Boris Golec Nastanek in razvoj slovenskih me{~anskih naselij – naslednikov protitur{kega tabora (drugi del) Obkolpski taborsko-utrdbeni trgi Trije obzidani obkolpski kraji – Kostel, Vinica in Pobre‘je, za katere se je v zgodnjem novem veku uveljavilo poimenovanje trg, so bili po svoji legi in zunanji podobi fortifika­cijska naselja, vklju~ena v raz{irjeni utrdbeni kompleks gradu. Vpra{ljivo pa je, kdaj se je zanje in v primeru Vinice tudi za neobzidani del kraja za~elo uporabljati tr{ko ime oziroma kdaj je le-to doseglo splo{no priznanje, tako da je mogel Valvasor vse tri uvrstiti v svoj seznam trgov srednjega ali tretjega dela Kranjske (Mittel-Crain).1 Medtem ko je Kostel prvi~ izpri~an kot trg (Marktl, Märkhtl) leta 1570,2 tr{kega poimenovanja za Vinico in Pobre‘je ob neugodni strukturi virov ne sre~amo pred osmim desetletjem 17. stoletja.3 Skupaj z viri, v katerih obrav­navani kraji ne nastopajo kot trgi, pri~ajo navedena dejstva o postopni in razmeroma pozni uveljavitvi predstave o trgu. Ta se je naslonila predvsem na zunanji videz in ne na funkcijski sklop naselja, ki bi upravi~eval tr{ki naslov po zgledu starej{ih trgov. Brez obzidja namre~ niti stara farna vas Vinica ne bi mogla postati trg zgolj na podlagi svoje gospodarske narave in priznanja tr{kega naslova s strani zemlji{kega gospoda. ^etudi so vsi trije obkolpski trgi kazali podobno zunanjo podobo, so si bili po genezi nastanka precej razli~ni. Kostel se je oprl na pomemben srednjeve{ki obmejni grad, Vinica na manj{i grajski kompleks, medtem ko sta grad in obzidano naselje Pobre‘je nastala pov­sem na novo {ele sredi 16. stoletja iz izklju~no obrambnih razlogov. Pri ostalih dveh se je obzidani “trg” pridru‘il gradu nekaj desetletij prej, najbolj zgodaj v sedemdesetih letih 15. in najpozneje v prvi tretjini 16. stoletja, o ~emer sicer nimamo oprijemljivej{ih poro~il. Kljub razlikam je bila temeljna razvojna pot taborsko naselje – trg pri vseh treh obravna­vanih trgih enaka in ima v slovenskem prostoru edino vzporednico v razvojni poti tabor – mesto pri vipavskem Sv. Kri‘u. Obkolpski trgi se v urbanisti~nem pogledu razlikujejo od Sv. Kri‘a predvsem po dominantnosti svojih gradov, kar jih nasploh oddaljuje od klasi~nega tipa primorskega taborskega naselja. Tudi sicer taborsko naselje, t. j. stalna obzidana nasel­bina refugialnega zna~aja, razen na Primorskem ni znan v drugih slovenskih pokrajinah. Obkolpski trgi, prvotno prav tako taborska naselja, so predvsem zaradi dominantnega gradu in poznej{e pridobitve tr{kega naslova dodobra zakrili svoj nastanek iz prigrajske refugial­ne naselbine. Ob nepoznavanju zgodovinskih dejstev jim tudi P. Fister ni mogel dati ustrez­ 1 J. W. Valvasor, Die Ehre deß Hertzogthums Crain, II, Laybach 1689, str. 212. 2 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XVI-3, urbar Kostel 1570, s. p., Kasstenzinß. 3 Vinica se prvi~ omenja kot trg leta 1674 (Du{an Kos, Urbarji za Belo krajino in @umberk (15.-18. stoletje) (Viri za zgodovino Slovencev. Trinajsta knjiga. Novej{i urbarji za Slovenijo. Prvi zvezek), Ljublja­na 1991, str. 468 (odslej D. Kos, Urbarji), trg Pobre‘je pa 1680 kot “opido Pobressie” (N[AL, @A Podze­melj, R 1675–1703, 15. 8. 1680). B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... nega mesta v svoji tipologiji protitur{kih taborov. Kot tabor, vendar ne kot taborsko naselje, je ozna~il samo Pobre‘je, povsem prezrl pa Vinico in Kostel.4 Na podobni poti razvoja od taborskega naselja do trga je bila v zadnji tretjini 16. stoletja Cerknica,5 vendar je nazadnje zaradi pomanjkanja sredstev niso obdali z obzidjem in je okoli leta 1600 postala trg na druga~en na~en, s pridobitvijo privilegiranega tedenskega sejma.6 Glede na naselbinsko osnovo – velika farna vas – je Cerknica precej bli‘e vipavske-mu Sv. Kri‘u, kjer je protitur{ko obzidje obdalo starej{o vas. Tako kot Sv. Kri‘ med mesti so trije obkolpski taborsko-utrdbeni trgi v slovenskem prostoru po nastanku in vsebini sodili med trge-zapoznelce, vendar ima njihova zapozne-lost precej druga~en kontekst kot pri kri{kem mestu. ^e je Sv. Kri‘ edino zgodovinsko mesto, ki je dobilo mestni naslov ‘e po letu 1500, je nastanek obkolpskih trgov del {ir{ega procesa neformalnega “potr‘enja” vasi v spodnjem delu Kranjske. Pojav novih nominalnih trgov je tu sestavni del procesa zgodnjenovove{kega uga{anja srednjeve{kih in pojavljanja novih trgov. Na Dolenjskem in Notranjskem se je tako mre‘a tr{kih naselij med 16. in 18. stoletjem temeljito predruga~ila. Od 12 srednjeve{kih trgov sta dva izgubila tr{ki naslov ([entvid pri Sti~ni in Trebnje–Stari trg), dva nazadovala na raven miniaturnega naselja s tremi domovi (Seno‘e~e in Svibno), pojavilo pa se je kar 12 novih trgov, kar je v slovenskem prostoru skupaj z uga{anjem srednjeve{kih trgov izrazita posebnost Dolenjske in Notranjske. Ta specifika ju‘ne Kranjske, ki so jo bolj kot druge slovenske pokrajine pretresli tektonski premiki na Balkanu in ki je v novi vek stopila s precej neuravnote‘eno mre‘o me{~anskih naselbin (zlasti na Notranjskem z enim samim mestom), pride {e posebej do izraza v primer-javi z Gorenjsko in Slovensko [tajersko.7 Na gospodarsko mo~nem Gorenjskem z gosto posejanimi mesti se v zgodnjem novem veku ni pojavil noben nov trg,8 na [tajerskem pa sta po letu 1500 do neke mere uveljavila tr{ki naslov samo dva kraja.9 Na Dolenjskem in Notranjskem so bile potrebe in mo‘nosti za tiho uveljavitev tr{kega statusa nasprotno {e dovolj velike, da se je ve~ina novih trgov uspela brez vsakr{ne formalnopravne osnove uvrstiti v krog nominalnih tr{kih naselij. Kljub domala tolik{nemu {tevilu razli~nih tipov kolikor je bilo trgov novove{kega nastanka, vse vendarle povezuje poglavitna zna~ilnost: po vsebini in tipologiji se ne morejo ena~iti s trgi, nastalimi v srednjem veku. Samo dolo~eni se lahko s slednjimi primerjajo po temeljnih, t. j. gospodarskih funkcijah. Edini kriterij za uvrstitev med trge je bila torej ozna~ba, pri nekaterih pogojena mo~no subjektivno. Celo po zelo ohlapnih merilih dobe, katero naselje se more imenovati trg, nekateri kraji to nedvom-no niso bili; {lo je kve~jemu za poskuse vzpostavitve trga. 4 Prim. P. Fister, Arhitektura, str. 159–164. 5 Po zadnjem tur{kem vpadu skozi Cerknico 1559 je nadvojvoda Karel Cerkni~anom leta 1567 namenil 200 goldinarjev za postavitev obrambnega obzidja okoli kraja (ringhmaur ... vmb der flekhen gefuert werden solle), v katerem je ob ‘upnijski cerkvi ‘e stal tabor (ARS, Vic. A., {k. 279, I/142, lit. T-1, 5. 4. 1567). 6 B. Golec, Dru‘ba, str. 246–247. 7 Prim. isti, str. 236–237. 8 Videti je, da je fu‘inarske Jesenice “povzdignil” v trg Valvasor, saj v znanih sodobnih virih tr{ko oznako pogre{amo (prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 237). 9 Gre za Makole in Bizeljsko (prim. J. Curk, Trgi in mesta na Slovenskem [tajerskem. Urbanogradbeni oris do za~etka 20. stoletja, Maribor 1991, str. 74, 75, 99; J. Koropec, Kr{ko bizeljsko gospostvo, v: ^ZN NV 7 (1971), str. 32–33), medtem ko so zapozneli in dolgotrajni boj za uradno priznanje tr{kega statusa v 17. stoletju dokon~no izgubile Ru{e (prim. J. Koropec, Ru{e v srednjem veku, v: ^ZN NV 13 (1977), str. 89–90). Na prvem mestu velja poudariti, da o nastanku Kostela in Vinice ter o zgodnej{i razvojni fazi vseh treh trgov ne razpolagamo z zadostnimi viri. Gospo{~inski arhivi so ohranjeni fragmentarno (v mlaj{i dobi je izjema Pobre‘je), potencialni viri, ki bi mogli problem osvetliti, pa raztreseni {e ~akajo naklju~nega najditelja.10 Fizi~na celota gradu in obzidanega naselja kot odlo~ilna okoli{~ina za poimenovanje trg je pri Kostelu in Vinici najbr‘ resni~no nastala ‘e v ~asu najhuj{ih tur{kih vpadov v zadnji tretjini 15. stoletja, vendar navzlic temu po svoji vsebini in funkcijah ne upravi~i oznake srednjeve{ki trg. Ne vzdr‘i niti primerjava s Se­no‘e~ami, kjer je obzidani ka{tel ali trg prav tako mlaj{ega nastanka, a ne gre za protitur{ki tabor.11 Obkolpski trgi kot taki, s priznanim nominalnim statusom trga, so vsekakor plod novega veka, njihov nastanek pa motiviran prete‘no z negospodarskimi razlogi, kar se mo~no odra­zi pozneje, ko izgubijo svojo primarno, t.j. obrambno funkcijo. S slednjo je bila v prvi dobi tesno povezana vloga refugija ali tabora za okoli{ko kme~ko prebivalstvo. Pri Kostelu je zabele‘ena skupaj s prvo omembo trga v urbarju iz leta 1570,12 pri Vinici malo pozneje z izrecno oznako tabor (1595–96),13 pri Pobre‘ju pa v mlaj{em Valvasorjevem opisu trga kot refugija ter v urbarjih iz prve polovice 18. stoletja.14 Ker je v literaturi zaslediti samo tabor-sko funkcijo Pobre‘ja, povzeto po Valvasorju, je pobre{ki obgrajski tabor, kot re~eno, edini upo{tevan v temeljnem delu P. Fistra o arhitekturi slovenskih protitur{kih taborov. Avtor ga ne uvr{~a med taborska naselja, temve~ v tip taborskih kompleksov, priklju~enih utrjenim gradovom, med katerimi so najve~ji stali ravno ob Kolpi. Pobre‘ju postavlja ob bok tipsko enak tabor pri gradu Poljane ob Kolpi,15 vendar moremo glede na njune zna~ilnosti upravi~eno ozna~iti kot obgrajska tabora tudi Kostel in Vinico, ki s prej{njima sestavljata verigo {tirih obkolpskih taborov. V njihovem primeru gre poleg tega za taborsko funkcijo kot eno od funkcij naselja in ne za klasi~en protitur{ki tabor, ki mu je vsebinsko najbli‘ji omenjeni poljanski tabor, sicer pomenljivo imenovan Tr‘i~, vsi trije (poznej{i) trgi pa se tipu obgrajskega tabora vsebinsko odmikajo. Njihova zna~ilnost je namre~ stalna naseljenost, ki je razen pri povsem na novo nastalem Pobre‘ju starej{a od obzidja, je pa {ele z njim dobila novo kvaliteto in kvantiteto tudi v 10 Na{e védenje o naselbinah in pojavih poimenovanja trg temelji na sistemati~nem pregledu kranjskega vicedomskega arhiva (v ARS), arhiva spodnjeavstrijske in notranjeavstrijske dvorne komore, dobr{nega dela arhiva notranjeavstrijske dvorne vlade (v StLA) in kranjskih de‘elnih stanov (v ARS). Dober pokazatelj odsotnosti ozna~evanja neke naselbine s trgom je zlasti krajevna kartoteka za del stanovskega arhiva, imenovan De‘elne zadeve. 11 Prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 21–22, 57. – Obzidani tr{ki (ka{telski) kompleks je nastal najpozneje v za~etku 15. stoletja in je v prvi omembi leta 1443 jasno razmejen od starej{e vasi (in dem Chastell ze Senaseczschach bey Vnser Frawn kirchen ... Senoseczschach inn dem dorff), pri ~emer je F. Kos s ka{telom zmotno mislil na grad (Iz arhiva, str. 117). V virih se nato {e dolgo pojavlja sinonimna oznaka “ka{tel ali trg”. Za trg je poleg tega {e ob zatonu srednjega veka jasno izpri~an privilegiran pravni in gospodarski polo‘aj. Obenem je pomenljivo, da se seno‘e{ki trg (markcht) prvi~ izrecno omenja leta 1460 v istem urbarju, kjer sre~amo tudi najstarej{i na Slovenskem omenjeni tabor – Tabor sv. Katarine pri [tjaku (P. Fister, Arhitektura, str. 165; M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, str. 202). 12 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XVI-3, urbar Kostel 1570, s. p., Kasstenzinß. 13 Deutsch-Ordens Zentralarchiv, Wien (DOZA), Ballei Österreich (BÖ), K 305/4, Inventar 1595, s.p.; Inventar 1596, s.p. 14 J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 144–145. ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradec, knj. 2, 1. del, urbar Pobre‘je 1711–1715, fol. 8–10; knj. 3, urbar Pobre‘je 1718–1722, s. p.; knj. 8, urbar Pobre‘je 1737, s. p. 15 Prim. P. Fister, Arhitektura, str. 93–99. B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... Kostelu in Vinici. Tipsko so obravnavane naselbine razmeroma blizu taborskim naseljem, raz{irjenim na Primorskem, zlasti na Gori{kem. Ta tip stalnega naselja je sicer praviloma lo~en od gradu, vendar sre~amo taborsko naselje v povezavi z gradom vsaj pri {tirih primor­skih krajih.16 Tudi Kostel, Vinica in Pobre‘je zdru‘ujejo glavni zna~ilnosti obeh tipov – taborskega naselja in tabora ob gradu, pri ~emer jih opazno zaznamuje dominantnost grajske­ga kompleksa. Obkolpski taborsko-utrdbeni trgi so torej zrastli pod okriljem in varu{tvom gradov. Kot stalno naseljene naselbine so nato brez formalnopravnih dejanj, druga~e kot vipavski Sv. Kri‘, postali nekak{ni trgi predvsem ali zgolj po imenu. Tak razvoj sta kostelskemu in pobre{kemu omogo~ili obe pomembni zemlji{ki gospostvi, vini{kemu pa slejkoprej tudi gostej{a naselitev in oprtost na starej{o farno vas tik ob njem, zato se je tr{ko ime raz{irilo {e na neobzidani del naselja. Verjeten zgled za uveljavitev tr{kega imena moremo nenazadnje iskati v trdnjavskih naselbinah bli‘nje Hrva{ke krajine. Tu se je leta 1579 za~ela gradnja trdnjave in mesta Karlovac, ki so ga poleg vojakov naseljevali civilisti in je dve leti pozneje dobilo kraljevski privilegij.17 Podobno so se v naslednjem stoletju nekateri trdnjavski kraji, ki so po zu­nanjem videzu precej spominjali na obkolpske grajsko-taborske komplekse, pona{ali s tr{kim naslovom.18 Neposredno pri~evanje o tem, kdo so bili graditelji obkolpskih taborskih trgov in kak{na prvotna funkcijsko-pravna narava naselij, imamo le za Pobre‘je. ^e je za grad Pobre‘je Ivan Lenkovi~ sredi 16. stoletja zapisal, da ga bo postavil na ~istini na strmi skali,19 je pri Kostelu in Vinici vsekakor {lo za dolo~eno naselbinsko kontinuiteto. Zaradi pomanjkanja virov o nastanku obeh obzidanih kompleksov se nenazadnje zdi mogo~ tudi srednjeve{ki izvor trga, ki se je {ele pozneje obdal z obzidjem in dobil poudarjeno obrambno vlogo.20 Vsi­ljujejo se namre~ analogije z dvema po legi sorodnima in prav tako slabo dokumentiranima trgoma v notranjosti de‘ele: s Svibnim in Turjakom. Tako kot za oba belokranjska trga namre~ nimamo nikakr{nih poro~il o srednjeve{kem trgu Turjak,21 kar bi veljalo tudi za Svibno, ~e se ne bi ohranila urbar in osamljena prodajna listina iz prve polovice 15. sto­letja.22 Omenjena trga in njuni tr‘ani bi se v tem primeru v virih pojavili {ele v urbarjih iz sedemdesetih let 16. stoletja, torej so~asno s kostelskim trgom. Zlasti pri obravnavi Kostela se zato posebej oziramo na vzporednice in razlike z zgor­njima tr‘cema Turjak in Svibno. Le-te jasno potrjujejo, da Kostel ni mogel biti srednjeve{ko naselje, ki bi po merilih dobe veljalo za trg. Predvsem se je treba zavedati druga~nih okoli{~in nastanka primerjanih trgov. Vinica in Kostel ter med njima le‘e~i grad Poljane, kjer se leta 16 Poleg Sv. Kri‘a so tak{na naselja {e [tanjel na Krasu (prim. N. [tupar-[umi, [tanjel, str. 5–6; prim. V. Simoniti, Voja{ka organizacija, str. 205), Tabor nad Dornberkom (P. Fister, Arhitektura, str. 163) in [ilenta­bor na Piv{kem (isti, str. 162). 17 Povsem novonastalo trdnjavsko mesto, obdarovano z dvema letnima in rednim tedenskim sejmom, se je poslej imenovalo “civitas”, me{~ani pa “cives civitatis novae Carlstadt”. Prim. Milan Kruhek, Postanak i razvoj tvr|ave i grada Karlovca, v: Karlovac 1579–1979, Karlovac 1979, str. 83–84. 18 Po Valvasorju sta trga (Markt) Buda~ki in Tovin, Modru{a je bila nekdaj “eine alte Stadt”, Ogulin pa v Valvasorjevem ~asu dokaj velik, s {tevilnimi hi{ami, “wie ein Städtlein” (J. W. Valvasor, Die Ehre VIII, str. 68, 70, 73). 19 Prim. Niko @upani~, 400 let gradu in trdnjave Pobre‘je ob Kolpi 1557–1957, v: Dr. Niko @upani~. Ob odkritju njegove spominske plo{~e v Gribljah v Beli krajini, 1972, str. 32–34 (odslej N. @upani~, 400 let). 20 Tak{no mnenje zastopa za Vinico D. Kos (Urbarji, str. 60–61). 21 Prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 24–25. 22 Prim. isti, str. 22. 1576 pojavi tabor s povednim imenom “Novi trg”,23 so bili namre~ vseskozi obmejni grado-vi, ki so mo~no pridobili na pomenu od druge polovice 15. stoletja s tektonskimi politi~nimi spremembami na Balkanu. Geneza njihovih prigrajskih naselij, za katere se je uveljavil naslov trga, se je bistveno razlikovala od srednjeve{kih trgov, nastalih predvsem iz gospo­darskih razlogov in pobud. Hipoteze, da je trg Kostel nastal {e v poznem srednjem veku, ni mogo~e utemeljiti ne s pisnimi pri~evanji ne z zadostnimi indici ali analogijami. @e v dobi najintenzivnej{e kolo­nizacije Ko~evske, ko so se na ortenbur{kih tleh pojavili trije trgi, Ribnica, Ko~evje in Poljane, je grad Kostel tak{no prilo‘nost zamudil. V dedni pogodbi med Ortenbur‘ani in Celjani so leta 1377 skupaj z ortenbur{kimi gradovi navedeni vsi trije prej omenjeni trgi, medtem ko se Kostel imenuje zgolj trdnjava (Grafenwart), povrhu tega skupaj s Poljanami, ki imajo ob sebi ‘e trg (Polan samt dem markt).24 Tudi vse znane pogodbe o lastni{tvu, oskrbni{tvu in zastavitvah kostelskega gospostva pod Celjani in Habsbur‘ani govorijo samo o gradu,25 kar sicer ni nenavadno niti za razne pogodbe o gospostvih, v katerih so le‘ali pomembni trgi.26 Razen gradu so pisne omembe kostelskih krajev do konca srednjega veka precej skope, pri ~emer zajema pojem Kostel najve~krat celotno pokrajino in cerkveno sredi{~e v Fari.27 Naselitveno podobo Kostelskega kon~no odkriva urbar kostelskega go-spostva iz leta 1494, v katerem trga kot urbarialnega naselja ni, niti ni omenjen v kak{ni druga~ni zvezi, denimo pri mitnini, vinoto~ih ali desetinah.28 Pri tem moramo zavrniti mo`nost, da trg ne bi bil vnesen v urbar, ker morda ne bi imel nobenih urbarialnih obvezno­sti, kar se je izkazalo za Turjak.29 Ko se namre~ kostelski trg prvi~ pojavi v urbarju iz leta 1570, gre namre~ evidentno za povsem druga~no vsebino pojma trg kot pri Turjaku in nasploh pri trgih srednjeve{kega nastanka. Funkcijska razli~nost od dejanskih trgov se ka‘e ‘e v sami za naselitev zelo neugodni legi v strmini tik pod gradom, s katerim sestavlja trg enovit utrdbeni kompleks. Okolica kostelskega gradu sicer v srednjem veku ni bila brez pogojev za oblikovanje tr‘nega naselja, do ~esar pa, tako kot {e pri mnogih drugih gradovih, ni pri{lo. Pozneje 23 Po objavi urbarja gospostva Poljane v: D. Kos, Urbarji, str. 282. 24 Regest 1377 XI. 23. v: H. Wiessner, MHDC X, str. 262, {t. 837. 25 ARS, Mikrofilmi, Listine iz HHStA, 12 D/9, 1425 V. 6., Celje; 12 D/10, 1425 V. 6., Celje. – ARS, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Repertorij I, 1466 X. 19., s. l. – ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XVI-1, prepisi listin: 1504 V. 2., Augsburg; 1504 V. 5., Augsburg; 1551 VIII. 8., Dunaj; 1563 III. 29., Dunaj; 1563 IV. 2., Dunaj. – StLA, Kammer-Registratur. 1535–1543, fol. 90–91, 27. 8. 1535. 26 Trg se denimo ne navaja ob zastavitvi gospostva Ribnica leta 1470 (ARS, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Repertorij I, 1470 V. 21./1, vidimus: 1535 IX. 25) ali pri prodaji gospostva @u‘emberk (StLA, Kammer-Registratur, 1538, fol. 2, 1. 1. 