-----    t»3   -----
Novice.
—   Osebne vesti. č. g Josip Vole, kapelan v Ri-bnici, gre za župnega upravitelja na novo ustanovljeno župnijo Velike Poljane pri Ribnici. — Trg. ministerstvo je imenovalo pravnika Vil j. Dolenca v Ljubljani za poštnega konceptnega praktikanta v Trstu. — Predsednik dež. sodišča v Celovcu dr. Perko je opokojen in mu je tem potom podeljeno plemstvo. — Pri c kr. plačilnem uradu so imenovani: blagajnik g. Fran Rozman kontrolorjem, oficijal g. Rudolf Vesel blagajnikom, asistent g Valentin Koželj oficijaiom in rac. asistent g. Valentin Dolenec asistentom
—   Prošnja. Dne 7. t. m. se je ustanovilo „Slovensko izobraževalno in zabavno društvo Napreju v Gradcu, ki ima namen, postati zavetišče slovenskim delavskim stanovom, da ne propadejo germanizaciji in demoralizaciji. Ovire, s katerimi se mora boriti mlado društvo, so jako velike, in premagati jih moremo le, če nas podpirajo rojaki v domovini. Zato se obrača podpisani odbor do vseh rodoljubov, da nas blagovolijo podpirati s slovenskimi knjigami, recimo družbe sv. Mohorja i. dr., ki jih več ne rabijo Vsaka pošiljatev se sprejme najhvaležnejše. Naslov: Naprej, Biirgergasse 18./I. Gradec Za odbor: Alojzij Erbežnik,  predsednik stud. phil.; E?g. Jarc, tajnik.
—   Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: C. g. Matija Eferl, kapelan pri Sv Ropertu nad Laškim, za mutsko šolo 1 gld.  — Slavna posojilnica v Črnomlju 10 gld.
—   Slavna posojilnica v Pišecih 5 gld. — G. Fran Lavtižar, učitelj v Kamni Gorici, 1 gld kot donesek za mesec sušeč in mali traven. — G. Josip Irančič v Ljutomeru je nabral za mutsko šolo 5 gld., in sicer so darovali po kroni *gg.: Fran Brglez Roman Fekonja, Jos. Ivančič, Janko Karba, dr. A. Mihalič, Fran Schneider, Fran Sršen, Karoi Skočir in Josip Weixl.  — Slavno obrtno pomožno društvo v Ljubljani 10 gld.
—    Ženska podružnica v Mariboru po gospej Anki Majcen 102 gld. 21 kr. — Moška podružnica v Trstu po bivšem denarničarju g. Viktorju Klinarju 155 gld. letos nabranih darov. — Po gospej A. Urbanek v Pragi 600 gld. kot sku-piček akademije, prirejene od si. društva „ŠumadijeM v korist koroškim šolam — Slavno upravništvo ,Slov. Lista v Ljubljani 2 gld. — Slavna posojilnica v Žužemberku 15 gld. — Nadalje je daroval vitez Fran Josipovega redu, vcletržec Vašo
-----    194   -----
Petričič povodom kupčije 8 Ciril Metodovim milom 32 gld. 23 kr — Od julija 1898 do konca aprila 1899 je bilo tega mik prodanega za 644 gld. 45 kr. Dar naši družbi so torej upra\ 5°/0 zgoraj znamovane prodanine. — Slovenci iz vseh pokrajir našega naroda segajte po tem milu; dobrotniki bodete takim činom družbi sv. Cirila in Metoda. — Naročate pa si Ciril-Metodovega mila lahko pri veletrgovini „ Petričič-Ljubljana" \ poljubno velikih množinah. — Iskrena zahvala vsem darovalcem, zlasti požrtvovalnim bratom čthom.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani,
—   Železnica   Trst-Poreč.    Službeni   list   dunajske
vlade  prinaša    ministerebo  naredbo,  ki  daj©  dež    odboru   ister-
skemu koncesije za zgradnjo ozkotirne železnice Trst-Koper-Izola-Buje-Motovun-Višnjan-Poreč Koncesija je podeljena za dobo 90 let. Upravo železnice prevzame vlada v svoje roke. Proga mora biti dovršena v štirih letih. Vlada zamore odkupiti železnico kadar hoče. Za progo Poreč - Kanfanar se ni odločilo ničesar. Kako mislijo na&i zastopniki o gradnji železnice Trst-Poreč, eventuvalno Kanfanar, izrekli so v aež. zboru v Pulju leta 1898.
