasni. Od \Tsepovsod smo lahko slišali njiho\o vpitje in njihova 58 povelja. Na nekem mestu \- Grabnih smo skoraj vanje tre.ščiJi. Le njihovo govorjenje nas je opozorilo, da smo skočili preko neke poti in na njej postavili zasedo. Saano gosti gozd nam je bil v za.ščito, tako da nas kljub \eliki bližini niso opazili. Tako se je ob kričanju Nemcev iii naši največji budnosti četa ppil>liže\ aila Partizanskemu \rhn. Med potjo smo še našli nekega nabitega partizana, ki je ležali N nekem grabnu še od zadnje ofenzive, mu vzeli puško, s katero se je potem o.borožil partizan Žar. Le-ta je bil v naši četi šele nekaj dni. Pred tem je bil zaprt \ Begunjah, ali je srečno in smelo pobegnil smrti z mostu v Žirovnici, ikjer so Nemci streljali talce. Toda na žalost, tam je ušel smrti, tu pa je padel še ta dan. Čeprav je junaško krojil svojo usodo, ji vendar ni inoged uiti. čeprav se je že veselil, da bo kljub tenui, da je bil že skoro na kolu. le dočakal težko pričakovani dan zmage. Okoli osme ure zjutraj se je četa zaustavila \ rli Partizanskega vrha. Tu Tiaj bi se odipooila in počakala ranjcinega mitraljezca iu njegovo sprem stvo. Ko smo posedli po tem skahiatean gričku, od koder je prekrasen razgled na vse obsežno gozdov je Jelovice .in na bohinjske planine, so kuharji začeli deliti hrano. Se od kosila prejšnjega dne je ostalo nekaj kromplirja. zdto je tu dobil vsakdo naitaineno 7>o eno žlico. Le toliko, da si okusil in nič več. ker več ni bilo. Kako nam je šlo vse to v slast. Takoj po tem skromnem zajtrku sem bil določen, da grem nazaj ranjenemu mitraljezcu Stanetu naproti, da ga dobiin in pripeljem v četo. Ranjen je bil v nogo in je s težko muko šel za nami ob podpori Cedota. Porobka im Cirota. Ni mi bilo treba hoditi daleč nazaj, našel sem jib kakih osem sto metrov za nami pri potoku, ki izvira takoj za Partizamsikim vrhom, lu smo ranjenca delno ninili in previlii z neko srajco. Vse to smo naredili v najveJČji tišini, zaradi neke govorice, ki se je cula takoj nad nami, a je bila bolj podobna šepetanju kot govorjenju. Ko smo se dv ignili nmlo ven iz potoka na drugo S'train brega, smo razločno slišaili nemi.ško govorjenje. Vse bolj je postajalo sujuljivo, kot vedno pred kako večjo hajko. Zato smo pohiteli, da pridemo čitnprej k četi. Ko smo prišli do nje, je bila že priprav Ijena za nadaljnjo poit. Mesto, na katerem je četa počivala, je bilo kompromitirano in dobro poznano Nemcem še iz leta 1941, ko se je tiu odigrala prvaboirJja s partizani. Od tu tudi ime Partizanski vrh. Tu v bli žini pa je tudi Mošenjska planina, ki je bila z lipiti- ško že od 1941 shajališče Nemcev ob priliki hajk nad pairtizane. Zato naj bi od tu čim prej odšli, posebno še. ker so bili sovražniki že zo pet v bližini. Kolona je krenila. Jaz sem se uvrstil pred Gregor čiča, a za vodiča nam je bil Martincov Mirko. Tako smo h -, i-i- 11 N\i Linniški pl-iniint na Jdoviti putllii partizanski komandant ltr(» spustih na sedlo Jože Oroiiorač. (Original v loškem miizoju.) 