1538). In vendarle se izrecno navaja mali trg Poljane, ko je bil grad Poljane leta 1457 dan v zastavo Erhartu in Andreju Hohenwarterju “mitsambt dem markt” itd. (ARS, Mikrofilmi, Listine iz HHStA, 14 D/12, 1457 X. 29., Velikovec). 27 Prim. Milko Kos, Gradivo za histori~no topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), I-III. Ljubljana 1975, str. 276–277 (odslej M. Kos, GHTS). – Glede na lociranje poznej{e ‘upnijske cerkve Marije Vnebovzete v Kostel (Costel, im Costell) je treba v njeni bli‘ini iskati tudi tri hube, ki se leta 1436 navajajo “im Costel vnder der kirchen gelegen” ter “bey der kirchen im Kostel” (ARS, Zbirka rokopisov, I 57 r, fol. 40, 94). ^e bi bila mi{ljena cerkev sv. Treh kraljev v trgu pod gradom, ki v srednjem veku ni izpri~ana, bi bila lokacija vsekakor ozna~ena po gradu in {ele nato po cerkvici. 28 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XVI-2, urbar Kostel 1494, s. p. – Tudi v novej{i literaturi se ponavlja podatek, da je bilo v kraju Kostel leta 1494 pet kmetij (prim. Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga, Ljubljana 1971, str. 229; Jo‘e @agar-Jagrov, Kostel. Ljudje in zemlja ob Kolpi, Ko~evje 1983, str. 26 (odslej J. @agar-Jagrov, Kostel). Dejansko gre za vas Ku‘elj na skrajnem zahodnem koncu kostelske pokrajine, ki se v urbarjih vedno navaja prva: leta 1494 kot “Cossel das darff” in 1570 kot “Khusl” (ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XVI-3, urbar Kostel 1570, s. p.). 29 Prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 24. B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... mo~no raz{irjeno kme~ko trgovanje s soljo v zameno za ‘ito30 je bli`ino gradu morebiti `e zgodaj izkoristilo za ob~asno tr`i{~e, pri ~emer pa bi se srednjeve{ki trg nedvomno razvil v polo`nej{i legi v Dolnjem Kostelu in ne v strmini, kjer stoji dana{nji Gornji Kostel, imeno-van Trg. Morebitna poznej{a preselitev trga v varnej{e zavetje tik pod gradom bi se poleg tega prav gotovo ohranila vsaj v spominu, ~e `e ne v toponimu Stari trg. Potem ko trg Kostel leta 1377 zagotovo {e ni obstajal, za njegovo “ustanovitev” pri lastnikih gospostva tudi pozneje ni bilo zadostne volje in/ali mo~i. Proces oblikovanja tr{kih naselbin se je dotlej `e mo~no upo~asnil, vsi pozno izpri~ani trgi, omenjeni {ele v prvi polovici 15. stoletja (Postojna, Seno`e~e, Svibno, Vi{nja Gora), pa so bili dejansko zgodnej{ega nastanka in naslonjeni na starej{e tr`i{~e ali va{ko naselje.31 Tudi okoli{~ine, ki so privedle do nastanka tr‘cev Svibno in Turjak, po velikosti in pomenu na zunaj podobnih Kostelu, so te‘ko primerljive s kostelskimi. Pri obeh je poglavitni vzgib mo~ videti v interesu pomemb­nih plemi{kih rodbin, saj je {lo za vzpostavitev trga pod rodbinskim gradom, kar kostelski grad ni bil. Turjak se je poleg tega umestil na frekventno prometnico proti Kvarnerju, svi­benskemu trgu, le‘e~emu ob stranski prometnici, pa je dajal pe~at sede‘ pra‘upnije. ^etudi gre v naselbinskem pogledu med Kostelom in Svibnim za tipsko podobnost majhnega suburbija v naro~ju grajskega hriba, je treba opozoriti {e na eno pomembno razliko: Svibno ima na voljo precej obse‘nej{i in neprimerno polo`nej{i prostor, poleg tega pa ni bilo nikoli obzidano. Kostelu je bilo podobno samo po {ibki obljudenosti, vendar {ele v 16. stoletju, ko so dejansko ‘e ugasnile njegove tr{ke funkcije.32 Istega leta kot za Svibno, 1570, je nastal tudi reformirani urbar de‘elnokne‘jega zastavnega gospostva Kostel s prvo omembo tr‘ca (Markhtl, Märkhtl), toda funkcijsko, kot re~eno, mo~no druga~nega od trgov srednjeve{kega izvora. Drugi kranjski trgi vklju~no s Svibnim nastopajo v so~asnih reformi­ranih urbarjih kot urbarialna naselja, ki se po dajatvah in delovnih obveznostih razlikujejo od pode‘elja, posestniki pa se pri vseh izrecno imenujejo “purgarji” (burger, purger).33 Za trg Kostel, kakr{nega ponazarja urbar leta 1570, pogre{amo vse zgornje zna~ilnosti, medtem ko sta nasprotno jasno izpri~ana poglavitni namen nastanka in naselbinska funkcija: obramba gradu z refugijem. Trg zasledimo {ele na koncu urbarja pri opisu posebnih prihod­kov. V zvezi s ka{~nim ~in‘em (Khasstenzinß) je zabele‘eno, da omenjeno dajatev pla~uje vsak podlo‘nik s Ko~evskega ali Hrva{kega, ki postavi ka{~o v tr‘cu (im Markhtl). [tevilo ka{~ se je po navedbi urbarja pogosto spreminjalo in je tedaj zna{alo 27, neupo{tevaje ka{~e doma~ih kostelskih podlo‘nikov. Neposredno na ka{~ni ~in‘ se ve‘ejo dajatve stalnih na­seljencev – tr{kih o{tetarjev (von den hofstetten im Märkhtl). Koliko jih je ‘ivelo v trgu, ne vemo, saj sta poimensko navedena samo dva, nih~e razen njiju pa po izrecni navedbi ni pla~eval ni~esar (diennt niemandts nichts). Kon~no je pri tlaki razvidno, da so bili po­ 30 Prim. J. @agar-Jagrov, Kostel, str. 94. – F. A. Breckerfeld je konec 18. stoletja v opisu gradu in trga Kostel zapisal: “Ukvarjajo se tudi mo~no s solno trgovino, tako da sol pove~ini zamenjujejo za `ito. @ivijo revno in so pri vseh nadlogah izjemno potrpe`ljivi.” (ARS, Gospostvo Dol, fasc. 123, F. A. Breckerfeld, Topografija Kranjske I, str. 239). 31 Prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 21–24. 32 [tevilo posestnikov v trgu Svibno se je po urbarju iz leta 1570 glede na prvo polovico 15. stoletja prepolovilo. Po urbarju, nastalem malo pred letom 1439, svibenski trg z 32 posestniki in poudarjeno neagrarno naravo ni zaostajal za ve~ino dolenjskih trgov, leta 1570 pa je premogel le {e 20 obdav~encev, od tega 16 s hi{no posestjo (B. Golec, Dru‘ba, str. 734). 33 Ribnica: ARS, Gospostvo Ribnica, knj. 1, urbar 1573, s.p. – Rade~e: ARS, TK RDA, N 168, No. 43, urbar Rade~e 1575, s.p. – ARS, Vic. A., {k. 107, I/60, lit. S X-1, urbar @ebnik ali Rade~e 1576, s.p. – Litija: ARS, TK RDA, N 205, No. 35, urbar Vi{nja Gora 1578, s. p. – Stari trg v Poljanah: D. Kos, Urbarji, str. 282, 293, 295. – Planina: ARS, Vic. A., {k. 84, I/49, lit. H III-6, urbar Ho{perk 1573, s.p. – Postojna: ARS, TK RDA, P 98, No. 12, urbar Postojna 1576, s.p. dlo‘niki dol‘ni drug za drugim v trgu opravljati stra‘arsko slu‘bo (zu der wacht im Märkhtl).34 Posebej pomenljivo je dejstvo, da se trg v urbarju ne omenja v nobeni drugi zvezi, ki bi kazala na njegove tr{ke funkcije.35 Ob izraziti funkcijski razli~nosti s trgi v drugih de‘elnokne‘jih zastavnih gospostvih je nasprotno opazna precej{nja skladnost Kostela s Tr‘i~em, obgrajskim taborom pri sosed­njem gradu Poljane ob Kolpi. V {est let mlaj{em poljanskem reformiranem urbarju iz leta 1576 se dana{nji Tr‘i~, del naselja Predgrad, imenuje “Novi tr‘ec” in se prav tako kot kostelski trg navaja le v rubriki prihodkov od ka{~ (Cassten dienst im Neuen Märckhtl). Enako kot v Kostelu so ka{~no dajatev tudi tu nalo‘ili zgolj tujim podlo‘nikom, tedaj skupaj 25 osebam za prav tolik{no {tevilo ka{~.36 Iz urbarja je nazorno razvidna taborska narava Tr‘i~a, povsem druga~na od zna~aja dva kilometra oddaljenega srednjeve{kega trga Poljane, ki je v razlikovanje od tabora “Novi trg” dobil ime Stari trg.37 V slednjem (Alten Marckht) je popisanih 14 gospodarjev na 19 o{tatih in dva posestnika vrtov, ki so pri odmeri tlake obravnavani kot “purgarji” (die burger aus den Altten Marckht) in temu primerno opro{~eni vsakr{nih obveznosti, razen ~e gre za gradnjo oziroma utrjevanje gradu.38 Po urbarjih iz sedemdesetih let 16. stoletja tako torej med obkolpskima sosedoma, poljan-skim obgrajskim taborom Tr‘i~ in kostelskim Trgom, ni takoreko~ nobenih razlik. Zato pa se oba jasno lo~ita od dejanskih trgov, kakr{en je bil obema najbli‘ji Stari trg v Poljanah. Povezuje ju nadalje skupen izvor imen Tr‘i~ in Trg, ki se v urbarjih odra‘a v prevedenih nem{kih oblikah “im Neuen Märckhtl” oziroma “im Märckhtl”, vsekakor posnetih po ‘ivi govorici, pri ~emer sta lastni imeni postali stvarni imeni. Tr{ko ime se je pri obeh taborih povsem uveljavilo, najbr‘ v ljudskem jeziku celo brez druge ustreznice (Novi tr‘ec oziroma Kostel). Ker je bil pojem trga v rabi za zelo {irok spekter razli~nih krajev, ne da bi imel jasno pravno vsebino, se je tem la‘e prilepil obzidanemu podgrajskemu kompleksu, po temeljni funkciji sicer protitur{kemu taboru, a nekoliko druga~nemu od klasi~nega tipa tabora. Pre­senetljivo je, kako mo~no se je pri Kostelu uveljavilo krajevno lastno ime Trg. Slednje se je drugod zakoreninilo predvsem pri starej{ih trgih, denimo v sinonimu Trg za notranjska trga Vipavo in Planino, pa vendar – analogno s Kostelom – tudi pri mlaj{em, sicer {e srednjeve{kem utrjenem tr‘cu Seno‘e~e.39 ^e je seno‘e{ki trg izpri~ano ‘e v srednjem veku izpolnjeval kriterije za status pravega trga, ima “neustrezno” poimenovanje trg za kostelski obgrajski tabor zgovorno vzporedni-co v sosednjem poljanskem taboru z imenom Tr‘i~. Ta je leta 1576 izpri~an kot “Novi tr‘ec”, pa~ v nasprotju s Starim trgom, t. j. prvotnim trgom Poljane, ki je mogel Poljancem nenaza­dnje dati navdih za poimenovanje obgrajskega tabora kot novega ali malega trga – “tr‘i~a”. Ali se je kostelski Trg zgledoval po njegovem imenu, niti ni pomembno. Za izbiro imena kvalitativno novega – obzidanega naselja namre~ ni imela ve~jega pomena vsebina poj­mov, temve~ naselbinski videz. Tako zapi{e {e Valvasor dobrih sto let pozneje naslednje 34 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XVI-3, urbar Kostel 1570, s.p. 35 Trga ni pri dajatvah vinoto~ev (taffernrecht) niti pri mitnini, medtem ko o pro{~enjskih sejmih in prisednikih v kostelskem de‘elskem sodi{~u sploh pogre{amo kakr{ne koli podatke. 36 D. Kos, Urbarji, str. 282–283. 37 Nerazvidnost stalne poselitve, podlo‘ni{ke ka{~e in nadaljnji razvoj Tr‘i~a zanikajo trditev I. Simoni~a, da se je “v 16. stoletju v taboru razvil trg” (prim. Ivan Simoni~, Grad Poljane ob Kolpi., v. Kronika 26 (1978), str. 39). 38 D. Kos, Urbarji, str. 282, 293. 39 [e danes ime Trg za prebivalce Vipavskega pomeni Vipavo, medtem ko se sinonim Trg za Gorenjo Planino zadnja desetletja izgublja, v Seno‘e~ah pa je za nekdaj obzidani del naselja ‘e skoraj povsem potonil v pozabo. B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... besede: “Pod gradom /Poljane/ se ka‘e velik tabor, v katerem je veliko majhnih hi{ic, zato spominja na trg ali mestece (!), zlasti ker je najbolje preskrbljen z okroglimi stolpi in obzidji. V vojnih ~asih je nudil zato~i{~e okoli{kim pode‘elanom, ki so se semkaj zatekali s svojim premo‘enjem in imetjem ter odbijali sovra‘ne napade. V mirnih ~asih so hi{ice nenaseljene in stojijo prazne.”40 Odlo~ilnost zunanje podobe pri poimenovanju je zaslediti tudi za trg Kostel ali Trg: vir iz leta 1581 ga namre~ enkrat imenuje »grad« in drugi~ »mesto«. V nekem sodnem sporu se najprej omenja podlo`ni{ka ka{~a v “gradu” Kostel (gaden im gschlos Khostl), ki jo je zastavni imetnik gospostva podrl, ker je bila preblizu “mestnim” (!) vratom (dem statt thor zu nahent).41 Poljanski Tr‘i~ in kostelski Trg sta se ob vseh skupnih zna~ilnostih vendarle ‘e od nastanka razlikovala v nekaterih temeljnih potezah, zaradi katerih sta imela tabora pozneje razli~no razvojno pot. Medtem ko je bil Tr‘i~ tipi~ni kme~ki protitur{ki tabor na sicer netipi~ni legi ob gradu, je kostelski Trg opravljal {e druge vloge. Poljanski tabor denimo ni imel ve~jega pomena za obrambo gradu, saj je stal na naravno utrjenem skalnatem pobo~ju pod gradom, skozi katerega je najbr‘ vodil tudi edini vhod v tabor.42 Kostelski grad je nasprotno uporabljal tr{ko obzidje za svojo predstra‘o. Podlo‘niki, ki jim urbar leta 1570 nalaga stra‘arsko obveznost, so hkrati varovali edini dostop v grad, v ka{~ah shranjeno podlo‘ni{ko imetje in kon~no tudi malo{tevilne stalne naseljence Trga. Prav po stalnih prebivalcih, imetnikih o{tatov, se je kostelski Trg v 16. stoletju in pozneje razlikoval od poljanskega Tr‘i~a, kjer urbar iz leta 1576 o stalni naseljenosti mol~i, Valvasor pa sto let pozneje izrecno poudari, da so hi{ice v mirnih ~asih prazne. Tako se je kostelskemu tabor-skemu naselju Trg “uspelo” ‘e pri Valvasorju uvrstiti med ostale kranjske trge43 in nato ohranjati status trga vse do 19. stoletja,44 medtem ko je nenaseljeni oziroma samo ob~asno naseljeni refugij Tr‘i~ ugasnil, br‘ ko je prenehala njegova taborska funkcija.45 Bodo~i razli~ni razvojni poti sta se zarisali ‘e ob samem nastanku obeh taborov. ^e pri Poljanah {e lahko domnevamo, da na neprikladnem ju‘nem pobo~ju pod gradom poprej ni 40 J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 449: “Unter dem Schloß zeigt sich ein grosser Tabor, in welchem viel kleine Häuslein und er daher einem Marckt oder Städtlein nicht ungleich zumal weil er mit runden Thürnen und Ringmauren bestens versehen: und dieses die Zuflucht der hier herum=wohnenden Landleute zu Kriegs=Zeiten gewesen allwohinein sie sich mit aller ihrer Haab und Gütern geflüchtet und den feindlichen Anfall abgetrieben. Zu Friedens=Zeit aber lässt man diese Häuslein unbewohnt und leer stehen.” 41 ARS, Vic. A., {k. 373, protokoli zasli{anj 1581–1582, pag. 67–68, 18. 4. 1581. 42 P. Fister, Arhitektura, str. 98–99. 43 J. W. Valvasor, Die Ehre II, str. 212; XI, str. 216–217. 44 Kostel je trg tudi na Florijan~i~evem zemljevidu Kranjske iz leta 1744 (Janez Dizma Florijan~i~ pl. Grienfeld, De‘elopisna karta vojvodine Kranjske. Ljubljana 1744, Faksimile Monumenta slovenica, Lju­bljana 1995 (odslej J. D. Florijan~i~, De‘elopisna karta)), v {ematizmu Kranjske leta 1795 (Schematismus für das Herzogthum Krain 1795, Laibach 1795, str. 187) in v uradnem popisu prebivalstva leta 1817 (Haupt-Ausweis über die Einteilung des Laibacher Goubernements in Provinzen, Kreise, Sektionen, Bezi­rksobrigkeiten, Hauptgemeinden, Untergemeinden und Ortschaften, nebst deren Häuser und Seelenzahl in Jahre 1817, str. 53 (odslej Haupt-Ausweis 1817)). 45 V priro~nem urbarju poljanskega gospostva 1642–1649 niso zabele‘ene ne ka{~e ne Tr‘i~, ki je o~itno ‘e precej izgubil na pomenu (Haus-, Hof- und Staatsarchiv Wien (HHStA), Archiv Auersperg (AAu), A-15–Fach 3, No. 53, Urbar Pölland 1642–1649). Stalna naselbina ni mogel postati pred sredo 18. stoletja, saj ga v terezijanskem katastru {e ni, pri ~emer je izklju~eno, da bi se skrival pod kak{nim drugim naseljem. Danes je namre~ eden od {estih sestavnih delov vasi Predgrad, ki je imela – enako kot ‘e leta 1576 (D. Kos, Urbarji, str. 264–267) – tudi v katastru leta 1754 {e vedno samo deset hub in nobenih drugih posestnikov (ARS, TK RDA, N 162, No. 27, 31. 10. 1754). Franciscejski kataster iz let 1822–23 razkriva na prostoru nekdanjega tabora 8 neznatnih lesenih stavb: 7 vinskih kleti in stanovanjsko hi{ico. Od tega so bile tri stavbe stalno naseljene, kar so o~itno postale zelo pozno, saj so nosile najvi{je hi{ne {tevilke v vasi – 78–80 (ARS, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 336, mapa in protokol). bilo nikakr{nega zaselka in so tabor postavili na ledini, obzidano prigrajsko naselje pod Kostelom gotovo ni nastalo iz ni~. Poleg grajske pristave je sklepati vsaj na malo{tevilne podgrajske o{tetarje, predvsem v gospo{~inski slu‘bi, ki jih je pozneje obdalo “tr{ko” obzidje, namenjeno varovanju gradu in imetja v podlo‘ni{kih ka{~ah, s ~imer je naselbinski zametek dobil povsem druga~ne funkcije.46 Skladno s pove~ano nevarnostjo je grad potreboval stalno naseljeno in pripravljeno mo{tvo, kar je zahtevalo pove~anje prebivalstva, medtem ko je poljanskemu gradu tak{no prigrajsko naselje predstavljala vas Predgrad. Kostelski tabor tudi funkcijsko ni bil klasi~ni tip protitur{ke kme~ke utrdbe, ampak hkrati stalno naselje kot predstra‘a gradu. Na vpra{anje, kdaj natanko je pod gradom Kostel zrastlo obzidje, ki je dalo naselbini ime Trg, zaenkrat nimamo dolo~nega odgovora. ^as odlo~ilne kvalitativne spremembe je mo~ opredeliti le okvirno. Razlogov za utrditev tako gradu kot kme~kega refugija ni manjkalo ‘e izza {estdesetih let 15. stoletja, ~emur je na Slovenskem sledila nekaj desetletij trajajo~a doba najintenzivnaj{e gradnje taborov.47 Najstarej{i ohranjeni kostelski urbar iz leta 149448 obstoja taborskega obzidja in stalno naseljenih o{tetarjev ne potrjuje, a niti ne izklju~uje. Kolikor so bili ti podgrajski ljudje vezani na grajsko slu‘bo, je povsem razumljivo, da jih v urbarju ni, kakor tudi gospostvo ni nujno pobiralo ~in‘a za ka{~e v potencialno ‘e obstoje~em taboru.49 Glede na huda opusto-{enja Kostelskega v dvajsetih letih 16. stoletja,50 ko je bila glavna faza taborskih gradenj sicer ‘e mimo, je ta ~as zgornja ~asovna meja zgraditve obzidja okoli malo{tevilnih pod-grajskih domov. V pro{nji de‘elnemu knezu iz leta 1530 poro~ajo kranjski stanovi o hudem opusto{enju v kostelskem gospostvu in o po{kodovani utrdbi, ki je gospodar brez kraljeve pomo~i ne bo mogel popraviti.51 Prvotno obzidje je bilo vsekakor skromno in provizori~no. Svojo dokon~no obliko je, kot ka‘e, dobilo sredi 16. stoletja, v ~asu pospe{enih utrditvenih del v de‘eli. Stolp, ki ga omenja Valvasor, je zelo verjetno tisti, katerega zgraditev je kralj Ferdinand ukazal leta 1554.52 Glavna naloga, zaradi katere se je razvilo obzidano naselje Trg, je bila torej obrambna. Kot predstra‘a gradu ter pribe‘ali{~e za okoli{ko prebivalstvo in njegovo imetje se kajpak ni moglo braniti samo. Njegovo stalno obrambo so nalo‘ili podlo‘nikom kot sestavni del de‘elne obrambe, saj je kostelski grad veljal za trdnjavo de‘elnega pomena. Po Valvasorju se Turki trga niso mogli polastiti druga~e kot s prevaro, in sicer naj bi se to zgodilo leta 1578,53 ~esar pa sodobni viri ne potrjujejo.54 Bolj kot slikoviti opis samega dogodka je 46 Podobno opredeljuje genezo trga B. Reisp, dasiravno jo ve‘e na trgovino in promet: “Pod gradom je zraslo naselje, ki je kasneje dobilo ime Trg, da so ga lo~ili od gradu, vse skupaj pa so obdali z obzidjem, oja~enim z obrambnimi stolpi” (Branko Reisp, Grad Kostel (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 141), Ljubljana 1990, str. 8, (odslej B. Reisp, Grad Kostel)). – Prim. J. @agar-Jagrov, Kostel, str. 94. 47 P. Fister, Arhitektura, str. 73. 48 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XVI-2, urbar Kostel 1494, s. p. 49 V tem pogledu je verjetna analogija s Turjakom. Tako kot vsi turja{ki urbarji, za~en{i z letom 1464, mol~ijo o trgu Turjak, katerega prebivalci so opravljali posebne dol‘nosti (prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 24), bi lahko tudi kostelski urbar iz enakega razloga presko~il skromno podgrajsko naselbino. 50 Po vsekakor pretiranem poro~ilu kranjskih de‘elnih stanov iz leta 1528 naj bi imelo gospostvo Kostel pred enim letom {e 300 obljudenih kmetij, zdaj pa jih nima niti sedem (S. Jug, Tur{ki napadi, str. 47). 51 S. Jug, Tur{ki napadi, str. 51. 52 ARS, Stan. A. I, {k. 852, registraturni protokoli 4 (1544–1556), pag. 411, maj 1554. 