—   Bodoče imenovanje. Mej sodniškimi krogi se govori, da bode za Celovec, kjer se je podal predsednik Perko v pokoj, imenovan višjega sodišča svetnik Ledenig. Eadovedni smo, ali bode to ministerstvo, v katerem sedi tudi Mladočeh Kaizl, že vendar jedenkrat za Gradec imenovalo nadsvetnikom pravega Slovenca, ki jezikovnega znanja ne bode po slovenskih slovarjih lovil, čas bi že bil, ker smo dandanes, hvala Bogu! že vendar tako daleč, da nemško mišljenje samo na sebi še ne napravija dobrih apelnih sodnikov!
—   Volilna reforma v štajerskem deželnem zboru. Min. teden je prišel v štajerskem dež. zboru na razpravo načrt volilne reforme. Neirška večina (nacijonalci in liberalci) je postavila načrt, kakor ga zahtevajo njene strankarske koristi. Tu se je zopet jedenkrat pokazala vsa brezvestnost in brutalna gospodstvaželjnost nemške večine štajerskega dež. zbora. Toda to pot nemška drevesa niso zrasla do neba. V imenu nemških klerikalcev je izjavil Hagenhofer, da z načrtom volilne reforme niso zadovoljni, ker prezira kmetski stan, in ker se odsek pri razdelitvi mandatov ni čisto nič oziral na število in na veljavo kmetskega stanu v deželi. Za slovenske poslance je izjavil Eobič, da so bili vedno za direktne in tajne volitve, predloženemu načrtu volilne reforme pa, da ne morejo na noben način pritrditi, ker nasprotuje slovenskim narodnim interesom, ker je odsek zopet prezrl tretjino prebivalstva. Seveda sta ti izjavi prouzročili sila zabavljanja. Kokitanskv, Sttirgkh in Posch so krepko napadali Slovence in nemške klerikalce in vpili skozi okno, ali svojega naklepa vender niso mogli izvršiti. Slovenski poslanci in nemški klerikalci so zapustili dvorano, in zbornica ni mogla sklepati o volilni reformi, ker je bilo navzočnih samo 40 poslancev, za premembo volinega reda pa je treba navzočnosti treh četrtin vseh poslancev in sklepa dvetretjinske večine. Stvar se je vsled tega odstavila z dnevnega reda, dež. zbor pa je sprejel resolucijo, s katero se izreka za razširjenje sedanjega sistema v zastopstvu interesov in naroča dež. odboru, da v prihodnjem zasedanju predloži v tem smislu sestavljen načrt volilne reforme.
—   Himen. Včeraj sta se poročila g. dr. Oton Papež, adjunkt v Postojini, in gdč. M. Blažon iz Begunj. Čestitamo!
—   Predrzen tat se je dne 13. t. m. vtihotapil v župnišče v Šmarji, kjer je hlapcu Jak. Purkarju ukradel raznih stvarij v vrednosti 32 gld. Purkar je hitel za tatom do Gro-suplja, kjer ga je zasačil in mu vzel ukradene stvari.
—   Gorica, dnL 27. maja   Nadškof dr. Jakob Missia je dobil   iz   Vatikana   oficijalno   naznanilo,   da   bo   imenovan
kardinalom.
— Senzacijalno   aretovanje v Gradcu.   Iz Grade*,
se nam telefonira:    Minoli   teden   je policija.. aretovala c. kr. avskultanta   pri   tukajšnjem    deželnem   sodišču,    dra.   Karola. Fraisa. V Fraisovo privatno   stanovanje so prišli štirje detektivi   in izvršili najprej hišno   preiskavo,   potem pa Fraisa od-peljali v zapor   deželnega   sodišča.    To aretovanje   je orudilo velikanskD   senzacijo,   in   nemški nacijonalci  je izkoriščajo zjt strastno   agitacijo, prav kakor da bi radi pouzročili  kake de-mostracije.   Frais   je znan   agitator in se je v zadnjem   časa odlikoval   po posebni   gorečnosti, s katero   se je zavzemal za prestop k protestantizmu.   Znan je bil v celem   mestu,   zlasti odkar    je    izstopil   iz   katoliške    cerkve   in prestopil k pro-testantizmu.    V   mestu   se govori,   da je bil ta sodni uradnik
aretiran   radi   hudodelstva   rplciadaje.