59 ni med riiinoin in Partizanskim \ rhoin. obšli vrh Katlič in začeli pot v smeri Mošenjske planiine. Ko smo hili še za 1 urnoni, in to na njegovi južni *>lrani, je nekje poka. toda «i še povedal vsega, ko je dobil smrtni zadetek. Nekdo je im \ .so mioč klical na pomot in se zvijail oh iiiekem mravljišču. Najtežji prizor pa je biil za mene smrt partizana, ki ga je prokjeti S\aba ustrelil s tromblonom in to od 'blizu v trebuh. Kakšen prizor! Le kaj si zagrešil? Mar to, da hočeš živeti na slovenski zemlji, da hočeš im njej biti sam svoj gospodar? lake uiisli so se mi p«rajale šele tretji dan po hajki, ko sem imel \ eč časa »i la kraj ogledati. I a dan pa ni bilo časa za vse to. lakšni prizori so šli mimo niene kot na filmskem platnu. Iii na tem delu bojišča je padel tudi naš tehnik Fedor, jaz pa sem izgu'bil svojo prekrasno puško, zaplenjeno še v prvi hajki v Draižgoški gori. Iziguba orožja je bila za partizana velika sra mota, foda v oikoliščiinah. \- kakršnih sem jo izgubil jaz, me to iii sraju priznati. Puška se mi je z jermenom zapela ob neki panj in v hipu ostala za menoj na čistini, preko katere smo 'tekli. Tako mi je bila \ riiitev po njo nemogoča, posebno še zaradi tega. ker je \ečina čete že odšla na|)rej. V pri meru, če bi šel ix) njo. il>i ,goto\o padel, ker ao Švabi ta čas šele začeli pripravljati pravi pekel. Tako sem ostal pri zadnjih in se tudi z injimi skupaj prebijal. Ko pritečean do steze tiik za Lipniško plandiio. zagledani Poldeta in Benedičičevega Tončka, kako pomagata ranjenemu Crregoroiču. Na eno tiogo sploh ni mogel .stopiti, ker je bil zadet v kosf. Kam in kako ga rešiti v tako težki situaciji? Skoraj isami smo ostali. Večina čete se je prebila \ isineri pod Lipniško planino preko potoika. ki teče v Ojstrico. Za nami pa je šlo kakih 40 Švaibov. ki so se nam že približevali. Zato se je bilo treba glede ranjenega Gregorčiča hitro odločiti. Položili smo ga v odvodni kanal, ki je bil skopan pred leti zaradii od\ odnjevanja. Nanj smo iimmetali nekaj hoste in praiproti in se poslovili od njega. Ker sem zadnji pokrival njegov živi grob, mi je rekel: »Mali, sedaj pa pojdi, če ne jim prideš v pesi.« Hitro sem se umaktnil ma manjši griček tiik za plaaiino. Mimogrede sem \iclel tiri partizanke, iležeče na stezi tik ob planini. Bile so še žive. Streljainje pa med vsem tem časom ni nič prenehajo, le še Sftopnjevalo se je. Vrh grička sem ddbil Štefana, komisarja grujje, Poldeta, komandirja čete. Maksa in še nekatere iz Krope. Vsi so bili brez besed. Jaz sem največ verova'1 v Poldeta, zato sem s:klenil, da se ga bom držal. Ko je odšel, da bi se skriJ pod neko skalo, iseni odšel z njim. Toda nisva sedela dve minuti, ko je brez besed z iiekaikšnini mrmranjem začel lezli ma mojo ramo. i^ogledam iin vidam, da je nurtev. Kako in kdo ga je mogel tu v teh gostih smrelkica/h zadeti, to mi je bilo nejasno. Mogoče ga je zadel slepi strel. Nemški mitra- Ijezki ogenj se je še kar stopnjeval. V se do tega grička smo slišali samo lahke mitraljeze, tn pa so se z nasprotne strani ogltisili še težki. Mogoče je padei! od 'tega? iMogoče se je ustrelil sam, videč, da je izhod težak, da so mno'gi padli, med njimi Gregorčič in njegO'v majmilajši brat Janko. Ta prizor me je od viseh majbolj prizadel. V.stal sem in ne meneč se za žvižganje krogel pokonci odšel nazaj na vrh grička. Mogoče bom kdaj podvomil v to, ali ta čas .so me zares hrabrile Prešernove besede: ;»lManj s^trašna noč je v črne zemlje krili kol .so pod svetlim soncem snž.ni dnovi.