53 J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 217. 54 Prim. V. Simoniti, Prispevek k poznavanju tur{kih vpadov od leta 1576 do za~etka gradnje Karlovca leta 1579. v: Z^ 34 (1980), str. 96. – Prim. Stanko Jug, Tur{ki napadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Sisku (1593), v: Z^ IX (1955), str. 53. B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... pomembno, da govori poro~ilo izrecno o trgu, kar je v literaturi obveljalo kot prva omemba Kostela kot trga (1578).55 V zvezi z utrdbeno funkcijo je {e ena vloga naselja, ki naj bi jo to po izro~ilu opravljalo v ~asu tur{kih vpadov. Tedaj so sede‘ ‘upnije iz Fare domnevno prestavili v utrjeni Kostel, kjer je ‘upnijsko cerkev nadome{~ala podru‘nica sv. Treh kraljev.56 Slednja je sicer skrom­na stavba kapelastega tipa iz 16. stoletja,57 vendar jo Valvasor pri opisu trga dejansko ime­nuje ‘upnijska cerkev.58 O {tevil~nosti tr{kega prebivalstva in njegovem posestnem stanju smo pou~eni {ele od zadnje ~etrtine 17. stoletja, ko v Trgu ni bilo ve~ kot 11 posestnikov,59 pribli‘no toliko kot sredi 18. stoletja.60 Glede na prostorsko utesnjenost ni mogo~e pri~akovati bistveno ve~jega {tevila hi{ niti v 16. stoletju, ko je obzidje {e v polni meri opravljalo svojo obrambno vlogo. Neprimerno ve~ je bilo v tem ~asu nestalnih prebivalcev, predvsem kmetov, ki so v taboru na{li zato~i{~e, pa tudi podlo‘nikov-stra‘arjev in voja{kih najemnikov, ob~asno poslanih v Kostel zaradi obrambe meje.61 Naselje z ducatom hi{ in tesno povezano z gradom ni imelo pogojev postati trg v gospo­darskem smislu. Potem ko je v 17. stoletju dodobra izgubilo vlogo refugija s kme~kimi ka{~ami, kakr{en se ka‘e v urbarju leta 1570, se je lahko Valvasor ~udil le strmini, v skalo vsekanemu dostopu, mo~nemu obzidju in stolpom, ki so mogli zagotavljati varnost pri-be‘nikom. V trgu je bilo po njegovih besedah malo hi{ in {e te brez vsakega bli{~a.62 Tudi v pravno-upravnem pogledu se naselbina ni mogla primerjati s trgi, katerih prebivalci so se od nekdaj imenovali “purgarji” in u`ivali kot taki poseben pravni polo`aj z dolo~eno stop-njo samouprave. V vseh znanih virih, vklju~no z najbolj merodajnimi, t.j. urbarji in `up­nijskimi mati~nimi knjigami, za Kostelce niti enkrat ne zasledimo oznak “Bürger” in “ci-vis”, ampak v urbarialnih virih kve~jemu “kaj`arji v trgu” (keüschler in marckt Costl)63 oziroma “marcktler”.64 Leta 1614 sicer naletimo na “uboge tr`ane” (arme burgersleuthe alhie zu Costel), vendar isti vir zgovorno ponazarja, kako so bili ti-isti obravnavani in kak{na je bila njihova gospodarska usmerjenost. Zastavni imetniki gospostva bratje Lan­genmantl so hoteli grajski pristavi priklju~iti neko polovi~no hubo, ker je grad zaradi izpo­stavljenosti in za zagotovitev varnosti zahteval ~im ve~jo naseljenost, pri tem pa mu je primanjkovalo lastne zemlje, ki bi jo mogel “ubogim tr`anom” odstopiti v obdelavo.65 55 Prim. B. Reisp, Grad Kostel, str. 15. 56 Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 213. – Prim. Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga, Ljubljana 1971, str. 229. 57 Marijan Zadnikar, Gradivo za umetnostno topografijo Ko~evske, Ljubljana 1968, str. 57. – Prim. J. @agar-Jagrov, Kostel, str. 146–147. 58 J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 216. – V opisu kostelske ‘upnije se cerkev nasprotno imenuje le kot podru‘ni~na (isti, VIII, str. 754). 59 ARS, Zap. inv., XXIX-L-27/2, 1681, str. 91–92. 60 ARS, TK RDA, N 150, No. 14, 29. 5. 1753; No. 17, izvle~ek iz urbarja 1694, 26. 5. 1753. 61 Leta 1563 je denimo poveljnik senjsko-li{ke kapetanije poro~al, da ima Kostel le {est hlapcev (najemnikov), potreboval pa bi jih {e najmanj dvajset, da bi lahko skupaj s podlo‘niki kljuboval tur{kim napadom (J. @agar-Jagrov, Kostel, str. 64). Leta 1595 pa so kranjski de‘elni stanovi odobrili za trdnjave Gerovo, Klana in Kostel skupaj 36 hlapcev (ARS, Stan. A. I, fasc. 7, {k. 881, sejni zapisniki de‘elnih stanov 1595–1599, s. p., 18. 8. 1595). 62 J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 216. – Valvasorjev opis v resnici deloma nasprotuje bakrorezni upodobitvi, ki je mestoma o~itno alegori~na, saj so na njej poleg tr{kih vrat {tirje stolpi, medtem ko govori besedilo o enem samem. 63 ARS, TK RDA, N 150, No. 5, s. d. 64 Prav tam, No. 8, 8. 3. 1758; No. 14, 29. 5. 1753; No. 20, 18. 6. 1805. 65 ARS, Vic. A., {k. 75, I/43, lit. C II-5, 1. 2. 1614. Ko je nato gospostvo leta 1620 pri{lo kot komorna posest v last dotedanjih zastavnih imetnikov Langenmantlov,66 se status t.i. trga ni v ni~emer spremenil. Vsekakor je veljal za trg tudi pred vi{jimi oblastmi, saj ga kmalu zatem, leta 1625, v sodni obravnavi pred de‘el­nim glavarjem prvi~ sre~amo s polnim naslovom: “markht Cosstl”.67 Pod Langenmantli in njihovimi nasledniki mu je uspelo trajno ohranjati tr{ki status, kar nikakor ne bi bilo mogo~e brez privolitve zemlji{kih gospodov, {e posebej ko so v dobi upravne modernizacije po sredi 18. stoletja ugasnili tr{ki naslovi skoraj vsem malo pomembnim, ~etudi starej{im tr-gom s trdnej{o pravno osnovo. Kostel je edini od treh “fortifikacijskih trgov” ozna~en kot trg tudi na Florijan~i~evem zemljevidu Kranjske iz leta 1744,68 na katerem niti nekatere srednjeve{ke tr{ke naselbine niso ve~ trgi. Tako denimo pogre{amo tr{ko oznako za sosed­nje Poljane–Stari trg ter za Svibno in Seno‘e~e, s katerima je Kostel povezovala temeljna zna~ilnost, da so sredi 18. stoletja premogli le {e pe{~ico naseljenih hi{. Kon~no manjka Kostelu kot tudi Vinici {e ena zna~ilna poteza trgov srednjeve{kega izvora, ki nastanek obeh proto-trgov nedvoumno postavlja v mlaj{i ~as. Gre za prisedni{tvo tr‘anov na krvnih pravdah, kamor so de‘elska sodi{~a vabila predstavnike okoli{kih mest in trgov. Sistem prisedni{tev, kot ga natanko podajajo reformirani urbarji iz sedemdesetih let 16. stoletja, spri~uje, da Kostel in Vinica vanj preprosto nista bila vklju~ena. Ni sicer znano, iz katerih mest in trgov so bili predvideni prisedniki krvnih pravd v kostelskem de‘elskem sodi{~u,69 medtem ko vini{ko pomirje niti ni imelo krvnosodnih pristojnosti,70 zato pa je povsem jasno, da Kostelcev in Vini~anov niso vabili v sosednja de‘elska sodi{~a Ko~evje, Poljane in Metlika. Tja so pritegnili predstavnike bolj oddaljenih mest in malo pomembnih trgov, tako denimo v Ko~evje iz malega trga Turjak, ~eprav je bil bli‘ji Kostel, v Metliko pa {e leta 1610 celo iz @u‘emberka in ne iz Vinice.71 Zelo jasno se v navedenih relacijah odra‘a razli~en nastanek in pravna vsebina Kostela in Vinice na eni strani ter na drugi njunega skupnega soseda Starega trga v Poljanah, ki je status priznanega trga u‘ival ‘e izza druge polovice 14. stoletja. Iz povedanega izhaja dejstvo, da pozno nastala trga Kostel in Vinica nista dosegla stopnje trga v pravnem pomenu besede, tako da bi mogli njuni predstavniki kot sodni prisedniki nastopiti enakovredno s pravimi “purgarji”, kakr{ni so bili celo prebi­valci neuglednih tr‘cev Poljane (Stari trg), Turjak in Svibno.72 Za oba belokranjska fortifikacijska trga, Vinico in Pobre‘je, moremo vsaj tako dobro kot 66 ARS, Zbirka listin, Kronolo{ka serija, 1620 XI. 15., Dunaj. 67 ARS, De‘elni glavar za Kranjsko, kopialna knjiga 1625, 23. 1. 1625. 68 J. D. Florijan~i~, De‘elopisna karta. 69 Reformirani urbar gospostva Kostel navaja samo meje de‘elskega sodi{~a, ne opisuje pa malefi~nega postopka (ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XVI-3, urbar Kostel 1570, s.p.). 70 D. Kos, Urbarji, str. 100, 468. 71 Po urbarju iz leta 1574 so bili prisedniki v de‘elskem sodi{~u Ko~evje poleg doma~ih me{~anov {e tr‘ani iz Ribnice, @u‘emberka in Turjaka (P. Wolsegger, Das Urbarium, MMVK IV (1891), str. 34), leta 1573 v Ribnici poleg doma~inov tudi iz Ko~evja, Lo‘a in @u‘emberka (ARS, Gospostvo Ribnica, knj. 1, urbar 1573, s.p., Malefiz rechtens befirderung), v Poljanah pa leta 1576 iz Starega trga, Ko~evja in ^rnomlja (D. Kos, Urbarji, str. 295). V de‘elskem sodi{~u Metlika, obsegajo~em skoraj celotno Belo krajino, so po urbarju iz leta 1610 poleg Metli~anov vabili prisednike iz ^rnomlja, Novega mesta in @u‘emberka (D. Kos, Urbarji, str. 419–420). 72 Za tr‘ane iz Starega trga v Poljanah ni znano, da bi bili vabljeni za prisednike kam drugam kot pred doma~e de‘elsko sodi{~e (D. Kos, Urbarji, str. 295). Vsekakor jih v reformiranih urbarjih ni med prisedniki dveh sosednjih de‘elskih sodi{~ Ko~evje in Metlika, tako da ostane edina mo‘nost de‘elsko sodi{~e v Kostelu. Iz Turjaka so vabili prisednike v Ko~evje (P. Wolsegger, Das Urbarium, MMVK IV (1891), str. 34) in – kar je zanimivo – ne tudi v sosednjo Ribnico (ARS, Gospostvo Ribnica, knj. 1, urbar 1573, s.p., Malefiz Rechtens Befirderung). Sviben~ani pa so bili predvideni za prisednike v Rade~ah (ARS, Zbirka urbarjev, II/ 22 u, urbar Svibno 1602, pag. 450) in na Gamberku nad Zagorjem (J. Oro‘en, Zgodovina Zagorja, str. 26). B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... Kostel po Valvasorju (1679) in na franciscejski katastrski mapi iz leta 1824 za Kostel zasledovati ~as in potek utrditve, veliko manj jasno pa je, kdaj, v kak{nem pomenu in obsegu se je zanju za~elo uporabljati ime trg. Zaenkrat namre~ ne poznamo pri~evanj o tr{kem naslovu iz ~asa pred osmim desetletjem 17. stoletja, t.j. le malo pred nastankom Valvasorjevega opisa. Odsotnost tr{kega imena je v 16. stoletju toliko bolj pomenljiva pri Vinici, saj je ta dobro dokumentirana kot utrdba in eno najpogostej{ih zbirali{~ kranjske de‘elne vojske.73 Nasprot-no je zelo malo znanega o lastnikih gradu in o njegovi majhni zemlji{ki gospo{~ini.74 Vse do druge polovice 17. stoletja namre~ pogre{amo vire urbarialnega zna~aja, ki bi dali tudi najzanesljivej{i odgovor na vpra{anje, kak{en obseg in status je imelo obzidano prigrajsko naselje in ali so ga ‘e tedaj imenovali trg. Vsekakor je imel tr{ki naslov za seboj dolo~eno tradicijo, ko se je v sedemdesetih in osemdesetih letih 17. stoletja, takrat ‘e v zatonu in dodobra izpraznjen, skoraj so~asno pojavil v razli~nih virih. Poglavitni in hkrati najstarej{i vir, vini{ki urbar iz leta 1674, navaja trg (markht) in “purgarje” (bürger zu Weinitz). Dejstvo, da gre za posestnike hi{ tako znotraj kot zunaj obzidja (in dem vmbfang oder innerhalb der ring-mauer, aussserhalb deß vmfangs oder rinkhmauer),75 pri~a o statusnem poimenovanju, ki ni ve~ vezano samo na obzidani del naselja ob gradu. Poleg tega govori o svojih “purgarjih” v neobzidanem delu Vinice tudi nekaj mlaj{i urbar gospostva Krupa iz let 1690-1699.76 Vinica je nadalje “oppidum” v najstarej{i krstni mati~ni knjigi doma~e `upnije od leta 168077 in kon~no pri Valvasorju uvr{~ena med trge srednjega ali tretjega dela Kranjske (Mittel-Crain).78 Potemtakem je veljala za trg vsaj ‘e sredi 17. stoletja, pri ~emer se zdi, da kvalitativna sprememba od utrdbe do trga ni nastopila pred koncem 16. stoletja. Ob pomanjkanju nepo­srednih pri~evanj o statusu Vinice poznamo namre~ iz zadnje tretjine 16. stoletja nekaj upo{tevanja vrednih poimenovanj naselja. Za njegovo histori~no topografijo je zgovoren zlasti ‘upnijski urbar iz leta 1570.79 Ta na prvem mestu navaja vas Vinico z osmimi hubami (dorff Viniza genondt),80 nadalje omenja ‘upniji pripadajo~ zidan stolp v vini{kem gradu, o ‘upni{~u pa pravi, da stoji na tleh nem{kega vite{kega reda “zunaj mesta” (auser der stodt). V razlikovanje od starej{e vini{ke vasi se torej utrdbeni kompleks z gradom in obzidjem imenuje “mesto”, pa~ po zunanji podobi, enako kot desetletje pozneje (1581) tudi Kostel. Precizneje se o funkciji obgrajskega obzidanega naselja izrazita inventarja ‘upnijskega imetja iz let 1595 in 1596, ko omenjata kapelo in ka{~o v vini{kem “taboru” (im täber zu Weiniz)!81 Vinica se tokrat prvi~ in zadnji~ naslavlja kot tabor, s ~imer je kajpak mi{ljen 73 Prim. V. Simoniti, Voja{ka organizacija, str. 82. – Zgovorna je ugotovitev, da se Vinica nikoli ne omenja kot trg v tistem delu fonda kranjskih de‘elnih stanov, ki obravnava t.i. de‘elne zadeve (ARS, kartoteka k De‘elnim zadevam). 74 Prim. D. Kos, Urbarji, str. 59–62. – Prim. Majda Smole, Gra{~ine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 527–528 (odslej M. Smole, Gra{~ine). 75 Po objavi v: D. Kos, Urbarji, str. 468, 470, 472. 76 Isti, str. 512. 77 N[AL, @A Vinica, R 1679–1685: “hic opido” (21. 1. 1680), “ex opido Vinicensi” (4. 10. 1682, 26. 9. 1683). 78 J. W. Valvasor, Die Ehre II, str. 212; XI, str. 639–641. 79 Deutsch-Ordens Zentralarchiv Wien (DOZA), Ballei Österreich (BÖ), K 305/3, Urbar der Pfarre Weinitz nach 1570, s.p. – Ta t.i. renovirani urbar je bil pravzaprav prepis starej{ega urbarja, ki ga je 2. decembra 1570 sestavil takratni vini{ki ‘upnik Jurij Susi~. 80 Kot vas Vinica slejkoprej ni mi{ljena sama farna vas Vinica okoli ‘upnijske cerkve, kjer je imela ‘upnija pozneje izklju~no kaj‘arsko posest (ARS, TK RDA, N 40, No. 12, 5. 9. 1754), ampak {ir{e zaledje. 81 DOZA, BÖ, K 305/4, Inventar 1595, s.p.; Inventar 1596, s. p. – Mlaj{i inventarji ‘upnijskega imetja iz 17. in 18. stoletja so v tem pogledu neuporabni, saj ne omenjajo ne mesta ne tabora in ne trga, ~eprav natan~no bele‘ijo vse ‘upnijske stavbe in njihovo opremo (DOZA, BÖ, K 305/4, Inventare 1620, 1621, 1628, 1641, 1642, 1643, s.d., 1702, 1702, ca. 1720, 1723, 1731). B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... samo njen obzidani obgrajski del, ne pa celotno naselje znotraj in zunaj obzidja, za katerega se je {ele kasneje uveljavilo tr{ko ime. Enako velja za ozna~bo obzidanega dela Vinice kot mesta, kar je kajpak izraz, najden v sili. Vsebino in nastanek obzidanega kompleksa veliko bolje opredeljuje ~etrt stoletja poz­neje izpri~ani pojem tabor. @upnijska ka{~a v taboru potrjuje vlogo refugija, vendar to ni bila edina funkcija obgrajskega kompleksa. Vinica je namre~ veljala za utrdbo de‘elnega pomena, pomembnej{o od Kostela. Neizpri~ana oznaka trg pa sama po sebi {e ne pomeni, da vini{kega obzidanega naselja pred koncem 16. stoletja niso naslavljali s trgom njegovi gospodarji in prebivalci, tako kot so Trg imenovali taborsko naselje pod kostelskim gra­dom. Zagotovo pa ni Vinica veljala za trg v pravem pomenu besede niti ni bila tak{en ali druga~en “trg” v o~eh doma~e duhov{~ine, ki jo ozna~uje kot “mesto” in “tabor”. Z ni~emer tudi ni potrjena trditev J. Dularja, da je kot pomembna obrambna postojanka prav v ~asu zadnjega tur{kega vpada (1591) dobila tr{ke pravice, imela lastno upravo, sodstvo in grb, katerega opis je Dular povzel po izmi{ljenem Valvasorjevem grbu.82 Nadalje je treba glede nastanka vini{kega trga popraviti mnenje D. Kosa, da je poleg gradu “s~asoma, najkasneje pa do 15. stoletja, zrasel trg” in da so ga {e v istem stoletju obzidali “zaradi pomembnosti in stalnih tur{kih vpadov.”83 Razvojna pot do trga, kakr{nega sre~amo v sedemdesetih letih 17. stoletja, je bila namre~ obrnjena. Najprej je ob gradu nastal obzidani kompleks in {ele nato se je zanj uveljavilo tr{ko ime, toda ne v pomenu srednjeve{kega trga. To Vinica po svoji funkciji ni bila, ~eprav je dobila obzidje po vsej verjetnosti resni~no {e v 15. stoletju.84 Pogoji za nastanek tr{ke naselbine na tem mestu sicer v srednjem veku niso bili neugo­dni. Glede na sede‘ ‘upnije in brodi{~e na prometnici iz ^rnomlja proti Hrva{ki se je v vasi ali ob njej vsekakor odvijala trgovinska menjava, a je za vzpostavitev trga manjkal odlo~ilni, t.j. politi~ni dejavnik – dovolj mo~an zemlji{ki gospod. V Vinici namre~ ni nastal pomembnej{i grad kot sede‘ teritorialnega zemlji{kega gospostva, ~igar lastnik bi trgu dal institucionalno obliko. Ker sta poznej{i obzidani kompleks trg in grad sestavljala fizi~no celoto, je pri ugotav­ljanju geneze trga odlo~ilno poznavanje preteklosti gradu. Pomenljivo je dejstvo, da za­enkrat pred 16. stoletjem ni potrjen niti obstoj grajskega objekta niti rodbine iz vrst ni‘jega plemstva, ki bi se po njem imenovala. Te‘ko pa si je predstavljati, da brodi{~a ~ez mejno reko Kolpo ne bi ‘e zgodaj branil utrjen objekt, zato je resni~no nenavadno, da se v Vinici vse do konca srednjega veka omenja poleg ‘upnije samo nekaj hub.85 Kar zadeva plemi{ke rodbine, ki jih kot lastnike gospostva (sic!) (Herrschafft Weinitz) navaja Valvasor,86 je D. Kos 82 Jo‘e Dular, Vinica (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 53), Ljubljana 1980, str. 5 (odslej J. Dular, Vinica). – Prim. J. W. Valvasor, Die Ehre IX, str. 121. 83 D. Kos, Urbarji, str. 60–61. 84 Valvasor je glede ~asa nastanka trga nedolo~en in obstoja obzidja v drugi polovici 15. stoletja jasno ne potrjuje: “Das Schloß so wol als der Marckt ist mit starcken Ringmaueren und festen Thürnen (so war jetzt dem Einfallen und der Ruin gar nahe) möglichst versehen, so daß sie sich denen Türckischen Anfällen stattlich widersetzen können: zumaln diese Bluthunde im 1469sten Jahr und auch zu vielen andren Zeiten die umligende Gegend jämmerlich verwüstet und als grausame Scythen sich erwiesen.” J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 640. 85 Prim. M. Kos, GHTS, str. 750. – Prim. D. Kos, Urbarji, str. 83. – V najstarej{em urbarju nem{kega vite{kega reda iz leta 1490 sta v Vinici (Zuo Weynitz), ki ne nosi tr{kega atributa, navedeni dve hubi. Pravzaprav niti ni nujno, da gre za samo farno vas, ampak je lahko mi{ljena tudi njena okolica. Za primerjavo je pomenljivo, da je ^rnomelj v istem urbarju trg (vor dem markht Tscherneml) (po objavi: D. Kos, Urbarji, str. 214, 224). 86 J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 641. dokazal, da gre v primeru Auerspergov in Lo{kih iz dvajsetih let 13. stoletja za pomoto, nastalo zaradi zamenjave s krajem Vinice pri Ribnici.87 Tudi od poznej{ih Valvasorjevih ~asovno neopredeljenih lastnikov – Thurnov, Purgstallov, Semeni~ev in ponovno Purgstal­lov, so v virih potrjeni {ele Semeni~i, ki so Vinico v za~etku 16. stoletja dobili od nekega Krali~a88 in jo leta 1602 kot “sitz Weiniz” s pi~lo imenjsko rento 11 funtov prodali rodbini Kani`ar. Od slednje so jo Purgstalli pridobili po letu 1653 in jo obdr`ali do 1752.89 [lo je torej za grad (sitz, schloß) z majhno posestjo, ki se zato nikoli ne imenuje gospo­stvo, ampak le “posest” (gut).90 Posebno vpra{anje predstavljata ~as in namen nastanka gradu. ^eprav zlasti zaradi strate{ke lege ni izklju~ena domneva D. Kosa, da so “gospostvo” v 13. stoletju ustvarili neznani ministeriali s sede`em na vini{kem gradu in z nalogo varova-ti ju`no mejo Bele krajine,91 je vsaj toliko oprijemljiva postavitev gradu {ele v 15. sto­letju.92 Na njegovem mestu namre~ pred tem ni nujno obstajal starej{i obrambni stolp. Njegovo vlogo bi lahko vi{e ob reki opravljal grad U~akovci, ki je bil v Valvasorjevem ~asu ‘e razvalina,93 ali stra‘ni stolp (wachtturm) ob Kolpi, naveden leta 1674 na meji vini{kega grajskega pomirja.94 V tem primeru je mogel grad poleg farne vasi Vinica resni~no nastati {ele zaradi protitur{ke obrambe v drugi polovici 15. stoletja. Kot tak na Slovenskem razvojno in tipsko ne bi bil osamljen. Vinica ne samo po tipu obgrajskega tabora in obrambnih funkcijah, temve~ tudi po poznem pojavu v virih in majhni posesti nemalo spominja na [ilentabor nad Pivko.95 Oba sta bila utrjena gradova na pomembni strate{ki legi, ob njiju sta se razvila protitur{ka tabora, v 16. stoletju pa sta slu‘ila kot pogosti zbirali{~i kranjske de‘elne vojske.96 Prav tako kot v Vinici je v [ilentabru izpri~ana stalna naseljenost, in sicer kontinuirano vsaj od za~etka 17. stoletja dalje.97 Analogno s [ilentabrom, ki so ga po Valvasorju poznega leta 87 D. Kos, Urbarji, str. 59. 