Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 <
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 ■ Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
u	
	
Leto XXXIV. - Štev. 25 (1709)
Gorica - četrtek, 24. junija 1982 c Trst
Posamezna številka Lir 400
Ob poimenovanju naših šol
V	Italiji nosi vsaka šola svoje ime, kakor ga ima vsak državljan. To je lepo, kar pomeni, da šola ni nekaj anonimnega, temveč da je nekaj živega, kar naj poudarja ravno njeno ime.
Toda ob rojstvu otroka se rado zgodi, ko je treba otroku izbrati ime, da nastanejo težave, ker oče hoče eno ime, mati drugo, morda se pritaknejo še strici in tete, pa botri in botrice in izbira postane še težavnejša. Poleg tega se tudi vsi zavedajo, da je izbira imena nekaj pomembnega, saj bo ostalo otroku vse življenje kot njegova osebna last in oznaka. Vsi ga bodo poznali in klcali z izbranim imenom. Važno je zato, kakšno ime otroku izberemo, kajti kasneje se je ta in oni pritoževal, čaš kaj so mislili, ko so mi izbrali ime, ki mi ne ugaja, ki ni lepo, ki je morda celo čudno in smešno. Rado se potem zgodi, da si odrasel človek ime prebere. S tem so sicer združeni stroški in poti, a marsikdo se za to odloči.
Podobno je pri izbiri poimenovanja šole. Vsi se zavedajo, da to ime ni prazna beseda. Ime naj se tako izbere, da bo otrokom nekaj pomenilo, naj bo oznaka za tisto šolo. Pri tem je vprašanje, kdo izbira ime za šolo. To so predvsem starši, ki imajo otroke na tisti šoli. Poleg staršev še učitelji, ki tam učijo. Lahko se pritegnejo še ostali prebivalci vasi, da pri izbiri soodločajo.
IZBIRA IMENA NAJ BI BILA SOGLASNA
Ker je izbira važna zadeva, saj bo šola za vedno nosila izbrano ime, je potrebno, da se premisli, po kom poimenovati šolo. Tu se stvari zapletejo, ker se rado zgodi, da ima vsaka glava svojo pamet, oz. da se ustvarijo razne skupine, ki vsaka predlaga svoje ime. V demokratični družbi je to naravno.
Vendar bi se zadeva ne smela reševati z volitvami, češ naj odloča večina, ker je šola skupna vsem v občini oz. v vasi. Ni ravno prijetno, če se neka stran čuti premagana. Zato naj bi se povsod skušalo doseči soglasje. Pri mnogih šolah v tem oziru ni bilo težav: izbrali so ime kakega slovenskega pisatelja, pesnika, šolnika, ki so ga vsi poznali in spoštovali in zadeva je bila rešena.
Težave so nastale in nastajajo takrat, kadar neka skupina predlaga ime osebnosti, ki za slovensko kulturo pomeni malo ali nič, je pa bila strankarsko izrazito opredeljena.
Tu gre predvsem za osebe iz časov zadnje vojne. Iz tega časa imamo ljudi, ki so bili sicer partizani, toda tudi zaslužni za slovensko kulturo. Zato ni bilo negodovanja, ko so poimenovali šolo po Prežihovem Vorancu-Lovru Kuharju ali po pesniku Kajuhu. Oba ta dva in še drugi so se zapisali v slovensko slovstvo in bodo tam ostali tudi, ko bo za osvobodilnim bojem in komunistično partijo ostal še samo spomin v zgodovini.
USODA SPORNIH IMEN
Drugače je z osebami, ki je njih glavna zasluga ta, da so bili partizani ali partijci in da so poleg tega še napisali kako slabo pesmico ali črtico. Ali zaslužijo, da postanejo zgled naši mladini? Da jim posvetimo kako našo šolo?
Kaj se godi v zgodovini s sličnimi »bogovi«, priča delo francoskega dramatika Clauda Vermorela »Lenin, Stalin, Trocki«, ki se pravkar predvaja v Beogradu. Pisatelj v njej odkriva zakulisni boj za oblast v Moskvi ob koncu Leninovega življenja in po njegovi smrti. Partijski junaki so mu »bogovi«, socializem po »novi bog odrešenja«. Drama o teh bogovih je tako ironična, da je razburila duhove celo v Moskvi.
Če so danes celo ti najvišji »bogovi« socializma sporni, kaj bo zgodovina rekla šele o naših malih »bogovih« revolucije, ki hočejo po njih poimenovati šole?
Naj bi zamejski slovenski stalinisti bili resnično napredni in šli s časom naprej, pa ne bo težav ob poimenovanju šol.