« To sem na pol misilil na pol izgiovarjal. Šele Štefan me je opomniil. naj se sklonim in poiščem zaklon. Kaiko tudi ne bi bil živčno ubit in zbegati. Vse. kar sem videl v tej dobri pol uri, mi bo vedno živelo in ra'slo v meni. Koliko jih je padlo? Gregorčiič, Polde. Skala. Fedor. Janko in mnogi Hrugi. 61 NlVIlUlI padli Ijorcc iz l)ojev na Lipiii>ki planini. (Oi-i^inal v loškem muzeju.) r " "~ ^0""'''%^ ^^^^^••••^2 Tako smo vrh skalnatega JKr ^t^^ki," y • .^^^^k ?i^ička ostali le še štirje. Sle- ^^f ^^•SHl/i 4^^[^^^^H ^''^^^ videč, da je Polde j>adel -. i^i Jte/ -vir^HI I/ ^^n^^^l i^ Ja je izhod iz obroča sko raj Tieinojroč. nam je ukazal, naj vsi poležemo j>o tleh. \ sak naj si pripravi mesto, (K1 koder bo lahko streljal in kjer ga Nemci 'ne bodo mogli z lahkoto podreti. Šele kasneje mi je Štefan pri- po\'etloval, da je takrat zares tako mislil. V brzo strelki sem imel še en okviir. lega bi izstrelil, a za sebe jjrihranM, kolikor je potreb no. Komunisit ne sme nikoli pa.«ti živ T roke «o\ ražraiiku, posebno Neniceiiu me. Tako mii je rekel, ko s\a se tretji dan približevala »Zlati rezervi«. iMeni pa ise ta dam iše ni dalo na oni svet. Hotel sem še živeti, «aj mi je bilo šele sedemnajst let. Ko smo tako ležali za skalami iai posilušali pesem mitraljezov in žvižganje krogel, sem se približal Štefann in mn rekel, da odlično poznam Jelovico in da il)onr jaz vodil, samo da gremo ven iz tega prekletega kraja. Obroč okoli nas se je vse bolj zoževal in ni bil več daleč čas, mogoče 'naiti 15 minut ne, ko ibodo Švabi jia tem gričku. Zaito je treba pohiteti in začeti s prebijanjem. V tem čusn je pose'bno grmelo z druge strani planine. Tam iso se prebijali drugi to\ariši, tam se sedaj bije bitka. Opazili smo veliko koilono, ki je šla pod naiini preko sreddme planine. Tii «e gotovo zbirajo. Med njimi je bilo tufli več naših ljudi v službi gestapa. Razločno siuo slišali slovensko preklinjainje »psi bamditsiki« in ^prekleta komuinisti«. Zato je bilo treba hitro odločati. Štefan je pristal na moj predlog. Tako smo «i začeli utirati pot proč od tega kraja. Sprva je šlo 'lahko, kajti mlade smreke so nas odlično varo- \ale pred so\•ralžniko^^!m očesom. Toda ko smo zašli A' redek gozd, se je začelo drugače. Nemci so iiais opazili in usnli na nas točo krogel. Vsi smo j)Oilegli. Ko je malo prenehalo, smo se dvignili in stekli. Totla naredili smo nekaj korakov, ko se je znova usiilo po nas. T ežko bo priti ven, poseJjno še zaradi preveč odprtega zemljišča. Toda mi smo se vseeno prebijali. Čudno, da od tolikih krogel nihče ni bil niti raajjen. Počasi in z vso težavo smo se preibili do vrha. Tu bi morali zaviti v levo. toda glej, itik ob Maksu se je dvignila smrekova Aeja. Pogledam in vidim policijsko kapO' in še eno. Kaj je mogoče, da smo si z Nemci na 6 metrov drug od drugega. Pričakoval sem. kdaj bo kdo od naših klecnil. Toda opaziil jih je tudi Štefan,, hitro potegnil z ramen larzostreilko in jih pokoril še predno je Švaba imel •čais sprožiti. Takoj zatem je s (Partizanskega •Nrha sem priletela rdeča raketa. To inam je ibilo iznamenje, da tja me smemo. Hitro smo se obrnili in nada ljevali pot proti Dražgoiški goni. Previdno smo prečkali sitezo. po kateri srao' šli pred dobro iiro in se mimo mravljišč spustili v globok kotel. Tod smo- zadeli na razpadajočega izdajalca, ki je bil tu m.streljen pred dobrim me secem. Smer je bila pravilna. Sedaj mam ni več manjkalo