88 M. Smole, Gra{~ine, str. 527. 89 Iz imenjske knjige je mogo~e razumeti, da je bila Vinica vseskozi od nastavitve knjige v {tiridesetih letih 16. stoletja del imenja rodbine Semeni~. Iz njega se je izlo~ila s prodajo Sigmundu Kani‘arju leta 1602, ko se tudi prvi~ izrecno omenja (ARS, Imenjska knjiga za Kranjsko, {t. 4 (1546–1618), fol. 96). D. Kos je pri{el do sklepa, da je Wolf @iga Purgstall dobil Vinico med letoma 1632 in 1654, ko je umrl, izpri~ano pa so bili leta 1674 lastniki njegovi trije sinovi (D. Kos, Urbarji, str. 59–60). Iz imenjske knjige prenos lastni{tva ni dovolj jasno razviden. Kani‘arji so vpisani kot lastniki do vklju~no leta 1653, ko je imenje podedoval Wolf Friderik Kani‘ar (ARS, Imenjska knjiga za Kranjsko, {t. 5 (1619–1662), fol. 91). V naslednji imenjski knjigi z za~etkom leta 1662 zasledimo {ele leta 1676 zapozneli prepis imenja h gospostvu Pobre‘je, ki sta si ga isto leto skupaj z vini{kim imenjem razdelila brata Janeza Adam in Jurij Sigmund barona Purgstall. Janez Adam je bratov dele‘ Vinice leta 1707 odkupil in postal edini lastnik. Njegov naslednik grof Leopold Purgstall je gra{~ino kon~no leta 1752 prepisal v last Maksu Adamu pl. Gusi~ (ARS, Imenjska knjiga, {t. 6 (1662–1756), fol. 65, 65. 90 Gl. zgornjo opombo. 91 D. Kos, Urbarji, str. 60. 92 Prim. J. Dular, Vinica, str. 5. 93 J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 641. 94 Po D. Kosu gre v primeru stra‘nega stolpa morda za ru{evine gradu pri U~akovcih (D. Kos, Urbarji, str. 468, 469), na drugem mestu pa po Valvasorju navaja dva stra‘na stolpa, ki ju postavlja {e v srednji vek (isti, str. 61). 95 O [ilentabru prim. S.(imon) R.(utar), [ilertabor, v: IMDK VII (1897), 204–205. 96 O tipu taborskega kompleksa [ilentabor prim. P. Fister, Arhitektura, str. 96–98. – O krajih zbiranja de‘elne vojske v 16. stoletju: V. Simoniti, Voja{ka organizacija, str. 82. 97 Lastniki gradu pl. Raunachi so imeli v letih 1608–1620 na [ilentabru od 15 do 17 podru‘nikov (vntersassen), kar je to naselje opazno lo~evalo od okoli{kih vasi z izklju~no hubno posestjo; tako hube kot podru‘nike pa je imel edinole tr‘ec Prem (ARS, Stan. A. I., {k. 761, fasc. 525 d, dav~ni registri Filipa Jakoba in Jurija Baltazarja pl. Raunacha za leta 1608, 1610, 1612, 1613 in 1620). B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... 1471 sezidali pl. Raunachi,98 je tudi pri Vinici mogo~ so~asen nastanek gradu in tabora v sedemdesetih letih 15. stoletja. Slejkoprej je bila Vinica ravno v tej dobi v rokah edinole pri Valvasorju izpri~anih lastnikov Thurnov ali Purgstallov. ^e tedaj ob gradu, zagotovo obdanem z manj{im obzidjem, {e niso postavili taborskega obzidja, je slednje nastalo – sicer z dvojno vlogo tabora in stalno naseljene obrambne postojanke – najpozneje v dvajsetih letih 16. stoletja. Leta 1530 je bila namre~ Vinica primerna za zbirali{~e kar 600 vpoklicanih de‘elnih konjenikov in 400 martolozov,99 pri ~emer si zbiranja tolik{ne vojske na sami meji ni mogo~e predstavljati brez ustrezne za{~ite; vsi ostali kraji zbiranja de‘elne vojske so bili namre~ zavarovani z obzidjem. Obrambni sklop gradu in tabora je nato do‘ivljal spremembe in izpopolnitve {e vse do konca 16. sto­letja. Ve~ja utrditvena dela so opravili na de‘elne in de‘elnokne‘je stro{ke sredi petdesetih let z zgraditvijo dodatnega stolpa.100 [e posebej pa je pomen Vinice zrastel konec 16. sto­letja, ko se je vsega 15 kilometrov odtod ustalila meja med kr{~anskim in muslimanskim svetom. V letih 1584–1590 so zato s ~etrtnim vpoklicem de‘elne vojske in nato z de‘elno tlako sistemati~no gradili obkolpski trdnjavi Vinico in Prelesje, obe pod vodstvom gradbe­nega mojstra, ki je maloprej zgradil Karlovac.101 Tako je nastala dokon~na podoba vini{ke trdnjave z utrjenimi stolpi na vseh {tirih vogalih, kakr{no je videl {e Valvasor. Obmejna utrdba Vinica je bila za de‘elno obrambo pomembnej{a in arhitekturno kvalitetnej{a od utrjenih gradov Kostel in Pobre‘je, pri katerih sta se prav tako razvili nekak{ni tr{ki naselji. V Vinici se ni zbirala in zadr‘evala le de‘elna vojska, ampak je tu kot sestavni del de‘elne proviantne organizacije obstajalo ‘itno skladi{~e za Hrva{ko krajino.102 Glede na pomen in raznolikost funkcij je bil obzidani “trg” vsekakor ves ~as stalno na­seljen in enako kot kostelski Trg ni slu`il zgolj za ob~asno voja{ko postojanko ter taborski refugij. Nasprotno, vse ka`e, da je skladno s fortifikacijskim pomenom nara{~alo {tevilo prebi­valcev, ki so izkoristili nove gospodarske mo`nosti. Posestna struktura, znana sicer {ele iz druge polovice 17. stoletja, je zna~ilna za urbana naselja. Ve~inski del, spadajo~ pod gra{~ino Vinica, in manj{ega pod gospostvom Krupa so namre~ sestavljale hi{e z vrtovi.103 Taborska vloga je mogla biti izrazitej{a samo v samem za~etku, ko je najbr‘ {e v 15. stoletju nastalo prvotno obzidje. Najpozneje od srede 16. stoletja so dajali naselbini glavni pe~at stalni na­seljenci, katerih domovi so se raz{irili tudi zunaj obzidja in se stikali z vini{ko vasjo. Ne vemo sicer, kdaj in v kolik{ni meri se je za Vinico uveljavilo tr{ko ime, ki se je zlahka zgledovalo pri sosednjih utrdbenih naseljih – poljanskem Tr‘i~u in kostelskem Trgu, vsekakor pa je trg v drugi polovici 17. stoletja u‘ival {ir{e priznanje tr{kega naslova, po­trjeno pri Valvasorju. [ele za ta ~as, ko je Vinica ‘e presegla svoj zenit, poznamo njene posestne in gospodarske razmere. ^e se ustavimo samo pri Valvasorju, prikazujeta njegovi upodobitvi (1679 in 1689) napol poru{eno obzidje, ki je ‘e odslu‘ilo svojemu namenu in bilo po Valvasorju “dem Einfallen und der Ruin gar nahe”.104 Sklepati smemo, da je Vinica svoje “zlate ~ase” v gospodarskem in naselitvenem oziru do`ivljala konec 16. in v za~etku 17. stoletja, nakar je z utrditvijo meje in zmanj{anjem neposredne nevarnosti za~ela nezadr`no nazadovati. 98 Prim. J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 510. 99 V. Simoniti, Voja{ka organizacija, str. 123, 125. 100 Isti, str. 193. – ARS, Stan. A. I., {k. 852, registraturni protokoli {t. 4 (1544–1556), str. 411, maj 1554. 101 V. Simoniti, Voja{ka organizacija, str. 92, 242. 102 Isti, str. 82, 213, 214. 103 Po objavah urbarjev za Vinico 1674 in Krupo 1690–1699 v: D. Kos, Urbarji, str. 470–474, 512–515. 104 J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 640. – Janez Vajkard Valvasor, Topographia ducatus Carnioliae modernae. Bogen{perk na Kranjskem 1679, Ljubljana–München 1970. Veliko tesnej{a zveza kot s Kostelom je obstajala med Vinico in gradom Pobre‘je, saj sta imela od druge polovice 17. stoletja nekaj ~asa celo skupne lastnike iz rodbine Purgstall. Pobre‘je je sicer pri{lo v posest rodbine pribli‘no sto let prej kot vini{ki grad, nakar sta oba ostala v lasti Purgstallov do srede 18. stoletja.105 Purgstalli, katerih mati~ni grad je bila Krupa, so belokranjskim novove{kim trgom vtisnili opazen pe~at, dasiravno ni mo~ z gotovostjo trditi, da sta se tr{ka naslova Vinice in Pobre‘ja uveljavila {ele v ~asu njihovega lastni{tva ali da bi bila celo v prete‘ni meri plod njihovega interesa. Toda nedvomno ne Pobre‘je ne Vinica v urbarjih in drugih uradnih dokumentih ne bi nastopala kot trga, ~e za to ne bi imela blagoslova svojih zemlji{kih gospodov. Pri tem je pomenljivo, da sta obe naselji v terezijanskem katastru, nepo­sredno potem ko so ju Purgstalli prodali v druge roke, imenovani le “burg” in ne ve~ “markt”.106 Med vrsto skupnih zna~ilnosti Vinice in Podbre`ja je sicer sekundarnega pomena, a vendarle zanimiva pozna dokumentiranost, ki pade v isti ~as. Prvo znano omembo Pobre‘ja kot trga (ex opido Pobressie) zasledimo v najstarej{i krstni matici ‘upnije Podzemelj leta 1680,107 malo zatem ga opisuje Valvasor,108 nakar je uporaba tr{kega naslova leta 1695 izpri~ana izpod peresa njegovega zemlji{kega gospoda grofa Janeza Adama Purgstalla (in dem markht vnnd burgfridt Freyenthurn).109 O ~asu in na~inu nastanka gradu in trga Pobre‘je je med vsemi obravnavanimi naselji najve~ znanega. Njuna pozna postavitev sredi 16. stoletja je razumljivo dobro podkrepljena s pisnimi pri~evanji in lahko kot taka slu‘i kot analogija za razumevanje nastanka tipsko po­dobnega, ve~ desetletij starej{ega grajsko-taborskega sklopa pri Vinici. Pobre‘je se je od starej{ega sorodnika razlikovalo zlasti po legi in njeni predzgodovini. Medtem ko se je vini{ki grad naslonil na va{ko naselje s sede‘em ‘upnije in bli‘ino ‘e obstoje~ih obmejnih obrambnih stolpov, je bil prostor, kjer so zgradili pobre{ki grad, neposeljen in pomemben zgolj v strate{kem pogledu. Leta 1547 ga je skupaj z de‘elnokne‘jim gospostvom Mehovo,110 v katerem se je zavezal naseliti Uskoke za obrambo Bele krajine, kupil kraji{ki poveljnik in `umber{ki glavar Ivan Lenkovi~. Od cesarja je nato leta 1550 izprosil dovoljenje, da se iz mehovskega gospo­stva in dednega podlo`ni{tva izvzame pet kmetij v Pobre`ju (Podwresiach) in da sme na strmi skali, kjer je na Kolpi brodi{~e in tur{ki prehod, sezidati obrambni stolp in trdnjavo.111 Grajski kompleks, ki je zrastel do leta 1557, je dobil alegori~no nem{ko ime Freienturn (Freyen-thurn),112 slovenskega pa po bli‘nji (opusteli) vasi Pobre‘je.113 105 Potem ko je leta 1707 del gospostva Pobre‘je in gra{~ino Vinica zdru‘il v svojih rokah baron Janez Adam Purgstall, je {e v prvi polovici 18. stoletja oba gradova podedoval grof Leopold Purgstall, sin Jurija Sigmunda, in ju drugega za drugim prodal. Leta 1744 je bilo Pobre‘je prepisano na grofa Barba, Vinica pa 1752 na pl. Gusi~a (ARS, Imenjska knjiga za Kranjsko, {t. 6 (1662–1756), fol. 65, 65´). 106 ARS, TK RDA, N 202, N 130. 107 N[AL, @A Podzemelj, R 1675–1703, 15. 8. 1680 – ex opido Pobressie, 5. 3. 1681 – ex Podbressie oppido. 108 J. W. Valvasor, Die Ehre II, str. 212; XI, str. 144–149. 109 ARS, Collectanea, fasc. 14, 26. 8. 1695. 110 V kranjsko imenjsko knjigo je bil Ivan Lenkovi~ vpisan leta 1547 z imenjsko rento dobrih 18 funtov, pridobljeno od mehovskega gospostva, in ‘e tedaj imenovan “zum Freyenthuren” (ARS, Imenjska knjiga za Kranjsko, {t. 4 (1546–1618), fol. 42). 111 N. @upani~, 400 let, str. 32–34. – Prim. D. Kos, Urbarji, str. 74. 112 Po N. @upani~u je o koncu zidanja gradu pri~ala letnica v Lenkovi~evem grbu, vzidanem v enega od stolpov (isti, str. 34). Valvasor je o imenu Freyenthurn zapisal, da je bila trdnjava z njim po~a{~ena zaradi hrabre obrambe v ~asu tur{kih pusto{enj, pri ~emer presene~a, da o nastanku gradu kljub ~asovni bli‘ini ni povedal ni~esar dolo~nega. Lenkovi~e je zgolj omenil kot nekdanje lastnike in ne kot graditelje, nasprotno pa je zelo veliko prostora posvetil njihovim naslednikom Purgstallom (J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 144–149). 113 Po mehovskem urbarju iz leta 1477 je bilo v Pobre‘ju (Bobries), vsekakor vklju~no z Adle{i~i, 22 kmetij (po objavi: D. Kos, Urbarji, str. 178–181. Mehovski urbar je bil uvezen skupaj z urbarjem gospostva Kamnik na Gorenjskem in ga D. Kos zmotno naslavlja po Kamniku). B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... Vsekakor je sredi 16. stoletja nastal tudi obzidani prigrajski kompleks, utrjen s sedmimi stolpi in v primerjavi z renesan~no zasnovanim gradom {e povsem naslonjen na tradicijo srednjeve{kih obzidij, kot je bila uporabljena pri ve~ini protitur{kih taborov. Zaradi sistema utrdb, ki je bli‘ji mestnim kot taborskim, ter zaradi nepravilnega sistema sorazmerno ve­likih, samostojno stoje~ih stavb v notranjosti kompleksa, P. Fister na podlagi Valvasorjeve upodobitve ugotavlja, da je bilo Pobre‘je “verjetno zami{ljeno skoraj kot stalno naselje”, pri ~emer ga nekoliko moti Valvasorjev zapis, da gre pravzaprav bolj za trdnjavo ali zato~i{~e kot za trg.114 V resnici refugialna vloga naselja za njegov nastanek, tako kot pri Kostelu in Vinici, niti ni bila najpomembnej{a. Poleg ka{~ in zato~i{~a za okoli{ko prebivalstvo je obzidje vsesko­zi nudilo dom stalnim prebivalcem ter predstavljalo sestavni del utrdbe. Kdo so bili njeni prvi stanovalci oziroma v kolik{ni meri je {lo za Uskoke, ki se jih je na mehovskih tleh v nasprotju z na~rti naselilo le malo,115 ni izpri~ano, tako kot je pred za~etkom 18. stoletja sploh komaj kaj znanega o posestnem stanju kompleksa. V Pobre‘ju (zu Freyenthurn) je imel denimo novome{ki trgovec Toma‘ Rottenhofer leta 1614 leseno hi{ico, ki jo je prido­bil od nekega svojega dol‘nika.116 Prebivalce poznamo {ele iz ‘upnijskih mati~nih knjig od zadnje ~etrtine 17. stoletja, a zaradi uporabe toponima “Frey(en)thurn” za {ir{e obmo~je pogosto ni jasno, kdo je ‘ivel v obzidanem trgu in kdo v vasi Adle{i~i.117 Do tega ~asa se je tr{ko ime, kot re~eno, ‘e povsem uveljavilo. Pobre‘je je dotlej tudi dodobra spremenilo svojo funkcijo in demografsko podobo, saj je bil tako kot v Vinici v polnem teku proces praznjenja. Valvasor je med drugim zapisal, da so v trgu ve~inoma slabe hi{e in da je redko naseljen, ker ljudje v mirnih ~asih pove~ini ‘ivijo v okolici na de‘eli. Zavoljo tega naj bi imel bolj zna~aj trdnjave ali zato~i{~a kot trga. Nekdaj je ‘e slu‘il kot obmejna trdnjava (Grentzhaus), o zato~i{~u za okoli~ane v primeru tur{kega vpada pa govori Valvasor tudi v sedanjiku.118 Pobre‘je sicer ni bilo dele‘no tolik{ne de‘elne in de‘elnokne‘je podpore kot druge obmejne trdnjave – Vinica, Prelesje, Poljane in deloma Kostel. Kljub Valvasorjemu opisu trga kot trdnjave je {lo v gradbenem oziru za tradicionalni taborski obrambni sistem, ki ni imel istega graditelja kot grad in so ga morebiti pod vodstvom plemi~a postavili kmetje sami.119 Tabor ob gradu Poljane je nasprotno pomenil za svoj ~as moderno gradnjo120 in tudi Vinica je v ~asu sistemati~nih utrjevalnih del v osemdesetih letih 16. stoletja dobila dokon~no simetri~no podobo. Tako kot Vinica in Kostel je utrjeno Pobre‘je v polni meri opravljalo svoje funkcije tja do za~etka 17. stoletja, nakar se je njegovo obzidje – kakor nasploh pri slovenskih mestih, 114 P. Fister, Arhitektura, str. 96. 115 D. Kos, Urbarji, str. 33. 116 ARS, Vic. A., {k. 261, I/135, lit. R XIV-8, 11. 8. 1614, 5. 2. 1615. 117 Med priimki, znanimi iz ‘upnijskih mati~nih knjig od konca 17. stoletja naprej, je mo~ najti zelo malo tipi~no usko{kih. Na drugi strani so v Pobre‘ju ‘e po urbarju iz leta 1477 ve~ino podlo‘ni{kih priimkov predstavljali patronimiki s sufiksom na -i~, zna~ilni za begunce z juga (prim. D. Kos, Urbarji, str. 178–180, 118). 118 Valvasor pravi o trgu naslednje: “Dieser Marck mag wol eine Feste titulirt werden: angesehn er sowol als das Schloß mit runden und viereckten Thürnen wol befestigt und deßwegen deß umher wohnenden Landvolcks Zuflucht ist wann eine Türcken=Gefahr einbricht: gleich wie vor diesem auch da allhie schon einmal ein Grentzhaus war. /.../ Der Marck ist meistentheils mit kleinern schlechten Häusern besetzt und schlecht bewohnt: weil die Leute zu Friedens=Zeit mehrerentheils auf dem Lande umher wohnen. Danenhe­ro dieser Ort mehr für eine Festung oder Retirade weder für einen Marck eigentlich zu achten”. J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 144–145. 119 P. Fister, Arhitektura, str. 95. 120 Prim. isti, str. 98. utrdbah in taborih – zapisalo propadanju. Upad pomena obrambne funkcije je jasno razvi-den iz Valvasorjevega opisa in upodobitve, na kateri pritegne pozornost obse‘en prazen prostor med tr{kimi stavbami in nekaj ni‘jim notranjim obzidjem okrog grajskega dvori{~a. Fister le-tega sicer pripisuje la‘ji obrambi posebej utrjenega gradu, vendar se pri tem povsem naslanja na podobo iz Valvasorjevega ~asa.121 Ker govori Valvasor o izpraznjenju, se zdi verjetno, da so vsaj del ~istine do grajskega obzidja v preteklosti zapolnjevale hi{e in kme~ke ka{~e. ^e primerjamo Pobre‘je s Kostelom – v obeh trgih je na Valvasorjevih upodo­bitvah dober ducat streh – je imel pobre{ki trg neprimerno ve~jo povr{ino in v svojih “zlatih ~asih” zagotovo tudi ve~ prebivalcev. @e ob njegovem vrhuncu so mu gospodarili Purgstalli, saj so Lenkovi~i posedovali Pobre‘je le nekaj let do 1564, ko ga je kupil Kri{tof pl. Purgstall s Krupe.122 Leta 1602, potem ko je bila na Pobre‘je prenesena mehovska posest in je postalo pravo zemlji{ko gospostvo z ve~ kot 100 hubami, ga je za kratek ~as pridobil Lenkovi~ev vnuk Jurij,123 a je bilo ~ez nekaj let spet v rokah krupskih Purgstallov. Ti so ga nato obdr‘ali vse do leta 1743, ko so ga od njih kupili pl. Gusi~i.124 Skupno Purgstallovo lastni{tvo od srede 17. stoletja je Pobre‘je, kot ‘e re~eno, tesno povezovalo z gradom in trgom Vinica. A tudi potem ko sta se njuni poti leta 1674 z delitvijo med brati formalno lo~ili, sta gospostvi {e naprej obdr‘ali nekatere skupne pravice ter pri{li pozneje ponovno v roke iste osebe.125 V obravnavanju obeh trgov s strani zemlji{kih gospo­dov je ta doba gotovo pomenila dolo~eno poenotenje ali vsaj pribli‘anje. Poleg skupnega institucionalnega okvira sta trga do‘ivljala podobno usodo pe{anja kot neizogibne posledi­ce prehoda iz “voja{kega” v “civilno” obdobje. Posestno in demografsko stanje obkolpskih trgov Kljub pozni dokumentiranosti posestnega stanja obkolpskih trgov moremo za Kostel ugotoviti, da najbr‘ nikoli ni prerastel miniaturnosti, kakr{no sre~amo v za~etku 18. stoletja tudi pri Pobre‘ju. Nekoliko druga~en razvoj je do‘ivela Vinica, ki je svoj ~as dosegala nad 60 domov zunaj in znotraj obzidja, a se je mo~no izpraznila ‘e v 17. stoletju. Vsi trije so se tako sredi 18. stoletja uvr{~ali med najmanj{e slovenske trge.126 Poleg zatona naselja sklad-no s prenehanjem njegovih varnostno-obrambnih funkcij jih povezuje {e ena temeljna zna~ilnost: sprememba naselitvene podobe. Pri vseh se je glavnina naselja prenesla zunaj obzidja, ki je pri Vinici {e pred koncem 18. stoletja sploh odpadlo. Omejenost z grajsko-taborskim obzidjem je presegla le Vinica, ki je ‘e pred utrditvijo funkcionirala kot farna vas s hubami in drobno posestjo. Najzgodnej{a znana podlo‘ni{ka posest v kraju sta dve hubi “zuo Weynitz”, ki ju bele‘i urbar nem{kega vite{kega reda iz leta 1490.127 Kri‘ni{ki oziroma ‘upnijski podlo‘niki so se v ~asu tur{kih vpadov skoraj gotovo 121 Isti, str. 96. 