Citateljem v pouk in zabavo. llifrosfit! reKordi. Že naši predniki so trdili, da brzina hi nikaka coprnija in vendar je pred 60 leti še prevladoval v prometu voz. Kaj naj reče glede naglice clove'k 20. stoletja, ko slišimo ter čitamo dnevno O vedno novih hitrostnih rekordih. V gimnaziji smo se učili, da je starorimski diktator Julij Cezar rabil, da se ¦je vrnil iz Egipta nazaj v Italijo, 3 mesece; danes prevozi brzoparnik isto razdaljo v treh dneh. Napoleon je bežal iz Rusije in se je posluževal iz Varšave do Pariza najhitrejših ikonj. Bil je na cilju v 10 dneh; ekspresni vlak rabi za to 36 ur. Vožnja iz Evrope v Ameriko je trajala pred 100 leti 6—7 tednov; danes vozi parnik 6 dni, Zeppelin 3 dni. Prvo avtomobilsko dirko so priredili v Parizu leta 1890. Največja brzina ob tej priliki, ikaterise je čudil celotni ikulturni svet, je znašala 12 kra na uro. Leta 1890 je vozila železnica z brzino 10 km; danes — 100 Imi. Danes se ne čudi nikdo več brzinskim rekordom, iki rastejo od dneva v dan. Leta 1913 je prejel francoski pilot Pre vost krasno diplomo, 'ker je dosegel svetovni brzinski rekord 73 km na uro. Ob pojavu omenjenega rekorda je začelo časopisje tedaj ugibati, 'koliko časa bi rabil letalec za oblet sveta, ki je danes že nekaj vs&kdanjega pri 519 ikm hitrostnem rekordu v zraku. Iz Berlina na Dunaj je potrebovalo pismo pred 100 leti 10 dni. V 10 minutah prebrzi danes brzojavka celi svet. Če pa pomislimo še na današnji radijo-prenos, potem pa moramo priznati, da brzina sploh ne pozna mej. Novodobno življenje sili človeka i?' hitrosti, ki je postala že en poseben del razvoja človeštva. Žganje ®isi€rišl$€ga Rde- c€g& Mriža. V Franciji je na prodaj 100.000 ameriških galonov viskija (žganja), s katerim so napolnili velike tanke. Tanki, ikakor jih vidimo na železnišikih vagonih za prevažanje petroleja, ležijo v francoskem mestu Bordeaux. Zgoraj omenjeni viski poseda zgodovino, ki pričenja z vstopom Amerikc v svetovno vojno. Amerikanskim četam, katere so nastopile pot v vojno, je poslal ameriški Rdeči križ nekaj ladij, iki so bile natovorjene z žganjem. Žganje je bilo v steklerucah, od fcaterih je bila vsaka zaznamovana z rdečim ikrižem. Viski je priromal prepozno. Iz francoske luke Havre, kjer so ga jzložili, ga niso niti zahtevali nazaj, ko ]e bila svetovna vojna končana. Francoska vlada niti znala ni, kaj bi naj počela s pošiljko. Enostavno jo je zaplenila kot pozabljeno vojno blago. Trgovec Viktor Gaillard je kupil celotno pošiljko, a se je moral bridko prepričati, da Francozi niso šnopsarji. Ko je še bila v Ameriki prepoved alkoholnih pijač dokaj let po vojni, so stopili v stik z omenjenim francoskim trgovcem švercarji. Trgovec Gaillard je bil prepošten, da bi se bil spustil v kupčijske posle s tihotapci. ALkoholno blago je ostalo še naprej v skladišču. Ležanje je posebno dobro vplivalo na amerikanskL viski, ikakor 90 to potrdili strokovnjaki, ki so poskusili žganje pred kratkem. Pod sedanjim predsednikom Združenih držav Severne Amerike Rooseveltom je bila odpravljena alkoholna prepoved ali prohibicija. Ob ikoncu prohibicije so &e približali Gaillardu pošteni trgovci. Francoz je bil med tem pretočil viski iz steklenic v tanke. Če bi danes lahko dokazal, da gre za viski ameriškega Rdečega ikriža, bi ga lahko uvozil brez nadaljnega brez vsake carine v Ameriko. S pretokom iz steklenic, ki so bile zaznamovar.e z rdečim križem, je uničil vsak dokaz. Vtaknil bi bil v svoj žep najlepši dobiček, da ni pretočil in bi imel v rokah zaznamovane steklenke. Francoz Gaillard zbira danes bivše zaprisežene pristaniške delavce in skladiščnike v luki Havre, !ki bi lahko potrdili, da je bil viski res pošiljka Rdečega