—  Pripravljalni občni   zbor   društva   slovenskih umetnikov se   je vršil na binkoštno   nedeljo   dop. v spodnji kavarni  „Narodnega domatt v Ljubljani.   Vdeležencev je došlo prav veliko število. Ta sestanek je imel le posvetovalni pomen^ Slikar g. Ljud. Grilc je razložil pomen stanovske organizacije. Vsi narodi imajo društva  za umetnike,   zato   naj se tudi slovenski umetniki   združe v društvo, čegar smoter   naj  bo: napredovanje slovenske umetnosti, prirejanje razstav, bodisi samo domačih umotvorov, bodisi   slovenskih ali  mejnarodnih, podpiranje mladih   talentov in   končno   izvrševanje vseh po zakonu dovoljenih shodnih pravic.    Pri debati, ki se je razvnela že o naslovu društva,   je predlagal g- Govekar, naj se razširja delokrog diuštva tudi na pisatelje in pesnike in druge umetnike> kar se je vzelo na znanje, in Govekarjev predlog je bil spre« jet   V odbor, ki sestavi pravila   za   tako društvo, so   bili iz« voljeni per acelamationem gg:^A   Aškerc. Duife, Franke, Govekar, Grilc, Holz, Mies, Iv. Subic in Zaje.    Konečno  se   je sklenilo, da se vrši ustanovni občni zbor, na katerem se izvoli glavni odbor, dne 2   junija t   1.
Preprečena,    oziroma    odložena   justifikacija   v Novem Mestu. Že 34 let niso nobenega obesili, tekom letošnjega   pol   leta   pa   naj bi   se   zgodilo   to že drugič.    Cigan Simon Held iz Mittenvinkla na Koroškem je dne 9. januvarja na dež   <*esti mej Krko in Grosupljem zaklal   kmeta   Martina NovljaDa. Held je jako nevaren tat.   Vedel se je ves čas arogantno in po   obsodbi   predsednika   sodnjega   dvora   je dejal: „Kaj takega vendar nisem še zaslužil."  Dne 18. t. m. so ga odpeljali pred   sodni   dvor, kateri   mu   je prečital   predsednik vsied najvišjega sklepa najvišjemu   sodnemu dvoru prepuščeno vršitev najvišje soine oblasti in od tega sodn. dvora   potrjena obsodbo,   ki   se   bi   imela vršiti   dne   19. t. m    zjutraj   nad S. Heldom.   Kc je to slišal cigan, si   je začel   ustnice   grizti. Ko je bil spovednik pri njemu, in je prišel zatem preiskovalni sodnik, katera   sta   nekaj   zelo   imenitnega   izvedla od Helda, odložila se   je   takoj   justifikacija v popoldanski   seji   gremija okrož   sodišča.    Torej   le   spovednik,   preiskovalni   sodnik ter gospodje iz gremija okrož    sodišča vedo, zakaj se ni še izvršila smrt nad Simonom Heldom.
Anglija in Transvaal. Prvi lord angleške admirali-tete Goschen je imel minoli četrtek v Londonu govor, v katerem je dejal, d?i je pokžaj v Afriki sic?r še vedno nevaren, da pa upa, da bode predsednik Kniger zadovoljil oni del prebivalcev Transvaala, ki so pomagali bogateti deželo „Timestt pa pišejo, da podane koucesije glede volilne pravice prisiljencev in udomačenih Angležev nikakor ne zadoščajo.
— Prešernov spomenik Dež. posl. g. 1 Božič, vračajoč se ob zaključenju dež zbora na svoj dom, in izročil odboru za Prešerno/ spomenik svoto 200 kron, katero je nabral v prid nameravanemu spomeniku. Z zadoščenjem konšta-tujemo, da se nahaja mej darovatelji te svote tudi šest občin iz vipavske doline. Naše posebno priznanje tedaj občinskim odborom v Budanji, Bočah, Podraga, Ezelju,  Šturjah in Vrh-
-----   195   -----
polju želeč,   da   najdejo   posnemalcev o vseh   slovenskih obč. t>dborih za vzvišeno vseslovensko odejo.