122 ARS, Collectanea, fasc. 21, dovolilna pisma za prepis posesti, 31. 3. 1564. 123 ARS, Imenjska knjiga za Kranjsko, {t. 4 (1546–1618), fol. 42. – Po M. Smoletovi ga je Katarina, vdova Adama Purgstalla, prodala Juriju Lenkovi~u ‘e leta 1599, kupnina pa ni bila poravnana {e ~ez {tiri leta ob Jurijevi smrti (M. Smole, Gra{~ine, str. 354). 124 ARS, Imenjska knjiga za Kranjsko, {t. 5 (1619–1662), fol. 48´; {t. 6 (1662–1756), fol. 65. – Prim. M. Smole, Gra{~ine, str. 354. 125 Prim. D. Kos. Urbarji, str. 74. 126 Prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 624, preglednica [tevilo hi{ v mestih in trgih sredi 18. stoletja. 127 D. Kos, Urbarji, str. 214. B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... trajneje naselili v tedaj zgrajenem obgrajskem taborskem kompleksu in od tam obdelovali svojo zemljo. Po ‘upnijskem urbarju iz leta 1570 je bilo v vasi Vinica (dorff Viniza genondt) sedem celih in dve polovi~ni hubi, o ‘upni{~u pa urbar pravi, da stoji “zunaj mesta” (auser der stodt), t. j. obzidanega obgrajskega kompleksa, v katerem je imela ‘upnija tudi lasten stolp za ka{~o.128 Sicer pa je znotraj obgrajskega tabora nastalo naselje hi{ in hi{ic, v celoti podlo‘nih vini{ki gospo{~ini. Njegov obseg in posestno strukturo poznamo {ele za zadnjo tretjino 17. stoletja, ko je bil ‘e v polnem teku proces nazadovanja in praznjenja. Kot smo zapisali ‘e zgoraj, je Vinica ‘ivela najbolj razgibano ‘ivljenje, dokler je predstav­ljala neposredno zaledje Vojne krajine in slu‘ila za redno zbirali{~e de‘elne vojske. Po kon~ani dolgi vojni (1606) je z izgubo svoje primarne vloge za~ela gospodarsko in posledi~no tudi demografsko nazadovati, pri ~emer procesa usihanja ni mo~ zasledovati vse do leta 1674, ko se Vinica prvi~ omenja kot trg in je prvikrat dokumentirana njena posest, podlo‘na vini{ki gra{~ini. ^asi nekdanjega razcveta so bili tedaj ‘e lep ~as preteklost. Tako je pro-viantna hi{a medtem odslu‘ila svojemu namenu in dobila zasebnega lastnika, skoraj polo-vica hi{ znotraj obzidja pa ni bila naseljena z nekdanjimi imetniki, ampak so pripadale Vini~anom, ki so ‘e posedovali eno ali tudi dve drugi hi{i.129 Poleg doma~ega zemlji{kega gospoda sta imela v tem ~asu v Vinici podlo‘nike {e doma~a ‘upnija, katere posesti ne poznamo, in gospostvo Krupa, ki mu je pripadalo 15 posestnikov hi{, v urbarju iz let 1690–1699 imenovanih “burger zu Weiniz”.130 Ni znano, kdaj je pri{la ta, nekdaj vini{ka posest na Krupo in s tem v last druge veje Purgstallov, zelo verjetno pa se je to zgodilo v tretji ~etrtini 17. stoletja, vsekakor pred nastankom vini{kega urbarja leta 1674.131 Iz mlaj{ih virov izhaja, da je {lo v primeru hi{, podlo`nih Krupi, za posest zahodno in severozahodno od obzidanega dela trga, medtem ko je bil obzidani kompleks v celoti podlo`en vini{ki gospo{~ini.132 V naslednji preglednici je kronolo{ko nanizano {tevilo posestnih enot vseh treh zemlji{kih gospo{~in: gra{~ine Vinica, gospostva Krupa in vini{ke ‘upnije ter na koncu posest pobre{kega gospostva leta 1772. Slednja je v terezijanskem katastru {e pripadala Krupi in bila kmalu nato prenesena na Pobre‘je. 128 DOZA, BÖ, K 305/3, Urbar der Pfarre Weinitz nach 1570, s.p. – Ta t.i. renovirani urbar je bil pravzaprav prepis starej{ega urbarja, ki ga je 2. decembra 1570 sestavil takratni vini{ki ‘upnik Jurij Susi~. 129 Po objavi v: D. Kos, Urbarji, str. 470–475. 130 Po objavi v: isti, str. 512–515. 131 Prenos dela vini{kega imenja na Krupo iz imenjske knjige ni razviden, tako kot med 1653 in 1676 ni zaslediti, kaj natanko se je z gra{~ino Vinica sploh dogajalo. Zdi se verjetno, da so Kani‘arji po letu 1653 prodali grad z utrjenim trgom Purgstallom s Pobre‘ja, skupino hi{ zahodno od obzidja pa Purgstallom s Krupe. Po sredi 18. stoletja, ko ima Krupa {e vedno nekaj posestnikov v “Purg bey Weiniz” (ARS, TK RDA, N 125, No. 16, 4. 9. 1754), je njen del Vinice zamenjal lastnika, saj sre~amo isto posest kot “Burg Weiniz” leta 1772–1773 v urbarju gospostva Pobre‘je (N[AL, @A ^rnomelj, Razne knjige, fasc. 1, urbar Pobre‘je 1772–1773, fol. 114–118). 132 Po cenilnih operatih iz leta 1823, ki razkrivajo, kje je bila locirana podlo‘na posest Vinice in kje Pobre‘ja (nekdaj Krupe), je imelo gospostvo Pobre‘je v nekdanjem obzidanem trgu eno samo, tik ob gradu le‘e~o poslopje, glavnino posesti pa zahodno in severozahodno od utrjenega kompleksa (ARS, Franci­scejski kataster za Kranjsko, Cenilni operati, N 342, 23. 1. 1823). Posestno stanje Vinice po zemlji{kih gospo{~inah Posestna enota – hi{a, ki jo poznata tako urbarja gra{~ine Vinica kot krupski urbarji, je zgovorno znamenje poznega in specifi~nega nastanka vini{kega trga.137 Pojmu hi{a v tere­zijanskem katastru pri obeh gospo{~inah ustreza kaj‘a, tedaj tudi edina oblika posesti pod-lo‘nikov doma~e ‘upnije. Ker so 180 let prej pri ‘upniji izpri~ane samo hube brez kakr{ne koli drobne posesti, se postavlja vpra{anje, kam je izginilo osem ‘upniji podlo‘nih hub iz leta 1570, t. j. jedra prvotne vasi zunaj grajsko-tr{kega kompleksa. Njihovo izginotje ostaja neznanka, pri ~emer moremo sklepati, da niso (vse) le‘ale neposredno v Vinici, ampak v 133 Urbar gospostva Vinica 1674 po objavi: D. Kos, Urbarji, str. 470–475. – ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti gradec, knj. 2, 2. del, urbar Vinica 1711–1715, fol. 1–6; knj. 14, urbar Krupa, s. d. (pred 1707), fol. 48–49´. – ARS, TK RDA, N 202, No. 10, 29. 11. 1756. 134 Urbar gospostva Krupa 1690–1699 po objavi: D. Kos, Urbarji, str. 512–515. – ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradec, knj. 9, urbar Krupa in Pusti Gradec 1742, s. p. – ARS, TK RDA, N 125, No. 16, 4. 9. 1754. 135 DOZA, BÖ, K 305, Urbar der Pfarre Weiniz nach 1570, s.p. – ARS, TK RDA, N 40, No. 12, 5. 9. 1754. 136 ARS, TK RDA, N 130, No. 13, s.d. – N[AL, @A ^rnomelj, Razne knjige, fasc. 1, urbar Pobre‘je 1772–1773, fol.114 -128. B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... okolici, ki jo denimo metli{ki urbarji obravnavajo kot ‘upo Vinica.138 @upnijska kaj‘arska posest je bila vsekakor mlaj{a od hub in je morda nastala na tleh medtem opustele hubne zemlje, franciscejski kataster in cenilni operati pa pri~ajo, da je {lo pri ‘upnijskih podlo‘nikih resni~no za domove v prvotni vasi, t. j. v okolici ‘upnijske cerkve severozahodno od obzi­danega trga.139 [ele dobrih sto let po nastanku ‘upnijskega urbarja se nam odpre vpogled v nehubni – tr{ki del Vinice. Po urbarju vini{ke gospo{~ine je leta 1674 znotraj obzidja (in dem vmbfang oder innerhalb der ringmauer) stalo 23 hi{, v neobzidanem delu (aussserhalb deß vmfangs oder rinkhmauer) pa 14, skupaj 37 hi{, ki so pomenljivo pripadale samo 25 gospodarjem, imenovanim “bürger zu Weinitz”.140 Posedovanje dveh ali treh hi{ v rokah istega gospo­darja je o~itno znamenje gospodarskega hiranja in praznjenja, ~etudi so v “prese`nih” hi{ah morebiti domovali gosta~i. Podatka, da je eden od Vini~anov kupil nekdanjo proviantno hi{o, nekdo drug pa posedoval tudi enega od obzidnih stolpov, jasno govorita o uga{anju obrambnih in s tem gospodarskih funkcij trga. Valvasor petnajst let pozneje potrjuje neugodno sliko z besedami, da sta tako grad kot trg kar najbolje obdana z mo~nim obzidjem in trdnimi stolpi, a so ti zdaj blizu propadu in ru{evini.141 Manj ‘alostno podobo ponuja malo mlaj{i urbar gospostva Krupa (1690–1699). 15 t. i. “burger zu Weiniz” je namre~ {e posedovalo vsak svojo hi{o z vrtom.142 Tako kot ‘upnijski podlo‘niki so tudi krupski ‘iveli zunaj obzidja, in sicer na njegovi zahodni in severozahodni strani. Tu jih ima namre~ franciscejski kataster iz leta 1822,143 potrditev o lokaciji zunaj obzidja pa daje za zgodnej{i ~as terezijan-ski kataster, v katerem se Krupi podlo‘ni kaj‘arji naslavljajo kot “purg bey (!) Weynitz”.144 ^as najve~je obljudenosti Vinice je bil v zadnji tretjini 17. stoletja, kot re~eno, ‘e pre­teklost. Ob popolni nedokumentiranosti ga le okvirno lahko postavljamo v {irok razpon 16. in za~etka 17. stoletja. Medtem ko se je praznjenje domov podlo‘nikov vini{ke gra{~ine za~elo najpozneje sredi tega stoletja, je proces pustenja po letu 1700, ~e ne ‘e prej, zajel podlo‘nike Krupe in br‘~as tudi kaj‘arje doma~e ‘upnije, kar gre v znatni meri pripisati spremenjenim varnostno-obrambnim razmeram po karlov{kem miru 1699. [tevilo hi{nih gospodarjev pod gospo{~ino Vinica se je tako med letoma 1674 in 1711 zmanj{alo s 25 na 22, pri podlo‘nikih gospostva Krupa pa od 1690 do malo pred 1707 s 15 na 10 in se do leta 1742 celo prepolovilo na pi~lih 8. Fizi~no opustelost trga v drugem desetletju 18. stoletja zelo zgovorno ponazarja vini{ki urbar 1711–1715, po katerem so poleg 22 hi{arjev obstaja­le {e druge, nenavedene hi{e, ki so bile vse opustele in zapu{~ene (die übrigen alhier niht begriffenen behausungen seindt alle öedt vnd verlassen).145 Posestno stanje v terezijanskem katastru okoli leta 1755 je nato le {e bleda senca stanja v urbarjih 1674 in 1690–1699. [tevilo vini{kih hi{arjev se je s 25 (in 37 hi{) zmanj{alo na vsega 9 ali za skoraj dve tretjini, {tevilo kaj‘arjev gospostva Krupa pa s 15 na 6 ali za 137 Trgi starej{ega nastanka so ve~inoma poznali posestno enoto o{tat (prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 27 sl.). 138 O ‘upi Vinica, ki jo je sestavljalo 11 hub, govorita urbarja gospostva Metlika iz let 1593 (Svpa Vynycza) in 1610 (Süpp Weyniz) (D. Kos, Urbarji, str. 330–332, 374). 139 ARS, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 342, mapa (1824); Cenilni operati, N 342, Protocoll sämmtlicher Grund- und Bau-Parzellen der gemeinde Weinitz, 23. 1. 1823. 140 Urbar gospostva Vinica 1674 po objavi: D. Kos, Urbarji, str. 470–475. 141 J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 640. 142 Urbar gospostva Krupa 1690–1699 po objavi: D. Kos, Urbarji, str. 512–515. 143 ARS, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 342, mapa (1822); Cenilni operati, N 342, Protocoll sämmtlicher Grund- und Bau-Parzellen der gemeinde Weinitz, 23. 1. 1823. 144 ARS, TK RDA, N 125, No. 16, 4. 9. 1754. 145 ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradec, knj. 2, 2. del, urbar Vinica 1711–1715, fol. 6. natanko tri petine, tako da je zdaj 12 ‘upniji podlo‘nih kaj‘ odtehtalo skoraj polovico od komaj 27 naseljenih domov. Doma~i gospo{~ini Vinica je torej sredi 18. stoletja pripadala komaj tretjina vseh tr{kih domov, kar izrazito odstopa od razmerja v ve~ini drugih kranjskih trgov, v katerih so vse ali skoraj vse hi{e spadale pod doma~e gospostvo.146 Zdi pa se, da se je neugodni demografski trend Vinice v tej dobi vendarle ‘e ustavljal. Tako je v urbarju gospostva Pobre‘je 1771–1772 – nanj se je prenesla krupska posest – pod urbarialno enoto “Burg Weiniz” namesto nekdanjih 6 kaj‘arjev s 7 kaj‘ami zaslediti poleg prej{njih {e 6 hubnih posestnikov, skupaj 12 gospodarjev. Gre za nove gospodarje na dveh in pol doslej neznanih hubah, ki jih v terezijanskem katastru {e ni147 in so morda nastale celo povsem na novo iz starej{ih pustot. Posestno stanje je v naslednjih desetletjih ostajalo zelo podobno tistemu iz ~asa terezijanskega katastra. Ob prvem o{tevil~enju hi{ leta 1770 je bilo le-teh 31,148 po ljudskem {tetju iz leta 1817 pa je Vinica, tedaj uradno ‘e vas in ne ve~ trg, {tela prav tako 31 hi{ in 164 prebivalcev.149 Razse‘nosti posestno-demografskega pe{anja v 17. in prvi polovici 18. si moremo bolje predo~iti, ~e sku{amo rekonstruirati posestno stanje v prvi polovici 17. stoletja s se{tevkom vseh dokumentiranih nekdaj obstoje~ih domov. 37 nekdanjih hi{ pod vini{ko gospo{~ino pred letom 1674 in 15 krupskih v letih 1690 –1699 predstavlja 52 domov, kar je ve~ kot trikrat toliko, kot sta jih krupska in vini{ka gospo{~ina skupaj premogli sredi 18. stoletja (15). ^e vini{kim domovom iz srede 17. stoletja pri{tejemo {e kak{en ducat potencialnih ‘upnijskih kaj‘, kolikor jih ima terezijanski kataster, lahko ugotovimo, da je {tela Vinica sredi 17. stoletja vsaj 60 domov, kar je {e vedno najmanj enkrat toliko kot sto let pozneje v ~asu terezijanskega katastra (27). Glede na podatek, da je leta 1674 stalo v utesnjenem obzidanem trgu 23 hi{, je trg v o‘jem smislu obsegal le kak{no tretjino vseh vini{kih domov, njihovo {tevilo pa ob pomanjkanju prostora in navzo~nosti kme~kih ka{~ nikoli ni moglo biti bistveno vi{je. Tudi sicer je Vinica do‘ivljala globoke spremembe naselbinske zasnove. Primerjava Valvasorjevih upodobitev (v Topografiji 1679 in Slavi 1689)150 in skoraj poldrugo stoletje mlaj{ega franciscejskega katastra (1822)151 pri~a namre~ o dveh povsem razli~nih tlorisnih in vedutnih podobah. Pri Valvasorju sre~amo samo ~etverokotno obzidano tr{ko naselje, v katerem se stiskata dobra dva ducata streh, medtem ko je neposredna okolica obzidja nepo­zidana. Valvasorjevi upodobitvi dajeta tako vtis, da je bila celotna Vinica strnjena v utrjenem kompleksu, kar pa, kot ‘e re~eno, ne dr‘i. Neobzidanega dela Vinice namre~ ni videti zaradi zornega kota upodobitve. Franciscejska katastrska mapa iz leta 1822 ima na mestu Valva­sorjevega obzidanega trga le prazno grajsko dvori{~e brez obzidja, na njegovem obodu pa poleg gradu tri gospodarska poslopja, od tega dve pripadajo~i gra{~ini Vinica in eno gospo­stvu Pobre‘je, o~itno stolp, poprej v lasti gospostva Krupa. Vsi podlo‘ni{ki domovi treh gospodov – ‘upnije, Vinice in Pobre‘ja (poprej Krupe) – le‘ijo zdaj zunaj nekdanjega obzi­ 146 Prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 341. 147 ARS, TK RDA, N 130, No. 13, s.d. – N[AL, @A ^rnomelj, Razne knjige, fasc. 1, urbar Pobre‘je 1772–1773, fol.114–128. 148 N[AL, @A Vinica, RMK 1757–1784. 149 Haupt-Ausweis üiber die einteilung des Laibacher Gouvernementsgebiethes in Provinzen, Kreise, Sectionen, Bezirks= Obrigkeiten, Hauptgemeinden, Untergemeinden und Ortschaften, nebst deren Häuser= und Seelenanzahl im Jahre 1817, fol. P (odslej Haupt-Ausweis). 150 J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 640. – Janez Vajkard Valvasor, Topographia ducatus Carnioliae modernae. Bogen{perk na Kranjskem 1679, Ljubljana-München 1970. 151 ARS, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 342, mapa (1822); Cenilni operati, N 342, Protocoll sämmtlicher Grund- und Bau-Parzellen der gemeinde Weinitz, 23. 1. 1823. B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... dja v smeri proti zahodu in severozahodu, tako da je te‘i{~e trga pomaknjeno proti ‘upnijski cerkvi. Kaj se je torej od Valvasorjevega ~asa spremenilo? Obzidani trg se je, potem ko je izgubil svoj utrdbeni pomen, v celoti izpraznil. Podlo‘niki gospo{~ine Vinica so si postavili domo­ve severozahodno od njega, poleg ‘e obstoje~ih kaj‘ doma~e vini{ke gra{~ine, gospostva Krupa in doma~e ‘upnije. Kdaj se je obzidana Vinica spraznila in kdaj je dokon~no padlo tudi grajsko-tr{ko obzidje, ostaja predmet sklepanj. Obzidje je bilo ‘e v Valvasorjevem ~asu mo~no na~eto, nevarnost tur{kega vpada pa je dokon~no minila deset let pozneje s karlov{kim mirom 1699. V vini{kem urbarju iz let 1711–1715 je {e izrecno govor o hi{ah znotraj in zunaj obzidanega trga (in vnd auserhalb der Purgkh), pa tudi o podlo‘ni{kih ka{~ah (gaden in vndt auserhalb des geschlossesß) in o samem tr{kem obzidju (vor dem markht nähst bey der rüngmauer). Ob spremenjenih varnostnih razmerah je zelo verjetno, da se je obzidani kompleks izpraznil {e pred sredo 18. stoletja, o ~emer v terezijanskem katastru posredno pri~ata odsotnost ka{~ in nerazlikovanje med obzidanim in neobzidanim delom Vinice. Razselitev iz obzidanega dela v okolico je bila vsekakor kon~ana pred jo‘efinskimi voja{kimi merjenji 1784–1787,152 saj je v njih tloris Vinice s praznim grajskim dvori{~em – nekdanjim obzidanim trgom – ‘e skoraj enak onemu na franciscejski katastrski mapi leta 1822. Znatne naselbinske in demografske spremembe je v 18. stoletju do‘ivelo tudi Pobre‘je, vendar ga je glede obljudenosti vseeno te‘ko primerjati z Vinico. ^eprav je tr{ko obzidje obdajalo dvakrat ve~jo povr{ino od vini{kega (1 oral in 197 se‘njev ali 6.400 m2),153 Po­bre‘je najbr‘ nikoli ni imelo toliko stalno naseljenih hi{ kot Vinica. Valvasor trgu jasno pripisuje taborski zna~aj in {ibko obljudenost kot odraz odmrlih refugialnih funkcij: “Trg je ve~inoma zaseden z majhnimi slabimi hi{ami in slabo poseljen, ker ‘ivijo ljudje v mirnih ~asih zve~ine v okolici na de‘eli. Zato je ta kraj pravzaprav bolj trdnjava ali zato~i{~e kakor trg.”154 Upodobitev z dobrim ducatom k obzidju stisnjenih stavb in precej obse‘no ~istino proti notranjemu, grajskemu obzidju, pri~a o precej ve~jih mo‘nostih poselitve, za katero pa proti koncu 17. stoletja ni bilo ve~ pravih potreb. ^e si je za Valvasorjev ~as mogo~e ustvariti dovolj zanesljivo naselitveno podobo iz opisa in bakroreza, bi za trdnej{e ugotovitve o preteklih 130 letih od nastanka gradu in trga potrebovali urbarje, prav te pa vse do za~etka 18. stoletja pogre{amo. Te‘ko si je predstavlja-ti, da bi na tem nekoliko odmaknjenem prostoru kdaj tako kot v Vinici stalno prebivalo nekaj deset dru‘in, ki bi se prete‘no ali vsaj deloma pre‘ivljale z neagrarnimi dejavnostmi. Pobre‘je, kot ga slika Valvasor, je bilo prigrajsko utrjeno naselje ljudi v grajski slu‘bi ter kve~jemu {e pe{~ice drugih malih posestnikov. Po karlov{kem miru 1699 je zelo verjetno izgubilo {e del naseljenih hi{ Valvasorjevega ~asa, vendar izpraznjenje v primerjavi z Vinico ni moglo biti tako izrazito. Najve~ prostora so od zgraditve Pobre‘ja sredi 16. stoletja zase-dale kme~ke ka{~e in za~asna bivali{~a, utrjeni kompleks pa je svojo obrambno funkcijo v najve~ji meri odslu‘il ‘e skoraj sto let prej, ko se je po miru leta 1606 stabilizirala meja s Tur~ijo. Prej ko ne je mo~ {ele tedaj govoriti o “civilnem” trgu, ki kljub obilju prostora br‘~as ni prerastel demografske miniaturnosti. Iz ~asa nekaj let po dokon~ni umiritvi meje leta 1699 velja kot zanimivost navesti edini znani konkretni primer naselitve posameznika v Pobre‘ju in sploh v obravnavanih krajih. 152 Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Opisi. 1. zvezek, Ljubljana 1995, sekcija 247 (odslej Slovenija, 1. zvezek). 153 ARS, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 1, mapa (1825); Protocoll der Bau-Parzellen der Gemein­de Adleschitz, 26. 4. 1825. 