K. H.
Smrtni boj razdejane dežele
Takoj po povratku iz Argentine je sveti oče na Trgu sv. Petra ob svojem opoldanskem nagovoru med drugim dejal: »Nujno je, da Libanon, ki prenaša že toliko časa težo vojnega spopada doseže varnost in mir ob jamstvu za svojo suverenost in celovitost, da bo znova postal dejavnik ravnotežja in sodelovanja sredi ljudstev Bližnjega vzhoda.«
DEJAVNIK RAVNOTEŽJA
Zgodovina Libanona je zgodovina krščan-sko-islamskega dialoga in relativno mirnega sožitja. Odkar je postal neodvisna država v letu 1943, ustava predvideva, da je predsednik republike krščanski maro-nit, predsednik vlade sunitski musliman, parlamenta pa šiitski musliman.
Libanon je mešanica ras, jezikov, ver in kultur. Po štetju iz leta 1970 je bivalo na njegovem ozemlju 424.000 maronitskih katoličanov, 91.000 katoličanov grškega in
23.000 katoličanov armenskega obreda,
149.000 pravoslavnih grškega obreda in
122.000 pravoslavnih armenskega obreda.
286.000 je muslimanov sunitov, 250.000 šiitov, 88.000 Druzov, ki so tudi mohamedanske vere. K temu prebivalstvu je treba dodati še 6.000 Judov in 190.000 palestinskih beguncev.
V	svetopisemski knjigi »Visoka pesem« je rečeno v 4. poglavju: »Pridi iz Libanona, nevesta pridi! Vrelec mojega vrta je studenec žive vode in teče iz Libanona. Vzdigni se sever in pridi jug, prepihajta moj vrt, da bodo puhtele njegove dišave!«
Vse do leta 1967, ko so Izraelci porazili Egipt, Jordanijo in Sirijo skupaj, je bil Libanon cvetoča dežela, dejanski vrt Bližnjega vzhoda, turistično mikaven in gospodarsko trden. Bil je raj za bogataše in pribežališče za davčne ubežnike z vsega Zahoda. Danes je kup razvalin in ponosno drevo cedra, ki krasi libanonsko zastavo, je postala žrtev topovskega ognja. Dežela, nekdaj zelena, je ožgana od eskplozij smrtonosnega orožja, palače razdejane, naselja uničena. Svetopisemska tragedija se
je zgrnila na nedolžno ljudstvo in nihče ne ve, kdaj bo konec njegovemu trpljenju.
RAZBITJE DRŽAVE
Da leta 1970 so bili krščanski maroniti v kulturni in gospodarski premoči nad muslimanskim delom prebivalstva, kar je v slednjem povzročalo zavist in nelagodje. Tedaj so se vmešali Palestinci, ki so v Libanonu vzpostavili državo v državi in začeli gonjo zoper do tedaj nevtralno libanonsko politiko. Njihova velika zmota je bila, da so kot ljudje, ki jim je Libanon dal zavetje, skušali državo vpreči v svoje namene. Začela se je delitev prebivalstva v »progresiste« in »konservativce«. Jasno je, da so dobili pečat progresistov vsi, ki so podpirali Palestince, saj te podpira Sovjetska zveza, konservativni pečat pa so si pridobili predvsem kristjani, ki so gledali s simpatijo na Sev. Ameriko in od nje pričakovali pomoči.
Tako je po letu 1970 počasi prišlo do razdrobitve dežele: jug so zasedli Palestinci, vzhodni del Sirci, krščanski maroniti so se pa s svojo milico utrdili severno od libanonske prestolnice Bejruta v libanonskem gorovju. Danes obstaja Libanon kot država 'le še na papirju in vprašanje je, če se jo bo dalo še kdaj obnoviti.
Temu razcepljenemu Libanonu je v teh dneh dodal še zadnji milostni udarec Izrael s svojim vdorom vse do libanonske prestolnice. Pod izgovorom, da mora zaščititi svoje prebivalstvo v Galileji pred napadi Palestincev iz., njihovih postojank v južnem Libanonu, je sprožil vojaško akcijo, ki ima za cilj uničenje vseh palestinskih taborišč in izgon Palestincev iz dežele.
Zaradi tega vdora je desettisoče družin, ki so izgubile svoje domove, se podale na pot begunstva in ostale brez imetja. Nadnje se je zgrnila beda, lakota, brezpravnost. In to je poleg politične in vojaške strani tragedije najbolj dramatičen rezultat državljanske vojne, ki divja brez
Papeževo enodnevno ootovanie v Ženevo
V torek 15. junija je v Ženevi v Švici bilo 68. zasedanje Mednarodne konference za delo, ki se ga je udeležil tudi sv. oče Janez Pavel II. Papeža, ki sta ga spremljala kardinala Casaroli in Gantin, je na ženevskem letališču sprejel predsednik švicarske konfederacije Fritz Honneger.