—   Čehi na S'ovenskem. Sprejem Čehov na Slovenskem je bil nova sijajna manifestacija velike ljubezni in srčnega pobratimstva mej tema bratskima narodoma. Slovenci so znova pokazali, da so jim cehi naj milejši gostje, katere ljubijo in spoštujejo kot najnaprednejšo, uajkultiviranejšo in politično najzrelejšo vejo ponosne slovenske lipe. Povsod, koder so se vozili Čehi, so jim prirejali Slovenci, zlasti pa slovenska društva, najprijaznejše pozdrave, in ta dva dneva sta minila kot nepretrgana slavnost cehom na čast. Danes sporočimo le glavne točke tega sprejema „Kluba čeških turistov." Na bin* koštno nedeljo ob l/,U. uri dopoludne se je vršil na Zidanem
HlOStU     bpiejem     po      odpualanetvu       ^Blovonnkoga      planinskega,
društva" in „ Češkega kluba" v Ljubljani. Ob 1/2\. uri popo-ludne so dospeli cehi, kateri so bili pozdravljeni v Zagorju, v Litiji in v Zalogu, s posebnim vlakom v Ljubljano. Pozdravili so jih župan ljubljanski, g Ivan Hribar, narodno ženstvo, „Sokol", pevsko društvo „Ljubljana, „Češki klub" in „Planinsko društvo". Občinstva se je zbralo na kolodvoru ogromno. Vso pot v hotele je klical narod Cehom navdušeno; „Zivijo!tt in „Nazdar!" Ob 3 uri popoludne so izleteli Čehi in Slovenci v mnogih omnibusih in kočijah na Šmarno goro. V Šiški Št. Vidu in v Tacnu so pozdravili cehi slovenska društva in premnogo narodnega občinstva. Posebno lep sprejem so priredili cehom „Piparji" na gori. Zvečer je bil v čitalnični dvorani ^Narodnega doma" sijajen komers z vojaško godbo in petjem raznih slovenskih društev. Na tem komersu se je spregovorila manikatera prelepa napitnica. Na binkoštni ponedeljek so izleteli cehi v postojinsko jamo. V Postojini in okolici so se prirejale cehom najprisrČnejše ovacije. Na binkoštni torek dopoludne je priredil občinski svet ljubljanski cehom v mali dvorani „Narodnega doma" zajuterk, pri katerem so govorili župan g. Hribar, razni občinski svetniki, razni češki govorniki in razne govornice. Ob polu 12. dopoludne so se odpeljali cehi in Čehinje v svojo domovino, katero so zapustili pred tremi tedni. Stregle so pri zajutrku ljubljanske dame in go-spice višje dekliške šole Iz govorov Čehov je zvenela topla zahvala za lepi sprejem Slovencev, in vsi so naglašali, da so bili v Ljubljani najlepše in najprisrČnejše pozdravljeni. V nadi, da pozdravimo kmalu zopet Češke goste na slovenskih tleh, in da se ponudi tudi Slovencem skoro prilika, da stisnejo roko Čehom v zlati Pragi, so se poslovili Čehi in Slovenci z iskrenimi  „Na svidenje! Na zdar!"
—   Častnim občanom izvolila je občina Planina pri Vipavi državnega poslanca in podpredsednika poslanske zbornice dra.   Andreja  Ferjančiča.
—   Logaški vodovod je dogotovljen, in se bo vršila tehniška  kolavdacija dne 12. junija.
—   Nova cestna proga Moravče - Želodnik je izročena prometu, ter se sedaj lahko po nji vozi.
—   Slovenski drž poslanci so imeli dne 13. t m. nekako posvetovaaje v Ljubljani, baje o tem, kako stališče naj zavzame. Povše v izvrševalnem odboru desnice
—   Kreta. Mohamedanski prebivalci na Kreti se še vedno izseljajo v velikem številu Princ Jurij in njegova vlada se trudita na vso moč, da bi ustavila to izseljevanje, toda vse ne pomaga nič Ladje, ki vozijo v Smirno, so vedno prenapolnjene z izseljenci. Turki pač ne marajo krščanskega vladarja, ki zahteva red.
—  Samaritan Zasebni uradnik Sip je bolehal nad tri leta; ves ta čas svojega hiranja seveda ni mogel opravljati svoje službe. Toda njegov šef dr. Ludovik Hesky, odvetnik na Dunaju, plačeval mu je do smrti polno plačo ter potem poravnal tudi pogrebne stroške. Njegovi vdovi pa je na lastne stroške otvoril malo trgovino, od katere dohodkov sedaj živi. —  Odvetnik pač ni   bil   dolžan   storiti vse   to, tembolj   je s
tem izkazal posebno naklonjenost do uradniškega stanu in dat izgled svojim kolegom
t« Samomor. Iz Lahovč poročajo, da so našli 11. t. m. pod streho obešenega 48 letnega kočarja Anton Podgoršeka. Bil je velik prijatelj „gerušua in je večkrat pravil, da se bo obesil.
—   Električen kanon. V Londonu je sin nekega kramarja, učenec v tovarni za torpede, izumil električen kanon. Prednost tega kanona je, da strelja brez vrišča in dima, a z veliko silo. Brzina je 5 1/2 angl   milj v 2 sekundah.
—   Občinski odbor na Krki je imenoval častnim občanom gospoda župnika J. Sorca, ki pastiruje ondi že triindvajset let.