154 J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 144–145. Vinica po Valvasorju (1689) in na franciscejski katastrski mapi iz leta 1822 (~rtkano je ozna~en nekdanji obzidani del Vinice) B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... Janez Adam baron Purgstall, lastnik Pobre‘ja ter drugih gospostev in posesti, dvorni svetnik in general v Ogulinski krajini, je s svobo{~inskim pismom, izdanim v Pobre‘ju 2. marca 1707, za dolgoletno zvesto slu‘bo komornega stre‘aja in to~aja v ogulinski trdnjavi nagradil s posestjo “~astitega in korenja{kega” Antona Husi}a, v katoli{ko vero spreobrnjenega “rojenega nekr{~anskega Turka”. Husi} je prejel zemlji{~a pri Pobre‘ju in v trgu (bey Freyenthurn, vnd aldar in der Burg), in sicer zakupno polovi~no hubo pod Prelo‘nikom (vzpetina nad dana{njo vasjo Purga) s hi{o, hlevom, skednjem in dvema vrtovoma.155 Anton Husi}, imenovan “vojvo­da (Voivoda, voyuada) in njegovi potomci so nato skozi celotno 18. stoletje izpri~ani v pobre{kih urbarjih, za~en{i z letom 1711, pri ~emer se zdi, da njihova hi{a `e od za~etka ni stala v trgu, temve~ nekaj sto metrov stran, v bli`ini pozneje nastale vasi Purga.156 Posestno stanje Pobre‘ja poznamo, kot re~eno, {ele za 18. stoletje, ko se je podobno kot obzidani del Vinice povsem izpraznil s preselitvijo prebivalcev v okolico. Zadnji posestniki so svoja domovanja v tem stoletju prenesli iz trga na zgoraj omenjeno lokacijo, kjer je danes vasica Purga.157 Naslednja preglednica prikazuje naselitveno stanje po urbarjih pobre{kega gospostva in terezijanskega katastra,158 iz katerih pa sam proces preselitve in lokacije po­dlo‘ni{kih domovanj ni neposredno razviden. Temeljna zna~ilnost posestnega stanja pobre{kega tr‘ca je tudi tu enaka kot pri Vinici. Osnovna enota je hi{a s pripadajo~o ohi{nico, sestavljeno iz raztresenih zemlji{~, v Pobre‘ju pa je pri ve~ini domov nepogre{ljiva {e ka{~a (gaden). Glede na zelo stabilno {tevilo domov (16–18) ni bilo v ~etrtstoletju 1711–1737 takoreko~ nobenih poselitvenih sprememb. Na isti posesti se je v skoraj vseh primerih ohranjal tudi isti priimek. Opazne spremembe je zaslediti samo pri kme~kih ka{~ah, katerih {tevilo je v istem ~asu padlo s 45 na vsega 17 ali kar za tri petine. Od karlov{kega miru je namre~ Bela krajina za‘ivela varnej{e ‘ivljenje in 155 ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradec, knj. 5, urbar Merzlaki 1715–1720, s. p., prepisi listin na koncu. 156 O urbarjih gl. opombo 158. – Franciscejska katastrska mapa iz leta 1825 prikazuje Husi}evo doma~ijo nekoliko severozahodno od vasi Purga (Freythurn), nad doma~ijo pa ledinsko ime “Nad Husiche” (ARS, Franciscejski kataster za Kranjsko, A 1, mapa ). – Priimek Husi~ `ivi v Purgi in okolici {e danes. 157 Izro~ilo o tem je dobro stoletje pozneje zapisal I. [a{elj, Grad Pobre‘je v Beli Krajini, Dom in svet VI (1893), str. 136 (odslej I. [a{elj, Grad Pobre‘je). 158 ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradec, knj. 2, 1. del, urbar Pobre‘je 1711–1715, fol. 1– 3; knj. 8, urbar Pobre‘je 1737, s. p.; knj. 29, {tiftregister Pobre‘je 1807, s. p. – ARS, TK RDA, ARS, TK RDA, N 150, No. 8, 8. 3. 1758. – N[AL, @A ^rnomelj, Razne knjige, fasc. 1, urbar Pobre‘je 1772–1773, fol. 1–6. kot zadnja slovenska pokrajina za~ela opu{~ati protitur{ke tabore, nazadnje namenjene le {e shranjevanju blaga in pridelkov.159 Kmalu po nastanku urbarja 1737 je tudi pobre{ki trg do‘ivel temeljito posestno-demo­grafsko preobrazbo, kar v primerjavi z Vinico pomeni precej{njo zamudo. Po terezijanskem katastru je tako leta 1758 v njem le {e deset hi{arjev, naselje pa se ne imenuje ve~ trg, temve~ zgolj “burg” (Burg Freyenthurn, Purkh Freyenthurn). ^eprav sre~ujemo isto poimenovanje tudi v starej{ih urbarjih (1711–1737), gre vendarle za opazno razliko: poprej je namre~ “in der Burg” le oznaka za posamezne lokacije, Pobre‘je kot tako pa je v naslovu vedno ozna~eno kot “Markt”, v katerem ‘ivijo “burger und inwohner”. Terezijanski kataster in nato vsi mlaj{i urbarji do za~etka 19. stoletja so v tem pogledu skromnej{i, saj poznajo namesto trga zgolj “burg”. V terezijanskem katastru so njegovi gospodarji tudi zadnji~ ozna~eni kot “purgarji” (vnterthanen oder so genandte purger). Administrativna odprava tr{kega naslova pri doma~i gospo{~ini pade torej v dvajsetlet­ni ~asovni razpon med urbarjem 1737 in terezijanskim katastrom in zagotovo ni bila brez podlage. V tem slabo dokumentiranem ~asu je gospostvo leta 1743 s prodajo pre{lo v druge roke, v last pl. Gusi~ev. Pod novimi gospodarji ni pri{lo le do druga~nega naslavljanja, temve~ v nekaj letih do korenitih sprememb posestno-demografskega stanja, ki je poprej vsaj ~etrt stoletja bele‘ilo le malenkostna nihanja. Ob zmanj{anju {tevila domov s 16 na 10 je {e posebej pomenljivo, da se je stari priimek ohranil samo pri petih hi{ah, medtem ko je prej ostajal ~etrt stoletja enak pri vseh razen pri dveh. “Burg” Pobre`je iz petdesetih let 18. stoletja je bil po vsebini o~itno nekaj povsem drugega kakor nekdanji trg. Z veliko verjetnostjo moremo trditi, da se je `e v tem ~asu tako kot vini{ki izpraznil oziroma preselil na novo lokacijo, potem ko so ob spremenjenih varnost­nih razmerah pri obeh dokon~no opustili {e preostale kme~ke (taborske) ka{~e. Razlika je le ta, da je vini{ki grad hkrati izgubil obzidje, v gradu Pobre`ju pa je le-to ostalo eno njegovih poglavitnih obele`ij. Podobno kot pri Vinici je sam proces izpraznjenja tudi tu takoreko~ nedokumentiran, a se je selitev iz obzidanega grajskega kompleksa {e razmeroma dolgo ohranila v izro~ilu. Slednje je na razselitev tr{kih prebivalcev vezalo nastanek vasi Purga (tudi Burga), kar naj bi se zgodilo v drugi polovici 18. stoletja.160 Ugasnitev tr{kega naslova v urbarjih in znatno zmanj{anje gospodarjev v “burgu” navajata k domnevi, da je moglo do tega priti `e sredi stoletja ali celo nekaj prej. Urbar gospostva Pobre`je iz let 1772–1773, nastal neposredno po prvi hi{ni numeraciji, ima v popisni enoti “Burg Freyenturn” le {e 8 hi{ s hi{nimi {tevilka-mi 2 do 11, vklju~no s tremi manjkajo~imi, od katerih je enica odpadla na grad.161 Nekaj 159 V prvi petini 18. stoletja so kot obstoje~i aktivni tabori izpri~ani: pred 1707 tabor pri Pustem Gradcu (ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradec, knj. 14, urbar Krupa s. d., fol. 64´), leta 1711 tabor v U~akovcih nad Vinico (prav tam, knj. 2, 2. del, urbar Vinica 1711–1715, s. p.) ter tabor okoli ‘upnijske cerkve v Semi~u, izropan med usko{kim napadom leta 1720 (M. Slekovec, Doneski k zgodovini cerkva in fara na Kranjskem, v: IMDK VIII (1898), str. 43–47). 160 I. [a{elj je leta 1893 zapisal: “V drugi polovici minulega stoletja pa, ko je ponehala nevarnost od tur{ke strani, podrli so te hi{e, in kmetje so se izselili iz gradú ter svoje hi{e postavili ob cesti v grad; zato se imenuje nastala vasica “Burga” ali “Purga” (I. [a{elj, Grad Pobre`je, str. 136). – Povr{no povzemanje formulacije “v drugi polovici prej{njega stoletja” je zagre{ilo napako v Krajevnem leksikonu Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 12, po katerem naj bi Purgo s petimi hi{ami {ele “v drugi polovici 19. stoletja (!) ustanovili kolonisti iz tabora gradu Pobre`je”, kar prevzema tudi Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga, Ljubljana 1971, str. 53. 161 Med njimi ni {tevilke 6, ki jo je o~itno nosila druga hi{a gospodarja s {tevilke 5, ter {tevilk 1 in 9, prve dodeljene gradu in druge zagotovo stanovanjskemu poslopju lastnika gradu, najverjetneje enemu od stol­pov v tr{kem obzidju. B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... mlaj{a poro~ila ka‘ejo, da se vse pobre{ke hi{ne {tevilke niso nana{ale na obzidani trg, ampak vsaj deloma tudi ‘e na Purgo, ki je bila ob o{tevil~enju hi{ leta 1770 zajeta v isto popisno enoto Pobre‘je. Potrditev najdemo v dobro desetletje mlaj{ih jo‘efinskih voja{kih merjenjih (1784–1787). Slednja prikazujejo ob gradu le manj{e {tevilo poslopij ter posebej skupino hi{ (Purgo), slab kilometer zahodno od Pobre‘ja.162 Domala enako stanje ima v natan~nej{em merilu franciscejska katastrska mapa iz leta 1825.163 Pobre{ki tr{ki kompleks je po katastru ‘e izpraznjen, druga~e kot v Valvasorjevem ~asu pa v njegovem vzhodnem delu dominira grajska kapela sv. Florijana, zgrajena leta 1697.164 Stanovanjski stavbi sta zdaj samo grad in ena od petih zidanih zgradb v obzidju (nekdanji stolp), ki vse pripadajo baronom Apfaltrernom. Pri tem je pomenljivo, da se hi{ne {tevilke lo~enega naselja “Freythurn” (Purga) vrstijo od 5 do 11, medtem ko prvih {tirih {tevilk v katastru ni. Ob numeraciji leta 1770 so {tevilke 1–4 nesporno pripadle gradu ({t. 1) in trem hi{am-stolpom v obzidju, od katerih sta se dve pred letom 1825 spremenili v gospodarski poslopji. [tevilke od 5 naprej so se `e od samega za~etka (1770) nana{ale na hi{e v Purgi in tja niso bile prenesene {ele v naslednjih letih pred izvedbo jo`efinskih merjenj. Da pa so se v novonasta-lo vasico resni~no preselili Pobre`ani, posredno pri~a kontinuiteta priimkov gospodarjev v urbarialni enoti Pobre`je, ki ji je mo~ slediti po urbarjih in terezijanskem katastru. Purga je torej zanesljivo nastala pred letom 1770. Toda ‘e ob nastanku terezijanskega katastra so od desetih gospodarjev popisne enote “Burg Freyenthurn” najverjetneje ‘iveli v obzidanem trgu samo {tirje, in sicer tisti, vklju~no z brodnikom, ki so imeli poleg drugih zemlji{~ vsak po en vrt “in der Burg”, medtem ko je ostalih {est posestnikov ‘e prebivalo v Purgi. [tirih hi{ znotraj tr{kega obzidja tako sredi 18. stoletja resni~no ni bilo ve~ mogo~e naslavljati trg. Podobno kot Svibno in Seno‘e~e, ki sta v tem ~asu premogla le {e po tri naseljene domove,165 se je pobre{ko tr{ko naselje skr~ilo na raven prigrajskega zaselka in s tem prakti~no tudi nominalno prenehalo obstajati kot trg. In vendar je bila tr{ka tradicija dovolj mo~na, da je F. A. Breckerfeld {e konec 18. stoletja pisal o trgu, obdanem z obzid­jem,166 kar predstavlja najmlaj{o znano omembo trga Pobre‘je kot takega. V urbarjih iz ~asa po letu 1737 do vklju~no leta 1807 najdemo samo poimenovanje “Burg” – le-ta obsega tako gospodarje v nekdanjem trgu kot vas Purga-, poslej pa v virih tudi ta oznaka ugasne.167 Podoben posestno-demografski razvoj kot Pobre‘je je do‘ivel tr‘ec Kostel. ^etudi po povr{ini pribli‘no za polovico manj{i in tako primerljivej{i z Vinico, je namre~ z ugasnitvijo taborsko-obrambnih funkcij do‘ivel skoraj enako usodo umiranja kakor Pobre‘je. Kon~no je prav tako pristal na pe{~ici prigrajskih domov, pri ~emer se je grajsko-tr{ko obzidje tudi tu ohranilo. Oba obgrajska refugialna trga povezuje slaba dokumentiranost posestnega stanja. V kostelskem urbarju iz leta 1570 sta v trgu (im Markhtl) ob 27 ka{~ah tujih in neznanem 162 Slovenija, 1. Zvezek, sekcija. 163 ARS, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 1, mapa (1825); Protocoll der Bau Parcellen der Gemein­de Adelschitz, 26. 4. 1825. 164 O kapeli: I. [a{elj, Grad Pobre‘je, str. 136. 165 B. Golec, Dru‘ba, str. 624. 166 ARS, Gospostvo Dol, fasc. 123, Topografija Kranjske I, str. 208. 167 1758: Burg Freyenthurn (ARS, TK RDA, N 150, No. 8, 8. 3. 1758); 1772–1773: Burg Freyenthurn (N[AL, @A ^rnomelj, Razne knjige, fasc. 1, urbar Pobre‘je 1772–1773, fol. 1); 1788–1790: Burg Freyen­thurn (ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradec, knj. 20, urbar Pobre‘je 1788–1790, fol. 1); 1796– 1799: Burg Freyenthurn (prav tam, knj. 23, urbar Pobre‘je 1796–1799, fol. 1); 1807: Burg Freythürn (prav tam, knj. 29, {tiftregister Pobre‘je, s. p.); 1813–1830: Freithurn (prav tam, knj. 30, urbar Pobre‘je 1813– 1830, fol. 1–9). Pobre‘je po Valvasorju (1689) in na franciscejski katastrski mapi iz leta 1825 B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... {tevilu ka{~ doma~ih podlo‘nikov popisana samo dva tr{ka o{tetarja s pripombo, da drugi ne pla~ujejo nobenih dajatev.168 Odprto torej ostaja vpra{anje, kolik{en dele‘ so predstav­ljali stalni naseljenci in kolik{nega ka{~e, pri ~emer je dobrih sto let pozneje o~itno, da je bila taborska funkcija ‘e pre‘iveta. Urbar iz leta 1681, dejansko popis podlo‘ni{kih dolgov, skoraj zagotovo navaja vse tr{ke posestnike (margkhtler), ne pozna pa ve~ nikakr{nih ka{~. Kot je razvidno iz naslednje preglednice, ki primerja posestni stanji leta 1681 in po tere­zijanskem katastru 1758, je {lo obakrat le za pribli‘no ducat domov.169 @e pri tipologiji trgov smo izrazili sklepanje, da v prostorsko omejenem kostelskem Trgu nikoli ni moglo stati bistveno ve~ naseljenih hi{. Preostali prostor so pa~ zasedale podlo‘ni{ke ka{~e in zasilna domovanja, ne pa stalno naseljeni tr‘ani. Pri tem je seveda treba ra~unati na manj{a nihanja demografske rasti in padcev. Tako obstaja v terezijanskem katastru {e en popis iz leta 1753, ki se sklicuje na izro~itveni urbar iz leta 1694 in bele‘i medtem nastale razlike. Skupaj ima 13 posestnikov, kolikor jih je bilo o~itno pod konec 17. stoletja, zdaj pa je pri treh navedeno, da gre za pustoto, medtem ko je ostalih deset identi~nih z gospodarji pet let pozneje, leta 1758.170 Valvasor je torej ve~ kot upravi~eno zapisal, da v trgu ni veliko hi{ in da tudi tem malo{tevilnim ni mogo~e pripisati nobenega bli{~a, ker so prav majhne.171 V zvezi s stanjem hi{ne posesti naletimo pri Kostelu na enak problem kot v Pobre‘ju: na neevidentnost mikrolokacije posameznih hi{ oziroma za vpra{anje, kateri domovi niso le‘ali znotraj obzidanega kompleksa. Za zadnjega od gospodarjev iz katastra leta 1758, posest­nika zemlji{~ v obsegu polovi~ne hube, pove leto dni mlaj{i vir, da je domoval v sosednjem zaselku Stelnik in ne v Trgu.172 Znotraj obzidja je bilo torej sredi 18. stoletja najve~ deset hi{, a {e od teh moramo za nekatere sklepati na raztresenost po okolici. Franciscejski kataster ima namre~ leta 1824 v Kostelu 16 hi{nih {tevilk, vendar je znotraj (nekdanjega) obzidja stalo poleg ru{evin zgornjega in novozgrajenega spodnjega gradu samo {est stanovanjskih hi{, prav toliko gospodarskih poslopij in cerkev.173 Enaki priimki “notranjih” in “zunanjih” prebivalcev kot leta 1758 pri~ajo o malo{tevilnih spremembah lastni{tva, hkrati pa odpirajo vpra{anje, ali se niso nekateri tr{ki gospodarji nemara preselili v okolico {ele po letu 1809, ko so Francozi po`gali grad.174 Jo‘efinska merjenja 1784–1787 razkrivajo, da temu ni tako, saj so stavbe v okolici locirane na istih mestih kot 1824.175 Trg Kostel tako podobno kot trg 168 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XVI-3, urbar Kostel 1570, s. p. 169 ARS, Zap. inv., fasc. XXIX, L-27, 16. 7. 1681, str. 91–92. – ARS, TK RDA, N 150, No. 8, 8. 3. 1758. 170 ARS, TK RDA, N 150, No. 17, 26. 5. 1753. 171 J. W. Valvasor, Die Ehre XI, str. 216. 172 ARS, Zap. inv., fasc. III, A-64, 1759, str. 57. – Na vir me je prijazno opozoril dr. Stanislav Ju‘ni~. 173 ARS, Franciscejski kataster za Kranjsko, N 294, mapa (1824), protokol 12. 4. 1825. 174 O po‘igu gradu prim. B. Reisp, Grad Kostel, str. 27–28. 175 Slovenija, 1. zvezek, str. 238. Pobre‘je prakti~no ‘e sredi 18. stoletja ni ve~ obstajal, po~akati pa bo treba dolo~nej{i odgovor na vpra{anje, ali je tako kot pri Vinici in Pobre‘ju tudi tu v 18. stoletju pri{lo do izpraznitve z razselitvijo tr‘anov v okolico ali pa je tak{no poselitveno stanje v Kostelu {e starej{e. Pri tem je toliko bolj zanimivo dejstvo, da je Kostel {e v predmar~no dobo uradno ohranil tr{ki status in bil tako leta 1817 najmanj{i kranjski trg s samo 98 prebivalci in 15 hi{ami,176 prete‘no raztresenimi po okolici. Gospodarske razmere v taborsko-utrdbenih trgih Obkolpski taborsko-utrdbeni trgi so v gospodarskem pogledu delili usodo Starega trga v Poljanah, edinega obkolpskega trga srednjeve{kega nastanka. Le-ta je razvojno zakrnel in se ustalil na kak{nih 30 domovih, katerih prebivalci so se pre‘ivljali na razdrobljeni posesti nekdaj {estih hub.177 Tako kot Stari trg so njegovi trije posnemovalci ostajali poudarjeno agrarnega zna~aja, tr‘ci drobnih posestnikov hi{ic, kaj‘ in vrtov. Druga~e kot pri Starem trgu so bili v vseh pogledih in {e posebej gospodarsko mo~no odvisnih od gradu. Prigrajski hi{arji, ‘ive~i znotraj grajsko-tr{kega obzidja ali v njegovi neposredni bli‘ini, so poleg obdelovanja krpe lastne zemlje izkori{~ali prednosti, ki jih je ponujala bli‘ina gradu in tabora kot lokal­nega sredi{~a. Zemlji{ka gospo{~ina jim je kot svojim najpripravnej{im podlo‘nikom nalaga-la nekatere specifi~ne obveznosti, tudi drugod pridr‘ane prigrajskim podanikom ali prebival­cem trga, ~e je v bli‘ini gradu obstajal trg. Toliko bolj so delovne obveznosti do gradu pri{le do izraza v obravnavanih tr‘cih, katerih prebivalci so imeli izrazito {ibko gospodarsko osno­vo: drobno posest ob nerazvitih neagrarnih dejavnostih – obrti in trgovini. Tudi v gospodarskem oziru je sicer treba razlikovati med dvema obdobjema – med dobo obrambne funkcije trgov in dobo postopnega zatona, ki je pri vseh treh nastopila ‘e v 17. stoletju. Pri tem se soo~amo z dolo~enimi te‘avami, saj so notranje razmere prvega obdobja dokumentirane samo pri Kostelu, za druga dva trga pa imamo ve~ podatkov {ele iz ~asa zatona fortifikacijske vloge trgov in z njo povezane gospodarsko-demografske oslabit­ve. Navzlic temu moremo tudi na podlagi mlaj{ega stanja sklepati vsaj na glavne razvojne poteze v prvem obdobju. Pri vseh obravnavanih taborsko-utrdbenih trgih sta tr‘na in obrtna dejavnost nesporno vseskozi ostali v podrejenem polo‘aju. Tako kot nastanek obzidanega “obrambnega” trga je bil tudi obstanek poznej{ega “civilnega” trga vezan predvsem na fortifikacijo in ne na gospodarske funkcije naselja. Taborsko-utrdbeni trgi, ki so svoj naslov utemeljevali pred­vsem na tipu naselbine in ne na njegovi tr‘ni funkciji, tudi tr{kega naslova logi~no niso ohranjali zaradi morebitne tr‘ne vloge, temve~ prvenstveno z obstojem tr{kega obzidja. Pri Kostelu, ‘e od konca srednjega veka dokaj dobro dokumentiranem z urbarji, ni ne v trgu ne v gospostvu zaslediti tedenskih ali letnih sejmov. Vsaj nekaj ~asa so se letni sejmi odvijali v gospostvih Vinica in Pobre‘je, vendar tudi tu niso izpri~ani za sama obzidana trga ali njuno neposredno bli‘ino. V Vinici je po urbarju iz leta 1674 obstajal letni sejem (ein khürchtag) v nedeljo po vnebohodu,178 ki ga urbar iz let 1711–1715 pomenljivo ne pozna ve~, ~eprav govori o pro{~enjih v vini{ki okolici.179 Medtem ko so v tem ~asu na pode‘elju 176 Haupt-Ausweis 1817, str. 53. 177 B. Golec, Dru‘ba, str. 733–733. 178 D. Kos, Urbarji, str. 468–469. 