previdnosti. Pre-62 (len smo prečkali tudi najmanjšo stezo, smo \se pregledali, če je pot prosta. .Samo na nekem mestu je spet samo malo manjkalo, da nismo trčili na Švabe. Mene je Štefan poslal, naj grem v Pavehio\ ih irogovcah pregledati neko stezo. Ko sem se približal stezi, k sreči zopet po gostih smrekicah, .':em uigledal zeleno nemško kapo. Ko sem bolje pogledal, vidim Neinca. ki oprezno stoji in čaka na moj šum. Zaustavil sem se, zadržal tudi dih, nato pa sem se hitro obrnil in stekel nazaj proti našim. Skoraj smo bili \ gori med stenami. Tu bo bolj varno. Globoko pod nami je šumela draž- goška grapa, za nami pa se je še vedno od Lipniške sem slišalo streljanje. Ko smo ise vsedli, so kadilci pokadili kolektivno eno eigareto. Niso pa še dobro prižgali, ko tik nad nami poči suba \ eja. Vsi smo se hitro vlegli in jjočakali, da vidimo, kaj je. Res takoj nad nami, kakih 30 m, je šla poit in po Tijef nemška patrola. Ko je odšla, smo se spustili bolj globoko v goro in šele tn setllJi Takoj nam je Štefan rekel: >.Skrbi me, kaj je z (Gregor čičem in drugimi. Ali smo ise samo mi uspeli rešiti, ali je .še kdo drugn imel to srečo?« Po dailjšem počitku .smo nadaljevali pot. Med potjo nas je Štefan iičil jesti neke jagode, češ, da dobro odrežejo žejo. Mislim, da so bile nagnojeve. \sakdo je dobil tudi po neikaj Hofmanovih kapljiic, da bi lažje zdržal, tudi te nam je dal Štefan, lako smo preko Pavelnovega premsa in Zapučkelja ped večer prišli v grapo, na kraj. kjer danes stoji naša hiša. Na Zapučkeiju smo zvečer še poslušali Švabe, ki so iz kamenja sesitavjjiiili bunker in med lein glasino govorili. Verjetno jih je biilo strah, isaj so bili na pragu Dražgoš, kjer je v začetku tega leta padel mnogokateri Nemec. Iz našega domačega seniika smo nanosili seno, 'kajti v seniku iiii bilo \arno ležati. Tako smo to noč prebili brez odeje pod vedrim nebom. Edino jjokrivailo nam je 'bilo ,seno. Zgodaj zjutraj smo se še pred dnevom, preselili \ bližnje leskovio grmovje, kjer smo nato ostali dva dni. Pod' večer drugega Zlaiti rezervii«, po domače pri Brsničarju. se je reklo zato, ker je to bila res prava rezerva. Tod so se sestajali partizani vedno po hajkah ali kadar na drugem mestu ni b.ilo moč dobiti hrane. To pot pa o partizanih tu še iniiso nič vedeli. Nihče se še ni javil, lo je Štefana še bolj zaskrbelo, ."^ili res ni inihče aišel z Lipniške planine razen nas? To je skoraj nemogoče. Tu pri hiši, seveda v gozdii, sva prespala noč od sobote na 'nedeljo. Zgodaj zjutraj pa sva z nekaj hrane krenila nazaj do drugih, s katerimi smo se prebili iz borbe. Ko smo se sestali, smo hdtro pojedli visak nekaj kruha isn margarine in se napotili čez goro iiaizaj na Jelovico. V Dražgošah, iseveda popolnoma porušenih, ni ibilo inobenega člo- \eka. Dražgošanom je bilo že tako prepovedano hoditi nazaj v vas, sicer jia kdo bi si pa upal sem posebno še ob hajkah. Razvaline nekdanje vasi so samevale. Čakale so svobode, ko jih bodo pridne roke teh Ijndi začele j;ospra\;ljati in na njihovih mestih graditi nove domove. To je bil tretji dan po mesrečni borbi. Vrh gore smo se razšli. Štefan in še nekdo sita šla aia zvezo iz Jelovčanom in Vinkotom v smeri proti Jam- niku. Jaz, Maks, Pesjalkov iz Kranja in še trije iz Krope pa smo imeli nalogo, da gremo do ranjenega Gregorčiča. Zato smo imeli s seboj tudi nekaj hrane in obvez. V primeru, da bi ga dobili živega, bi ga odnesli na določeno mesto, kjer bi ga prevzeli na zdravljenje terenski delavci. Toda bilo je drugače. 