—   Železniški    stroj   skočil  s tiru.     V  soboto  popo-
ludne je skočil mej Lazami in mej Zalogom železniški stroj s tiru padel preko nasipa ter šele okoli 100 m od nasipa, ustavil. Železniški tir je bil na daljavo 40 m zelo poškodovan. Ponesrečil se ni nihče
—   Kmetijski svet imel bo dne 29. 30. in 31. maja sejo. Kranjsko   deželo bodo   zastopali baron Berg,   ravnatelj družbe Pire in vodja Povše*
—   Občinske volitve v Trnovem so bile dne 15. t. m. Županom je bil izvoljen g. Rudolf Valenčič.
—   Umrl je Ivan Kovče v Hoterdešici. Bil je veleposestnik, župan in poštar. Bil je pravi oče svoje občine. Blagemu pokojniku bodi žemljica lahka in ljub spomin.
—   Napaden orožnik. Orožniški stražmojster, gosp. Ivan Tomaž in, je prišel v službi dne 14. t. m. v Zgornje Bitnje pri Kranju, kjer so ga fantje napadli. Stražmojster se je branil s puško, in je kroglja zadela 301etnega kajžarja Ivana Zihala v glavo, da je obležal   mrtev.
Tatvina. Vincencija Hazal iz Vodmata, ki je služila pri lastnici Karmeli Mariji Kolar, je slednji v Zagorju ukra-dila 200 gld. in z denarjem pobegnila. Orožniki so tatico ujeli blizu Lukovice, a dobili so pri njej samo 54 gld. Ostanek ukradenega denarja je tatica najbrž na potu skrila.
Svetovna razstava v Parizu leta 1900. Francoska uprava razstave je objavila sedaj tudi opravilnik o mednarodnem tekmovanju v raznih telesnih vajah in športih. Tekmovanja se bodo vršila pod pokroviteljstvom francoske vlade in sicer v Vincenskem gozdu (Bois de Vincennes): v atletiki, gimnastiki, strelstvu, jezdarstvu, kolesarstvu, avtomobilstvu povodnem športu (plavanje, veslanje), itd , v rešilnih stvareh in v zrakoplovstvu. Ustanovi se torej deset posebnih odsekov, ki priredijo tekmovanje v teh športnih strokah. Kogar zanima, dobi lahko nemški opravilnik na c. kr. generalnemu komisar-jatu v c kr. trgovinskem ministerstvu na Dunaju, I. Post-gasse 8.
—   Podgane so snedie cunjarja, ki je stanoval v oddaljenem pariškem predmestju v revni podstrešni sobici. Vrnil se je bil pijan, „kakor čep", v svoje stanovanje; drugo jutro pa se ni pokazal, na kar so sosedje šiloma odprli vr ata Grozen prizor ! Podgane so bile starca doslovno požrle ; njegovega telesa ni bilo moči spoznati Pohištvo je bilo podrto, razmetano — doka«, kako se je branil gladnih živali. Strašno!
—   Petrolej piti so začeli siromaki v Parizu, v toliki meri, da je to provzročilo pozornost zdravniških krogov. Ti čudni pivci trdijo, da jih ta pijača prijetno zgače v grlu, da jih razburja, a ne do divjosti, kakor žganje; drugo jutro pa jih glava ne boli in tudi običajnega „ mačka" ni. Nekateri zdravniki pravijo, da ta pijača ne škodi npetrolistoma, ako jo vživajo zmerno, drugi pa so nasprotnega prepričanja. Vsekakor pa morajo to vprašanje še natančneje proučiti.
-----    196    ----
Svarilo pred ponarejanjem in pojasnilo glede ponarejenih užitnin, od katerih zavisi naš najdražji zaklad, naše zdravje, to je vsakega nujna dolžnost. Spominjali se bodete, s kako velikim vspehom so začeli rabiti pred nekaj leti Kath-reiner Kneippovo sladno kavo in jo pozdravili največji izvedenci
v  zdravstveni    stroki.    Ker    dobi  ta  kava  s  tem.   da  se  io  na
poseben iznajdljiv način proizvaja, duh bobove kave, se na ta način že sam na sebi dobri okus izboljša in poveča. Začeli so pa to kavo takoj ponarejati in jo skušajo še danes v podobnih zavitkih in pod sličnimi imeni usiljevati občinstvu, največkrat na ta način, da prodajajo na vago navaden pržen ječmen ali žgan slad pod imenom „sladna kava." Svariti moramo torej nujno pred vsakim ponarejanjem tega pristnega izdelka, kateri se prodaje le v že povsod znanib belih izvirnih zavitkih z varnostno znamko »župnik Kneipp" in z imenom »Kathreiner", ki se torej  ne more in ne sme   nikoli   prodajati    „na vago."