179 ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradec, knj. 2, 2. del, urbar Vinica 1711–1715, s. p., Gerechtigkheiten zu disem geschlosß Wainitz gehörig. B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... vznikali {tevilni novi sejmi, so v pobre{kem in vini{kem gospostvu izpri~ano ugasnili celo ‘e obstoje~i trije letni sejmi. V letih 1712–1714 je namre~ grof Jurij Sigmund pl. Purgstall zaman prosil na dvoru, da bi mu dovolili obnoviti omenjeni vini{ki sejem in dva v gospo­stvu Pobre‘je, prvega v nedeljo po sv. Juriju in drugega v nedeljo po sv. Marjeti.180 Prese­netljivo je, da zavrnitve pro{nje nista zakrivili mnenji sosednjih mest Metlike in ^rnomlja, ki sta bili obnovitvi sejmov celo naklonjeni, temve~ odklonilno poro~ilo Novome{~anov, ~e{ da bi sejmi tik ob meji njihovim sejmom odtegnili pritok ‘ivine in drugega blaga s Hrva{kega.181 Ob slabi dokumentiranosti, {e posebej do sedemdesetih let 17. stoletja, se poraja vpra{anje, koliko so Purgstalli in drugi lastniki svoje trge dejansko podpirali pri pridobivanju funkcij, kakr{ne naj bi imelo pravo tr{ko naselje. Glede na zgornji primer bi mogli skleniti, da na gospodarskem podro~ju, pri neagrarnih dejavnostih, ni zaznati vidnih uspehov. Pogoji za obstanek trgovine in obrti so bili sicer vseskozi precej bolj{i v Vinici, kraju s staro naselbin­sko tradicijo, kakor v Pobre‘ju, ki se je lahko po funkcijah in pomenu veliko la‘e primerjalo s Kostelom. Oba sta namre~ le‘ala ob manj pomembni prometnici in bila druga~e kot Vinica tudi brez cerkvenoupravnih funkcij – sede‘a ‘upnije. Cerkveno sredi{~e je namre~ z ne­deljskim bogoslu‘jem ‘e samo po sebi pritegovalo sejemsko-tr‘no dejavnost, ~eprav le-ta v Vinici o~itno ni prerasla v stalni tedenski sejem, kakr{en se je denimo iz nedeljskega sejmar­stva razvil v Semi~u.182 [e slab{e smo pou~eni o obstoju obrtnih panog in sploh o navzo~nosti obrtnikov med tr{kimi hi{arji. Spri~o narave virov je namre~ komajda znana poklicna struktura tr{kega prebivalstva. Zgovorna je odsotnost poklicev v za to namenjeni rubriki terezijanskega kata­stra, vendar ne gre za osamljen primer, saj naletimo na neizpolnjeno rubriko tudi pri nekate­rih pomembnih trgih. ^eprav je sreda 18. stoletja ‘e doba zatona, pa vseeno ni oprijemljivih podatkov, da bi bilo v preteklosti kdaj bistveno druga~e. Na ‘ivahnej{o obrtno dejavnost moremo sklepati samo v Vinici, dokler se je tam {e zbirala de‘elna vojska in so jo narekovale potrebe, a tudi te so imele prej ko ne samo prilo‘nostni zna~aj. Mlaj{i urbarji, za~en{i z vini{kim iz leta 1674, dajejo zelo malo podatkov o poklicih. V Vinici sre~amo denimo samo dva padarja v urbarju 1711–1715.183 Zgovornej{i je so~asni urbar za Pobre‘je, ki med 17 hi{arji poleg padarja in mizarja navaja lovca in valpta, dva tipi~na poklica grajskih uslu‘ben­cev. Med slednjimi so v naslednjih dveh urbarjih iz let 1718–1722 in 1737 brodnik, usko{ki vojvoda in kuhar, katerega kuhanje je odtehtalo vse letne urbarialne obveznosti od hi{e in zemlji{~.184 O pravih obrtni{kih poklicih nimamo torej z izjemo mizarja nobenih poro~il. Kolikor je v obravnavanih trgih ‘ivela obrtna dejavnost, pa moremo upravi~eno sklepati, da ni presegala ravni najosnovnej{e va{ke obrti na ~elu z nepogre{ljivim kova~em. O kak{ni cehovsko organizirani obrti ni moglo biti govora, saj celo najbli‘ji mesti ^rnomelj in Ko~evje sredi 18. stoletja kot edini na Kranjskem nista premogli nobenega lastnega ceha niti roko­delcev, vklju~enih v cehe drugod.185 Za gospodarski razvoj vseh treh fortifikacijskih trgov sta bila odlo~ilnega pomena navzo~nost gradu kot sede‘a gospo{~ine ter taborskega obzidja, za katerim je imel okoli{ki kme~ki ‘ivelj svoje ka{~e oziroma shrambe. Obe vlogi grajsko-tr{kega kompleksa sta po­ 180 ARS, Vic. A., {k. 183, I/103, lit. K I-5, 13. 12. 1712, 22. 3. 1714, s.d. 181 Prav tam, s. d. (po 20. 1. 1713), 26. 2. 1713, 3. 4. 1713. 182 B. Golec, Dru‘ba, str. 294. 183 ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradec, knj. 2, 2. del, urbar Vinica 1711–1715, fol. 1–5. 184 ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘hje in Pusti Gradec, knj. 2, 1. del, urbar Pobre‘je 1711–1715, fol. 1– 3; knj. 3, urbar Pobre‘je 1718–1722, s. p.; knj. 8, urbar Pobre‘je, s. p. 185 B. Golec, Dru‘ba, str. 544. gojevali ve~jo frekventnost ljudi ter ‘ivahnej{i pretok blaga in denarja. Poleg tega sta go-spodarsko ‘ivljenje Vinice zaznamovala zbiranje de‘elne vojske in proviantno skladi{~e za Hrva{ko krajino, dokler ni bilo le-to s spremenjenimi varnostnimi razmerami opu{~eno. O {tevilu podlo‘ni{kih ka{~ smo dobro pou~eni edinole za Pobre‘je v prvi polovici 18. sto­letja, ko so jih postopno povsem opustili. Tako jih je bilo v letih 1711–1715 {e 45, ~etrt stoletja pozneje leta 1737 le {e 33, od tega {tiri opustele, do srede 18. stoletja pa so o~itno propadle tudi te, saj jih terezijanski kataster ne omenja.186 Za Kostel imamo samo sumari~ni podatek iz leta 1570, ko je bilo v trgu 27 ka{~, neupo{tevaje ka{~e doma~ih podlo‘nikov,187 medtem ko poznamo za Vinico zgolj navedbo v urbarju iz let 1711–1715, da se od vsake prodane ka{~e (aines gaden in vndt auserhalb des geschlossesß) pla~a v grad deseti pfe­nig.188 Njihovo {tevilo se je v naslednjih desetletjih mo~no zmanj{alo, dokler jih niso pred sredo 18. stoletja tako kot v Pobre‘ju in Kostelu sploh v celoti opustili.189 Pravno-upravni polo‘aj obkolpskih trgov in njihovih prebivalcev Pri posameznih kranjskih trgih novove{kega nastanka je sicer zaslediti precej razli~no stopnjo razdeljenosti med zemlji{ke gospode, a vendar je bilo sredi 18. stoletja pri veliki ve~ini, tako kot v starej{ih srednjeve{kih trgih, nad 80% domov podlo‘nih doma~emu (teritorialnemu) zemlji{kemu gospostvu.190 Kostel in Pobre‘je sta kajpak v celoti pripadala gradovoma, katerih preddverje sta predstavljala.191 Enako velja za obzidani del Vinice, ne pa za Vinico kot celoto, ki je kazala izrazito razcepljenost med zemlji{ke gospo{~ine. Tako je po mo~nem demografskem nazadovanju sredi 18. stoletja komaj tretjina domov spadala pod vini{ko gra{~ino, skoraj polovica pod ‘upni{~e in dobra petina pod gospostvo Kru­pa.192 Po tem je bila Vinica primerljiva s tipi~no va{kimi naselji in je skupaj z Rako mo~no odstopala od ve~ine kranjskih trgov.193 Kakor pri vseh drugih trgih v slovenskem in {ir{em prostoru so glavnino prebivalstva v razliko od mest sestavljali navadni podlo‘niki. [ele od tu naprej se za~enjajo razlike v pravnem polo‘aju med tr{kimi skupnostmi in znotraj le-teh med njihovimi posameznimi ~leni. Pravni status tr{ke skupnosti sta dolo~ala zlasti dva atributa: 1) pravna narava zemlji{~ in 2) stopnja tr{ke avtonomije. V obeh pogledih so obkolpski trgi tipi~ni predstavniki trgov novove{kega nastanka. Vse tri taborsko-utrdbene trge je kot skupna zna~ilnost povezovala enaka pravna narava zemlji{~. Medtem ko so slednja v starej{ih trgih srednjeve{kega izvora tako kot v mestih pove~ini veljala za prostolastna, so v pozno nastalih trgih praviloma pridobila le kupnopravni polo‘aj.194 Najpozneje v za~etku 18. stoletja so u‘ivali kupnopravni zna~aj hi{e, vrtovi in 186 ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradec, knj. 2, 1. del, urbar Pobre‘je 1711–1715, fol. 8– 10; knj. 3, urbar Pobre‘je 1718–1722, s. p.; knj. 8, urbar Pobre‘je 1737, s. p. – ARS, TK RDA, N 130. 187 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XVI-3, urbar Kostel 1570, s. p., Kasstenzinß. 188 ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in pusti Gradec, knj. 2, 2. del, urbar Vinica 1711–1715, s. p. 189 ARS, TK RDA, N 130, N 150, N 202. 190 B. Golec, Dru‘ba, str. 341. 191 ARS, TK RDA, N 150, No. 8, 8. 3. 1758; N 130, No. 13, s.d. 192 ARS, TK RDA, N 202, No. 10, 29. 11. 1756; N 125, No. 16, 4. 9. 1754; N 40, No. 12, 5. 9. 1754. 193 Rako so si delili {tirje gospodje, pri ~emer je imelo kostanjevi{ko gospostvo komaj dobro ~etrtino podlo‘nikov ali precej manj kot samostan Studenice (40,4%), doma~a ‘upnija in sti{ki Bajnof pa pribli‘no po petino. – ARS, TK RDA, N 4, ad No. 28, ekstrakt iz urbarja, s.d.; N 12/I, No. 56, 4. 8. 1757; L 16, No. 9, 23. 9. 1756; TK BT, N 12 III/No. 232, s.d. 194 Prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 352. B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... druga zemlji{~a tr‘anov Pobre‘ja ter tistega dela Vinice, ki je spadal pod doma~i grad, tedaj skupaj s Pobre‘jem v rokah Purgstallov. Pobre{ki “purgarji” so ob prodaji svojih zemlji{~ pla~evali gospostvu dajatvi 20. in 10. pfeniga, vini{ki pa samo desetega.195 Te‘ko si pred­stavljamo, da bi bilo sredi 18. stoletja druga~e v tr‘cu Kostelu, saj so po terezijanskem katastru vse hube kostelskega gospostva kupnopravne in kot take podvr‘ene pla~ilu 10. pfe­niga.196 Pri tem je zanimivo, da je posest v Pobre‘ju konec 18. stoletja veljala samo za zakupno in so jo lahko gospodarji iz “burga” (aus der Burg Freyenthurn) enako kot drugi podlo‘niki {ele proti pla~ilu prevedli v kupnopravno.197 Do nazadovanja pravic Pobre‘anov do njihovih zemlji{~ je torej pri{lo v 18. stoletju, najverjetneje sredi stoletja, ko je pre{lo gospostvo od Purgstallov na Gusi~e. Pobre‘ani takrat o~itno niso imeli zadostnih zagotovil o kupnopravni naravi svojih zemlji{~, ki bi bila izrecno zapisana v tedaj aktualnem ur-barju,198 poleg tega pa se je glavnina naselja izza obzidja prenesla v Purgo. Glede podlo‘ni{kih obveznosti do zemlji{kih gospodov so bili prebivalci treh obkolp­skih trgov v podobnem polo‘aju kot gospodarji v drugih obgrajskih trgih. V primerjavi s podlo‘niki na hubah so u‘ivali nekoliko druga~en polo‘aj, kar ni vedno pomenilo samo ugodnosti. Podlo‘ni{ke obveznosti so se namre~ odmerjale glede na obseg posesti, zato jim kot hi{arjem ali kaj‘arjem pa~ niso nalo‘ili toliko dajatev in odmerjene tlake kot kmetom na hubni zemlji. Vini{ki hi{arji, podlo‘ni gra{~ini Vinica, so leta 1674 celo edini od vseh podlo‘nikov te gospo{~ine imeli odmerjeno naturalno oziroma denarno tlako in na drugi strani manj{e dajatve od kmetov.199 V za~etku 18. stoletja je bila podoba ‘e mo~no spre­menjena, saj so po urbarju 1711–1715 “alle dise Burger” namesto tlake prena{ali pisma, in vsako leto napredli povesmo prediva, kar je o~itno pomenilo novo obveznost, ki so jo po besedah urbarja tedaj opravljali ‘e brez ugovarjanja.200 Sredi 18. stoletja so po terezijan­skem katastru prav tako le ob~asno nosili pisma,201 podobno kot kaj‘arji doma~e ‘upnije, ki so se na poti in s prena{anjem pisem zamudili pribli‘no tri dni na leto.202 Hi{arji pod gospo­stvom Krupa so predvsem zaradi oddaljenosti od zemlji{kega gospoda tako konec 17. kakor sredi 18. stoletja u‘ivali privilegiran polo‘aj brez vsakr{ne tlake, kar jih je opazno lo~evalo od kmetov po vaseh203 pa tudi od tr{kih podanikov Vinice in ‘upnije. Pobre{ki ”purgarji” so imeli po urbarju iz let 1711–1715 nekaj ve~ obveznosti, saj so poleg denarnih dajatev od vsakega zemlji{~a dajali {e desetino od ‘ita, vina, ~ebel in prirast­ka ‘ivine. Za vsako zaklano govedo je nadalje gospostvu pripadel jezik in od drobnice jetra oziroma pfenig za vsak funt mesa. Mo‘je so bili dol‘ni nositi pisma po okolici ter do Karlovca in Novega mesta, “purgarice” (die Burgerinen) pa so prale grajsko perilo. Tako kot v Vinici so pri vsaki hi{i na leto napredli {e po eno povesmo prediva.204 Po terezijanskem katastru iz leta 1754 so bile obveznosti “purgarjev” le malenkostno druga~ne. Vso tlako je predstavljalo prena{anje pisem po Beli krajini in pranje perila, ostala pa je tudi obveznost 195 ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradec, knj. 2, 1. del, urbar Pobre‘je 1711–1715, fol. 7; 2. del, urbar Vinica, fol. 6. 196 ARS, TK RDA, N 150, No. 17, 26. 5. 1753. 197 ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradec, knj.20, urbar Pobre‘je 1788–1790, fol. 1–9; knj. 23, urbar Pobre‘je 1796–1799, fol. 1–12. 198 Zabele‘bo iz urbarja 1711–1715 o prodaji zemlji{~ “purgarjev” pogre{amo denimo v obeh mlaj{ih urbarjih iz let 1718–1722 in 1737 (prav tam, knj. 3 in 8). 199 Prim. D. Kos, Urbarji, str. 470–489. 200 ARS, TK RDA, N 202, No. 10, s.d. 201 ARS, TK RDA, N 202, No. 10, s.d. 202 ARS, TK RDA, N 40, No. 12, s.d. 203 D. Kos, Urbarji, str. 512–515. – ARS, TK RDA, N 125, No. 16, 4. 9. 1754. 204 ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradac, knj. 2, 1. del, urbar Pobre‘je 1711–1715, fol. 7. oddaje mesa. Zanimiv je podatek, da je pobre{ko gospostvo za prena{anje pisem na daljavo in za t. i. de`elskosodne potrebe (in landtgericht nothwendigkheiten) uporabljalo Vlahe iz Bojancev in ne doma~ih “purgarjev”.205 Ka‘e, da so bili kot priro~na delovna sila za teko~a opravila na dominikalni zemlji in v gradu najbolj obremenjeni Kostelci. Potem ko reformirani urbar iz leta 1570 samo dvema nalaga denarno obveznost in vse ostale opro{~a dajatev,206 o~itno v zameno za stra‘arsko slu‘bo, je skupno 11 gospodarjev sredi 18. stoletja nosilo precej te‘ja bremena. Obdelovali so vrtove, nosili ‘ito v mlin in opravljali vsa dela v gradu, skupaj okoli 160 dni na leto. Podobno kot v Pobre‘ju, a {e v ve~ji meri, so tu nekatera opravila, drugod pridr‘ana tr‘anom, kot prena{anje pisem, stra‘enje gradu in lovljenje hudodelcev, nalagali kmetom in ne prebi­valcem trga (marktler).207 V pogledu pravno-upravnega razvoja so obkolpski taborsko-utrdbeni trgi ostali na stop-nji sodno-upravno neavtonomnih trgov. Le-ti so pravno funkcionirali zgolj kot navadne soseske podlo‘nikov, ne da bi premogli lastne predstavni{ke organe. ^etudi so se njihovi prebivalci ozna~evali s “purgarji”, so bili to samo nominalno, brez utemeljitve v pravnofor­malnem statusu tr‘anov. Delitev na polnopravne tr‘ane in netr‘ane so namre~ poznali samo sodno-upravno avtonomni trgi, t. j. óni z voljenim tr{kim predstojni{tvom, lastno upravo in prvostopenjsko sodno instanco. Na Dolenjskem je bilo takih v zgodnjem novem veku pet, na celotnem Kranjskem pa sedem ali najve~ osem, vsi srednjeve{kega nastanka, kar glede na 23 Valvasorjevih trgov pomeni komaj tretjina. Ostali trgi, zve~ine nastali {ele v zgodnjem novem veku, so uspeli izoblikovati kve~jemu zametke lastne uprave in sodstva, pri ~emer moremo vsaj polovico trgov ozna~iti kot povsem neavtonomne.208 Za prebivalce vseh kranjskih trgov, vklju~no z miniaturnimi in {e tako malopomembnimi, kakr{en je bil denimo Kostel,209 je v zgodnjem novem veku vendarle izpri~ana uporaba pojma “purgarji” (Bürger, purger, burger). Na eni strani je {lo za celoto tr{kih gospodarjev in v {ir{em pomenu za tr{ke prebivalce nasploh, pri sodno-upravno avtonomnih trgih pa so bile to v o`jem smislu osebe, posami~ sprejete v gremij polnopravnih tr`anov. Formalnopravno delitev na tr`ane in netr`ane potrjuje poleg svetnih dokumentov zlasti raba pojma “civis” v `upnijskih mati~nih knjigah, raz{irjena samo pri sodno-upravno avtonomnih trgih. Drugje jo v celoti pogre{amo ali pa gre zgolj za osamljene pojave poimenovanja, ko je kot “civis” izjemoma ozna~en kak tr{ki veljak.210 Pri Kostelu in Pobre‘ju takega primera v cerkvenih maticah ne zasledimo, v Vinici pa enkrat samkrat v prvi polovici 18. stoletja.211 Prebivalci obravnavanih treh trgov se tudi v svetnih dokumentih individualno ne navajajo kot “Bürger”, ampak nastopajo s tem naslovom le v mno`ini kot skupnost gospodarjev. Ker je kolektivno poimenovanje “Bürger” dokumentirano v virih za {e tako malopomembne nominalne trge, ni dvoma, da so se povsod tudi v `ivem jeziku naslavljali s “purgarji”. Kon~no je tak{no samo­poimenovanje izpri~ano leta 1751 v slovenski prisegi “purgarjev” Starega trga v Poljanah.212 205 ARS, TK RDA, N 130, No. 30, 12. 12. 1754. 206 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XVI-3, urbar Kostel 1570, s. p. 207 ARS, TK RDA, N 150, No. 8, 8. 3. 1758. 208 Prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 381 sl. – Ob dolenjskih avtonomnih trgih Rade~e, Mokronog, Litija, @u‘emberk in Ribnica sta voljeno zastopstvo premogla {e gorenjska trga Bela Pe~ in Va~e, le kraj{o dobo pa tudi Tr‘i~ (isti, str. 137–138, 328, 329, 436–437). 209 ARS, Vic. A., {k. 75, I/43, lit. C II-5, 1. 2. 1614: “... burgersleuthen alhie zu Costel.” 210 Prim. B. Golec, Dru‘ba, str. 469. 211 Pri poroki Matije Zorana in Marije Vlahovi~ 19. 11. 1732 je slednja ozna~ena v ablativu kot “cive Vinicensi (!) Marina filia libera def./uncti/ Joannis Vlahovich ex Viniczae” (N[AL, @A Vinica, PMK 1718– 1744). 212 Boris Golec – Stane Okoli{, Turja{ki arhiv na Dunaju in njegovi slovenski dokumenti, v: Arhivi XIX (1996), str. 126–127. B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... Prebivalci {iroke palete trgov, od sodno-upravno avtonomnih do zgolj nominalnih, so bili sicer vsi z redkimi izjemami le nekoliko imenitnej{i podlo‘niki, a pravno {e vedno samo podlo‘niki in rojenjaki, zato je toliko pomembnej{i razlikovalni element s kme~kim ‘ivljem predstavljala premo‘enjska diferenciacija. [e posebej pri gospodarsko {ibkih nominalnih trgih je bistveno razliko med trgom in okolico zarisalo sámo presti‘no naslavljanje s trgom in tr‘ani – »purgarji«. Purgarski naslov, v sodobnih dokumentih in v ‘ivi rabi tako kot pri mestih neredko oznaka za celotno tr{ko prebivalstvo in ne le za njegov vodilni sloj, je tr{ke “purgarje” hkrati vsaj po imenu ena~il z mestnimi, vendar v pravnem pogledu med enimi in drugimi takoreko~ ni bilo sti~nih to~k, razen da so v tistem manj{em delu kranjskih trgov, v katerih se je razvila sodno-upravna avtonomija, formalnopravni tr‘ani v omejenem obsegu u‘ivali politi~ne pravice znotraj tr{ke avtonomije. Opredelitev tr{kih “purgarjev” v neavtonomnem trgu in razliko z mestnimi “purgarji” je leta 1730 jedrnato opisal upravitelj gospostva Polja­ne, pri katerem si izposojamo naslednjo oznako prebivalcev Starega trga v Poljanah: “...das die markter nuhr urbars burger seint und mit anndern statt burgern sich nicht gleichen können, massen die dero robath nebst des robath geldts auch zünßwein und zünßgetreider alhero in das geschloss /.../ jährlich zahlen müssen”.213 Prvo od obeh poimenovanj – “märk­tler” (markter) – je za celoto tr{kega prebivalstva veliko ustreznej{e in ima enak pomen tudi v sodobni nem{~ini. V zgodnjem novem veku sicer nanj naletimo razmeroma redko,214 tako denimo v terezijanskem katastru sredi 18. stoletja pri Kostelu.215 Trije obkolpski trgi so mogli seveda ‘e zaradi svoje specifi~ne lege in majhnosti ko­majda upati, da bi jim zemlji{ko gospostvo takoreko~ na grajskem dvori{~u dovolilo izvr{evati {e tako omejeno ni‘je sodstvo in (samo)upravo. Poleg tega v okolici niso imeli nikakr{nih zgledov, na katere bi se pri tovrstnih pretenzijah lahko oprli. Edini starej{i obkolpski trg Poljane (Stari trg ob Kolpi) se namre~ prav tako ni dvignil nad raven sodno-upravne neavto­nomnosti, najbli‘ji avtonomni trgi in njihovi posnemovalci pa so le‘ali v severnem delu Dolenjske onstran Gorjancev in Ko~evskega Roga. V razpolo‘ljivih virih ni nikakr{nih indicev, da bi obravnavani taborsko-utrdbeni trgi kdaj koli premogli vsaj skromne elemente lastne uprave ali ni‘jega sodstva, s katerimi bi se vsaj na videz pribli‘ali trgom z razvito sodno-upravno avtonomijo. V nekaterih sorodnih neavtonomnih trgih je denimo izpri~an poseben “rihtar”, ki pa niti ni bil vedno predstavnik tr{ke skupnosti, ampak je {lo lahko za gospo{~inske uradnike z zelo razli~nimi pristojno­stmi. Zgovoren primer je t. i. “rihtar” v Starem trgu ob Kolpi, omenjen poznega leta 1781 kot navaden gospo{~inski uradnik, ki ga imenuje upravitelj.216 Kot tak ni imel dosti ve~jih 213 HHStA, AAu, A-VII-4, Conv. 3, 14. 