63 Namesto da bi dobili žu ega Gregorčiča, smo ta dan še eaega izgubili, tako da se je število padlih na Lipniški planini povzpelo na osemindvajset. Vse poti in 'Steze, po katerih smo prišli na plaiiiiio, so l>ile temeljito prehojene. Po tem smo lahko zaključili, da je bilo pred nami ua Jelovici mnogo Švabov. Nekje smo našli popolnoma novo čutarico, na drugem mestu pa sipko od pušike. Z nekakim strahom .smo se spustili na planino. Jaz sem hodil prvi, v večjii razdailji otl mene pa drugii štirje, šel sem po naši sledi, da bi tako lahko opazoval vse prizorišče borbe in videl, Icaj je na njem ostalo. Moje meso, ki sem ga izgubil še na začetku borbe, je že smrdelo in ratzipadalo pod vročim soncem. Na kraju, kjer sem i-zgubil puško, nisem nič našel. Malo dalje od tod je ležal razbit radioaparat, ki nam je vse poletje služil, da smo ibili pre/ko njega povezani s sveitom in vedeli, kaj se po njem dogaja. Na več mestih sem našel pogorišča, kjer so Nemci sež.igali obleko mrtvih. Končno simo prišli do pro-slora, kamor smo skrili Gregorčiča. Toda — bil je prazen. Ostal je isaiiio ikiošček s-lrjene krvi, na katerem so se pasle muhe. To je pomenilo, da so Gregorčiča dobili Nemci in ga us'trelili. Kasneje smo od onih, ki so jih Svabii v tej borbi ujeli. izvedeH, da se je Gregorčič ustrelili sam, kar je bolj verjetno. Na kaminiteni hriiboku, ikjer je padel Polde, sem hotel za spomin vzeti njegovo pipo. Ležala pa je ob pogorišču, kjer i.so bile sežgane obleke. Ko sem tedto ogledoval pogorišče, kjer je ležal še del tovariševe pipe. je nena doma zapela ibriz!0.strelka, najto pa še en kratek rafal. Ni mogoče, da so Nemci še vedno tu! Mogoče je to Matotova brzostrelka, ki je bila izgubljena kot moja puška. Toda \- tem sem že opaail, da prihaja od Moišenjske planine gTuipa Nemcev, ipreolblečenih v kraike črne hlače in rjave srajce. Vsi so hilii olboroženi z (brzostrelkami. Kolikor hitro sem mogel, sem stekel preko planine. Toda nisem mogel priti 'do tkouca, ko so bili tudi Švabi že tu. Skočil sem za zid nekdanje koče in tu počepnil. Ker sem videl, da tu ne morem ostati, sem se po krajšem obotavljanju pognal v breg. Pred menoj, olcoii mene in za menoj je poskakovala prst in ruša, itako so vžgali po meni. Toda kot vedno, sem tudi sedaj imel srečo. Čeprav je včasih zažvižgalo čisto tik ušes, vsaj taiko se Jiii je zdelo, me vendar ni nič zadelo. Takoj za plainino sem dobil še druge, le da ni bilo med njimi več Peeja- kovega iz Kranja, kd so ga Nemci uistrelili. Ko smo iz gozda gledali nazaj na plani.no, smo v dolini na 'koncu planine viideli A se, ki so padili tu gori. Poravnalni so bili v vrsto in pripravljeni za pokop. Okoli njih pa so hodili Svalbi in nekaj šteli ali pa fotografirali. Sem proti nam je tudi šlo okrog 15 Nemcev, vendar sano ihili že dovolj visoko, da nas niso mogli dobiti na strel. Tako je miiuul še en dam, čeprav ne tako krvav, vendar ziopet iežaik in mučen. Ko smo sedeli vrh Turna in i>osluSalii zadnje strele pod nami, nikakor 'niisimo mogli razumeti, kdaj bo tega konec in kdaj bo prišlo nad okupatorje maščevanje, takšno kot ga zaslužijo 64