križa. Vsekakor upa Francoz, da se bo viski med iskanjem dokazov še boljše obležal in da bo prišel na svoj račun. Nikakor pa ne bo smel čakati s prodajo žganja tako dolgo, da bi mogoče severnoameriške Združene države spet prcpovedale uživanje alkoholnih pijač! U€,Ml o hDfigaii. Najstarejša iknjiga na svetu, Papyrus Prisse, je shranjcna v Narodni knjižnici v Parizu. Knjiga je bila ^pisana leta 3350 pr. Kr. Našel jo je učenjak, po katerem je tudi dobila ime, v nekem grobu pri Tebah v Egiptu. Največja knjiga na svetu je neki anatcmski atlant. Knjiga je 1 m 90 cm visoka in skoraj 1 m široka. Ta anatomski atlant so tiskali od leta 1823 do lcte 1830. Najmanjša knjižica na svetu je velika 'komaj 10X6 mm. Knjižica je bila natisnjena v Padovi in vsebuje na 200 osmili straneh med drugim tudi še ncobjavljeno pismo slavnega učenjaka Galileja iz leta 1615. Najtežja knjiga na svetu je sv. pismo, ki ga je napravil neki mizar v Los Angelesu. Knjiga tehta 2200 kg. Debela je blizu 2 in četrt m. Najboij razširjena iknjiga na svetu je še zmcrom sveto pismo, iki je prevedeno na več kot 600 jezikov in narečij. Svetega pisma utegne biti dandanes ikakih 6 sto milijonov izvodov. Najstarejša mladinska knjiga,. »Ezopovo basni«, je izšla leta 1540. Igrsasha sfrast. Angleški ikralj Jurij IV. je pred svojim 21. letom, iko je še bil princ valeški, zaigral čez 800.000 funtov šterlingov in je prav zavoljo tega poročil ikasneje tako nesrečno princeso Karolino, da je mogel plaCati svoje velikanske doJgove. Prav tako strasten igralec je bil Viljem III., iki je pri eni partiji plačal 4000 funtov. Henrik VIII. je bil tako strasten igralec, da je večkrat zastavil svoje carinarne in je baje eivkrat pri igri zaigral cek> sloviti zvon cerkve sv. Pavla v Londonu. Prav tak je bil tudi francoski kralj Henrik IV. Njegov ikancler je moral vedno plačevati ogromne svote, ki jih je kralj zaigral. O raznih bogatih plemičih bi lahko napisali debele knjige, kako so izgubljali svoje lahko pridobljeno očetovo in lastno premoženje. Mazarin je igral na smrtni posteljl. Ker je bil tako slab, da ni mogel držati kart, mu jih je moral držati nekdo drugi. — Neka starka je igrala s svojim nasprotnikom na bolniški po^telji za svoje pogrebne stroške. nešccii.3 mm cii^no moc. Mnogo ljudi je naziranja, da je trditev o posebnem vplivu mesečine na žive in mrtve stvari bajka. V zadnjem času pa znanost ugotavlja, da ta trtiitev ni brez podlage. Opozovanja &o pokazala, da na primer ribe, <ki jih obseva luna, prej razpadejo. Tudi na ikamen vpliva luna. Nekemu dunajskemu listu poroča neka ugledna oseba: »Za časa svojega bivanja v Argentini sem imel večkrat priložnost opaziti, da je zadobilo sveže meso, ki je bilo izpostavljeno mosečini, zoprno in zeleno barvo, tudi okus takšnega mesa je bil neprijeten; zoprnega duha ni bilo mogočs odstraniti z nikako zacimbo. Prav tako sem lahko ugotovil, da vpliva luna tudi na ribje meso, ikakor tudi na druge organizme. Opazil sem žuželke, ki so se na primer skrivale pred luno in gledale, da stalno ostanejo v senci za drevesora. Na vsak način je gotovo, da ima domneva o škodljivem vplivu mesečine svojo podlago.« Hlobiise in - hliuftasti Unt Nemške oblasti so pred mescci prepovodale zlorabo kljukastega ikriža, s katerim okrašajo podjetni trgovci klobase, torte, cigarete in slično. Toda prepoved je malo učinkovala. Zdaj je zaplenila policija v 107 berlinskih trgovinah okrašene preproge, ovratnice in blazine, okrašene s kljukastim iknižem. Namcsto navadnega napi&a »Samo četrt ure«, so bile te zaznamovane z geslom: »Deutschland, erwache!« (Nemčija, prebudi se!) Ker so blazine namenj«ne za popoldansiko spanje, so oblasti siaatrale napis za izzivanje.