8. 1730. 214 [e najve~krat je izpri~an v terezijanskem katastru kot oznaka za celoto tr{kih posestnikov. Zaslediti ga je denimo pri Ribnici, ki pa je sicer formalnopravno delitev na tr‘ane in netr‘ane (ARS, TK RDA, N 169, No. 2, 23. 11. 1751). 215 ARS, TK RDA, N 150, No. 5, s.d., No. 8, s.d. 216 HHStA, AAu, Urkunden, 1781 VIII. 1., Dunaj. – Rihtar je omenjen v svobo{~inskem pismu, s katerim je lastnik poljanskega fideikomisa vojvoda Henrik Auersperg Tr‘anom potrdil tr‘anski naslov (bürger) in kupnopravni zna~aj njihovih {estih hub. Tudi rihtar je ozna~en kot “njihov”, a ga je vsakokrat imenoval gospo{~inski upravitelj (durch ihren richter, welchen jederzeit unser verwalter zu ernennen hat). Zelo verjetno je Stari trg premogel rihtarja ‘e pred jo‘efinsko dobo, vendar ta poprej pomenljivo nikoli ni omenjen v kontinuirano potrjevanih tr{kih privilegijih in drugih virih pravnega zna~aja. Postavljalo ga je namre~ gospo­stvo in ni bil sestavni del tr{kih svobo{~in, ampak je leta 1781 omenjen zgolj mimogrede kot pobiralec de‘elnokne‘je kontribucije. Prav tako mu niso pripadale nikakr{ne ni‘jesodne ali upravne pristojnosti, saj je izrecno zapisano, da so Tr‘ani, prebivalci Starega trga, kot rojenjaki podvr‘eni gospostvu (mit der erbhold­schafts instanz unterworfen) ter dol‘ni dajati vsa pisma in listine v sestavo gospo{~inski uradni pisarni. pristojnosti od va{kega `upana, nad katerega ga je dvigal predvsem ali zgolj »imenitnej{i« naslov. Kot vse ka‘e, je imelo do prve polovice 18. stoletja lastnega ‘upana Pobre‘je, pri ~emer ni jasno, ali imamo opraviti z edinstvenim, od drugod neznanim primerom tr{kega ‘upana, ali morda z ‘upanom {ir{ega obmo~ja. Po urbarju 1718–1722 je bil namre~ Marko Kavran iz trga opro{~en dajatev zaradi opravljanja ‘upanske funkcije (als Supan). Ni izklju~eno, da sploh ni {lo za va{kega ‘upana v pravem pomenu besede, saj je Kavran v starej{em urbarju 1711–1715 ozna~en kot valpet (ambtman), hkrati pa je kot ‘upan (alß Supan) opro{~en dajatev. Njegovo ime zasledimo tudi v mlaj{em urbarju iz leta 1737, v katerem pa ni ve~ ne valpet ne ‘upan.217 Kjer je torej zemlji{ko gospostvo med trgom in gradom postavilo kak{nega posrednika, tak gospo{~inski uslu‘benec razumljivo ni zastopal tr{ke skupnosti navzven niti ne pred zemlji{kim gospodom in {e manj v sporih z njim. Imenovanje posrednika s tak{nim ali druga~nim imenom so kajpak tudi pri neavtonomnih trgih narekovali prakti~ni razlogi. Kjer sta grad in trg predstavljala fizi~no celoto, tovrstnih potreb preprosto ni bilo, saj je sodno­upravno oblast utele{al gospo{~inski upravitelj s svojim aparatom, pri nekaterih gospostvih hkrati v funkciji de‘elskega sodnika.218 De‘elsko sodi{~e majhnega obsega je izza srednjega veka obstajalo le pri gospostvu Kostel,219 medtem ko ga nista premogla gradova Vinica in Pobre‘je, ki nista bila sede‘a teritorialnih gospostev. Ko pa je Pobre‘je v za~etku 17. stoletja s pridobitvijo mehovske posesti postalo gospostvo in je komorno gospostvo Metlika pre{lo v zasebne roke, se je iz metli{kega de‘elskega sodi{~a tedaj ali nekoliko pozneje izlo~ilo posebno de‘elsko sodi{~e gospostva Pobre‘je.220 Brez de‘elskega sodstva je tako ostal le vini{ki grad, pri katerem je od leta 1674 izpri~ano samo majhno pomirje z ni‘jimi sodnimi pristojnostmi znotraj metli{kega sodi{~a.221 Zaton obkolpskih trgov in ugasnitev njihovih tr{kih naslovov Od prve polovice 18. stoletja sledimo pri Pobre‘ju in Vinici ne le demografskemu pe{anju in preselitvi glavnine domov zunaj tr{kega obzidja, temve~ vzporedno postopnemu uga{anju rabe tr{kega naslova. Florijan~i~ev zemljevid Kranjske iz leta 1744 ju ozna~uje le kot gra­dova, medtem ko Kostel {e naprej ostaja trg.222 Nekaj let prej Pobre‘je in Vinico zadnji~ 217 ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradec, knj. 2, 1. del, urbar Pobre‘je 1711–1715, fol. 3; knj. 3, urbar Pobre‘je 1718–1722, s. p.; knj. 9, urbar Pobre‘je 1737, s. p. 218 B. Golec, Dru‘ba, str. 431. 219 ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XVI-2, urbar gospostva Kostel 1494, s.p. – Meje de‘elskega sodi{~a so natan~no podane v urbarju iz leta 1570: ARS, Vic. A., {k. 83, I/48, lit. G XVI-3, urbar Kostel 1570, s. p., Landtgericht. 220 Opis meja metli{kega de‘elskega sodi{~a iz leta 1610 {e v celoti vklju~uje obmo~je Pobre‘ja, saj te~e vzhodna in ju‘na meja od Pobre‘ja navzgor po toku reke Kolpe (D. Kos, Urbarji, str. 418). Obstoj poseb­nega de‘elskega sodi{~a Pobre‘je (Herrschafft Freyenthurn) razkriva nedatirani popis de‘elskih sodi{~ na Kranjskem (ARS, Vic. A., {k. 185, I/104, lit. L IV-1, Specification dern in dem löbl: Hörzogthumb Crain befindlichen Landtgerichtern, s. d., 17. stol.), opis njegovih meja iz okoli leta 1666 pa je L. Hauptmann prepisal v gospo{~inskem arhivu Turjak (ARS, Priv. A., Ljudmil Hauptmann, Gradivo za histori~ni atlas slovenskih de‘el, {k. 3, {t. 38, Freienthurn, s. d., Volgen die neugesezten canfinen vnd marchstain). 221 D. Kos, Urbarji, str. 468–469, 100–101. – ARS, ARS, Gospostvo Krupa, Pobre‘je in Pusti Gradec, knj. 2, 2. del, urbar Vinica 1711–1715, s. p. 222 J. D. Florijan~i~, De‘elopisna karta. B. GOLEC: NASTANEK IN RAZVOJ SLOVENSKIH ME[^ANSKIH NASELIJ ... zasledimo z naslovom trg (Markt) tudi v urbarjih, v katerih vse pogosteje nastopata le kot “burg” (burg, purg). Od terezijanskega katastra dalje “burg” povsem izpodrine oznako “Markt”, kon~no pa v dokumentih zemlji{ko-posestne narave ostane zgolj ime kraja brez statusne oznake. V terezijanskem katastru poleg tega tudi Kostel prvi~ ni ve~ enozna~no trg, temve~ oboje – trg in burg (Marckt Costl oder Purg Kostell, Purg Kostl oder die Markt­ler).223 Tak razvoj poimenovanja obravnavanih trgov nikakor ni naklju~en, ampak korenini v njihovi temeljiti preobrazbi, obenem pa sovpada s spremenjenimi merili absolutisti~ne dr‘ave. Tako je denimo tr{ki naslov v drugi polovici 18. stoletja ugasnil pri vrsti kranjskih nominalnih trgov, zlasti {e pri tistih, za katere se je uveljavil pozno ali ne docela. Poimenovanje “burg”, ki ga za obravnavane trge v urbarialnih virih sre~ujemo od za~etka 18. stoletja dalje, v `upnijskih maticah pa malo pozneje, je posebno vpra{anje, ki bi zahte­valo {ir{o obravnavo. Etimologija oznake (iz nem. Burg) je jasna, kakor tudi to, da “burg” v 18. stoletju ne pomeni obstoje~ih gradov, ki se vsi po vrsti dosledno imenujejo “schloß”, ampak gre za statusno oznako naselja. V naslovu “burg” moremo prepoznati ljudsko poime­novanje “purga”,224 in sicer v enakem ali zelo sorodnem pomenu, kot se je uveljavil v hrva{kem sosedstvu. Purga je namre~ na severnem in zahodnem kajkavskem delu Hrva{ke krajevno ime za naselja, “ki so bila neko~ mesteca oziroma trgi” (gradi}i, varo{ice). Po-menljivo je, da nosita táko ime dva kraja tik ob meji z Belo Krajino – Severin na Kupi ter Bosiljevo.225 Glede na pomen oznake je razumljivo, zakaj se v ‘upnijskih maticah posebej dosledno ‘e v 17. stoletju pojavlja izraz »purga« za farno in sejemsko sredi{~e Semi~,226 mestoma pa tudi za obgrajsko naselje Krupa.227 Pojem “burg” kot sopomenko za obzidana trga Pobre`je in Vinico poznajo poleg naslova “Markt” tudi urbarji iz prve polovice 18. stoletja, nakar v mati~nih knjigah sredi stoletja z zamudo sledi oznaka “purga”.228 Sredi stoletja nastopa v maticah mestoma kot “purga” {e farno sredi{~e Podzemelj s sosednjim Zemljem,229 v tere­zijanskem katastru pa je “burg” poleg Pobre`ja in Vinice tudi obgrajski Gradac.230 Pojem 223 ARS, TK RDA, N 150, No. 5, s. d.; TK BT, N 150, No. 48, s. d. 224 Prim. 18. 12. 1735 – ex Purg Freythurn, 21. 11. 1739 – ex Purga (N[AL, @A Podzemelj, R 1726– 1740). 225 Rje~nik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Dio XII (prikladati-raj~eta), Zagreb 1952, str. 686. – P. Skok, Etimologijski rje~nik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Knjiga tre}a, Zagreb 1973, str. 66. – V. Ma‘urani}, Prinosi za hrvatski pravno-povjesni rje~nik, Zagreb 1908–1922 str. 109, 1197. 226 Prvi~ je Semi~ imenovan “ex Burga Siemich” 31. 3. 1676, 5. 10. 1677 izjemoma kot “ex opido”, nakar v 18. stoletju v `upnijskih maticah mo~no prevladuje lastno ime “Purga” pred “Purga Semicensi” ali samo imenom kraja (N[AL, @A Semi~, P 1721–1770, M 1721–1784). 227 24. 8. 1676 – “ex purga Krupp” in 9. 10. 1677 celo “ex opido Cropa” (N[AL, @A Semi~, RMK 1672–1689). – V krupskem urbarju, nastalem malo pred 1707, so navedeni “burger oder inwohner vor dem gschloß Crup” (ARS, Gospostvo Krupa, Pobre`je in pusti Gradec, knj. 14, urbar Krupa, s. d., fol. 66), v urbarju iz leta 1742 pa “Purgerey Crupp”, podobno kot “Purgerey Weiniz” (prav tam, knj. 9, s. p.). 228 [ele leta 1735 se oznaki “oppidum” za pobre`je pridru`ijo naslednje oblike: 14. 12. 1735 – “ex Purga Freythuren”, 18. 12. 1735 – “ex Purg Freythurn”, 21. 11. 1739 – “ex Purga” itd. (N[AL, @A Podzemelj, R 1726–1740). – Vinica se kot purga omenja prvi~ 5. 10. 1756 – ex purga Vinicza, 26. 8. 1757 – purga Vinicza (N[AL, @A Vinica, R 1749–1757). 229 Npr. 13. 12. 1748 – “ex Purga Semel”, 1. 7. 1749 – “ex Semelno purga”, 23. 8. 1749 – “ex Purga Podsemel” (N[AL, @A Podzemelj, R 1740–1756). 230 Vinica je v katastru imenovana “burg” pri vseh treh zemlji{kih gospodih: pri vini{ki gra{~ini – “Burg Weiniz” (ARS, TK RDA, N 202, No. 10, 29. 11. 1756), pri `upnijskem imenju – “Burg Weiniz” (prav tam, N 40, No. 12, 5. 9. 1754) in pri gospostvu Krupa – “Purg bey Weiniz” (prav tam, N 125, No. 16, 4. 9. 1754). Pobre`je se v fasiji doma~ega gospostva imenuje “Burg Freyenthurn” (prav tam, N 130, No. 3, 8, 13, 30), podlo`niki grada{kega gospostva v Gradcu pa le enkrat “aus der burg Gradacz” (ARS, TK RDA, N 173, No. 14, 20. 1. 1757). “purga” je kon~no postal lastno ime nove vasice Purga, ki so jo nekako sredi 18. stoletja naselili prebivalci pobre{kega trga. Nasprotno ni znano, da bi bila purga, razen v terezijanskem katastru (Purg), dokumenti­rana {e kdaj kot oznaka za Kostel. Glede na izjemno rabo pojma sredi 18. stoletja, a {e to skupaj z obi~ajnim “markt”,231 moremo sklepati, da ljudske oznake “purga” na Kostelskem (skoraj) niso poznali. Lastno ime Trg za kostelski obzidani tr`ec je bilo namre~ premo~no, tako da je v celoti nadomestilo celo ozna~bo Kostel, ki se v ljudskem jeziku ne nana{a na trg, temve~ na grad in celotno pokrajino. Na drugi strani je moral biti pojem “purga” mo~no prisoten v Beli krajini, da se tako Vinica kot Pobre`je od terezijanskega katastra dalje imenujeta samo “burg” (Burg Freyen-turn, Burg Weiniz) in nikoli ve~ “Markt” ali “oppidum”. Pri purgi gre torej za nekdaj `ivo ime, preneseno v pisno obliko iz ljudske rabe, danes pa takoreko~ pozabljeno.232 Ta belo­kranjska posebnost se, kot smo videli, ne ve‘e samo na naselja s {ir{e priznanim tr{kim statusom, za katera je poleg nem{kega “markt” in latinskega “oppidum” v ljudski rabi vsekakor ‘ivelo slovensko ime trg.233 Kot sinonim za ime kraja so “purgo” poznali zlasti v Semi~u, ki ni bil pravi trg, in tudi na hrva{ki strani Kolpe se je pojem uveljavil kot oznaka za lokalne tr`ne kraje brez naslova trga. Dejstvo, da se Pobre`je, Vinica in Kostel pozno za~nejo ozna~evati kot burg/purga na ra~un dotlej uveljavljenih oznak “markt” in “oppidum” – slednji dve v drugi polovici 18. stoletja pri Pobre`ju in Vinici povsem izgineta –, pa samo {e potrjuje, da je nova oznaka v njunem primeru odra`ala dolo~eno degradacijo. Prej{nja no-minalna trga sta se v naslovu, na vrednostni lestvici ni`jem od trga, izena~ila z drugimi belokranjskimi “purgami”. Zna~ilnost treh obkolpskih trgov in sodno-upravno neavtonomnega tipa trgov nasploh je kon~no tudi pe{anje rabe pojma “purgarji”. Ta je v virih iz 18. stoletja pri nekaterih povsem izginil, potem ko ga je bilo v 16. in 17. stoletju {e zaslediti. To sicer ne pomeni, da je prenehala njegova neformalna raba, saj se je ponekod, denimo pri Vinici, ohranila {e v polpreteklo dobo. Od treh trgov taborsko-utrdbenega tipa je v 19. stoletje, kot ‘e re~eno, tr{ki status ohranil edinole Kostel z manj kot desetimi domovi znotraj tr{kega obzidja. K temu je o~itno odlo~ilno pripomoglo prav lastno ime Trg, ~eprav je dejansko {lo ‘e sredi 18. stoletja za anahronizem, podobno kot pri naslovnih trgih Svibno in Seno‘e~e. Trg Pobre‘je je spri~o izpraznitve obzidanega trga in preselitve preostalih prebivalcev v Purgo v drugi polovici 18. stoletja prakti~no ugasnil tudi kot naselje. Tako je Vinica od srede stoletja po znatnem demografskem upadu edina ohranila posestno stanje pribli‘no 30 domov, dejansko pa je izgubila funkcije, ki bi {e mogle upravi~iti tr{ko poimenovanje. Potem ko je tr{ki naslov Pobre‘ja in Vinice v uradnih dokumentih povsem ugasnil, se je spomin nanj pozneje mestoma {e odrazil v nara­tivnih oziroma neuradnih zapisih, pri Pobre‘ju nazadnje konec 18., pri Vinici pa v prvi polovici 19. stoletja.234 231 Edinole za Kostel nastopata “trg” in “burg” skupaj – Marckt Costl oder Purg Kostell (prav tam, N 150, No. 5, s.d.) ob ve~inoma uporabljanem izrazu “Markt”. 232 Nobenih otipljivih rezultatov ni dalo niti poizvedovanje med 20. in 24. julijem 1998 v Vinici, Pobre‘ju in Predgradu; v slednjem poznajo Purgo le kot (mikro)toponim. 233 Vprid splo{ni uporabi naziva trg govori tudi oznaka Terch Grätz oder Pusti Graez sredi 18. stoletja za neznatno naselje Pusti Gradec pri Dragatu{u (ARS, TK RDA, N 125, No. 15, s.d.), pri katerem gre za o~itno neuspeli poskus uveljavitve trga, ki sega vsaj v konec 17. stoletja (D. Kos, Urbarji, str. 544). 234 F. A. Breckerfeld opisuje grad in trg Pobre‘je konec 18. stoletja v svoji Topografiji Kranjske (ARS, Gospostvo Dol, fasc. 123, Topografija Kranjske, pag. 215–217), Vinica pa je kot trg denimo navedena v uvodnem topografskem opisu k cenilnim operatom iz leta 1832 (ARS, Franciscejski kataster za Kranjsko, Cenilni operati, N 342, 21. 3. 1832). Entstehung und Entwicklung von slowenischen Bürgersiedlungen in der Folge der antitürkischen Tabore Boris Golec Bei der Behandlung der Problematik der antitürkischen Tabore und Bürgersiedlungen blieb der Aspekt der Genese von Stadt und Markt aus der Taborsiedlung als eines besonderen Typs des antitürkischen Tabors von der slowenischen Geschichtsschreibung völlig unbeachtet. Die typischen Taborsiedlungen, die von einer Ringmauer umgebenen festen Siedlungen (ihrem Wesen nach verschiedenen Ursprungs), entstanden überwiegend in der zweiten Hälfte des 15. Jahrhunderts und dienten zur Abwehr von Türke­neinfällen. Als solche stellen sie eine Besonderheit des küstenländischen Teils von Slowenien dar, vor allem im zentralen Görz, dennoch kommen sie in leicht abgewandelter Form - einer engen Symbiose von Tabor und Burg - auch in einem anderen Teil Sloweniens, an der krainisch-kroatischen Grenze an der Kolpa (Kulpa-Fluß) vor. Die jüngste slowenische historische Stadt und neben Görz/Gorica die einzige im Land Görz ist Sv. Kri` na Vipavskem (Hl. Kreuz im Wippacher Boden), das heutige Vipavski Kri`. In formaler Hinsicht entstand sie aufgrund eines landesfürstlichen Privilegiums, das 1532 den damaligen Tabor Kri` (Tabor-Kreuz) zur Stadt erhob. Die Gründe für diese späte landesfürstliche „Gründung“ des Städtchens liegen vor allem in den außerordentlich guten Beziehungen der Familie Thurn (della Torre) zum Herrscherhaus. Diese anachronistische Tat verlieh der neuerhobenen Stadt eine völlig andere Bedeutung im Vergleich zu den vier landesfürstlichen, sogenannten „Militärstädten“ in Südkrain, die ihre Stadtrechte erst in den siebziger Jahren des 15. Jahrhunderts erhielten. Im Gegensatz zu den letzteren lag Sv. Kri` in privater adeliger Hand ohne eigene Verwaltung und Gerichtsbarkeit, seine Einwohner wurden nur dem Namen nach Bürger, verblieben jedoch zugleich Untertanen der gleichnamigen Grundherrschaft. Auch in wirt­schaftlicher Hinsicht entwickelte sich Sv. Kri` tatsächlich nie zu einer Stadt, sondern verblieb ein Markt­dorf und schwach entwickeltem Gewerbe, das seit den dreißiger Jahren des 17. Jahrhunderts vom Kapu­zinerkloster geprägt wurde. Die drei Burgen und Tabore an der Kolpa: Kostel, Vinica (Weiniz) und Pobre`je (Freyenthurn), die sich in der frühen Neuzeit auf informellem Wege als Markt zu bezeichnen begannen, blieben in mancherlei Hinsicht hinter den Märkten älteren Datums zurück. Die Durchsetzung des Markttitels war in ihrem Fall keine so große Besonderheit wie die Stadtrechte von Sv. Kri`, gehörten sie doch zu einem Dutzend neu nominierter frühneuzeitlicher Märkte des südlichen Krains, eines Grenzlandes des Reichs, das sich durch dieses Phänomen nicht nur von den slowenischen, sondern auch von den österreichischen Erbländern abhob. Die Ringmauer als Statussymbol berechtigte bei den Märkten an der Kolpa umso mehr zum Markttitel. Kostel, Vinica und Pobre`je waren ihrer Beschaffenheit nach taborbefestigte Märkte mit sch-lecht entwickelten Funktionen, wie sie maßgebend für echte Märkte sind. Während Kostel und Pobre`je in demographischer Hinsicht auf dem Niveau von Miniaturmärkten mit ausgesprochenem Refugiumscha­rakter und zahlreichen untertänigen Gaden verblieben, fungierte Vinica auf seinem Höhepunkt als eine bedeutende Festung, Sammelstelle des Landesheers und Proviantlager für die Militärgrenze. Nach Abklingen der unmittelbaren Türkengefahr setzte bei allen drei Orten ein unaufhaltsamer Niedergang ein, vor allem bei Vinica, das von der zweiten Hälfte des 17. bis zur Mitte des 18. Jahrhunderts nicht weniger als die Hälfte der ehemaligen Häuser verlor. Seit der Mitte des 18. Jahrhunderts existierten die Märkte an der Kolpa als solche so gut wie gar nicht mehr: die ummauerten Marktkomplexe entleerten sich, die anderen Einwohner verstreuten sich in der Umgebung. Parallel dazu schwand auch der Markttitel und blieb im 19. Jahrthunderts nur noch bei Kostel erhalten, einem winzigen Markt, der als einziger innerhalb der Ring-mauer ein Handvoll bewohnter Häuser behielt. Die Stadt Sv. Kri` und die taborbefestigten Märkte an der Kolpa haben den Stadt- bzw. Markttitel in größtem Maße ihrer antitürkischen Tabormauer zu verdanken. Das zweite gemeinsame Charakteristikum dieser Nachahmer der echten Städte und Märkte war ihre funktionelle Rückständigkeit.