Sv. oče je že lani prejel vabilo od »Bu-reau international du travail« (Mednarodni urad za delo), da se konference udeleži, pa mu je bilo to zarati atentata na trgu sv. Petra onemogočeno.
Dve uri po svojem prihodu v Ženevo je sv. oče v francoščini spregovoril 1.800 udeležencem konference, ki so se zbrali v Palači narodov tako iz zahodnih kot vzhodnih držav. Lani je bil med njimi tudi voditelj poljskega neodvisnega sindikata Solidarnost Leeh Walesa, letos pa so bili prisotni zgolj predstavniki poljskih uradnih sindikatov.
Osrednja misel papeževega govora je bila posvečena solidarnosti, tj. vzajemnosti med ljudmi. Svoj govor je naslonil na misli, ki jih je že lani pred atentatom pripravil, letos pa jih je še dopolnil v zvezi z žgočimi problemi, ki so se v mednarodnem življenju pojavili v zadnjem letu.
Vzajemnost je po papeževem mnenju pogoj za odpravo raznih kriz, ki pestijo svet. Sv. oče je tudi omenil naraščajočo brezposelnost, katere žrtev je zlasti mladina. Dejal je, da ga silno zaskrbljuje, da predvsem izobraženci ne najdejo prave zaposlitve, k čemur mnogo prispeva stalno spreminjanje sodobnih tehnologij.
V zadnjem delu svojega govora je papež spregovoril o sindikalnih svoboščinah. Ne da bi izrecno omenil ipoljski primer je bilo jasno razumeti, kaj je mislil, ko je poudaril pravico do sindikalnega združevanja 'izven nadzora državnih in vladnih organov: »Ne glede na razne ideologije in razne
politične sisteme,« je zaključil, »sem vam predlagal pot vzajemnosti, ki naj ureja družbene odnose, se pravi pot vzajemnosti v delavskem svetu. Želim, da bi vam ta vzajemnost služila kot kažipot med vašimi razpravami in v vaših medsebojnih odnosih.«
Vsi navzoči so papežev govor pozdravili z aplavzom, ki je trajal dobro minuto. Vsi brez izjeme so se tudi dvignili s sedežev in tako izrazili priznanje sv. očetu. Perujski minister za delo Alfonso Grados Bertorini, ki je predsedoval konferenci, se je v španščini sv. očetu zahvalil z besedami: »Ves svet ste pozvali k solidarnosti. Vsi smo soglasni, da je treba zavrniti nasilje in izkoriščanje človeka po človeku ter iskati pot pravičnih dogovorov.«
Popoldne je papež obiskal še dva mednarodna sedeža: proti mučenju in proti jedrski grožnji. Na prvem sedežu je spregovoril predstavnikom mednarodnega Rdečega križa in oprl svoja izvajanja na ženevske dogovore, ki jamčijo celovitost osebe, človeških pravic in zaščito jetnikom, vojakom in političnim' preganjancem.
Na drugem sedežu pa je pred člani evropskega središča za jedrske raziskave ponovil, kar je dejal že v Hirošimi na Japonskem: »Treba je mobilizirati vest človeštva proti grožnji z jedrskim orožjem, 'izobraženci pa morajo sprejeti moralni izziv za borbo proti vojni.«
■	Pri vhodu na avtocesto Palermo-Tra-pani so člani sicilske mafije, ki se ukvarja s trgovino z mamili, streljali na avtomobil, v katerem so bili trije karabinjerji in zapornik Alfio Ferlito, star znanec policije in sodišč ter povezan s sicilskim kriminalnim podzemljem. Ob napadu na vozilo so vsi štirje izgubili življenje, ubit pa je bil tudi šofer avtomobila.
prestanka že od leta 1975 ne da bi se vest človeštva zaradi tega vznemirila.
KAKO JE DO TEGA PRIŠLO?
Kdo je pravzaprav kriv tega fizičnega in političnega razdejanja nekdaj tako cvetoče države? O tem se bo še dolgo razpravljalo. Brez dvoma vlade iz časa »debelih krav«, ko so Libanon imenovali Švico Bližnjega vzhoda. Te vlade so bile leglo korumpiranositi, brez posluha za potrebe revnega dela prebivalstva. Manjkal jim je tudi posluh za politični realizem. Namesto da bi se trudile za sporazumevanje med raznimi političnimi skupinami, je ena hotdla drugo nadvladati. Ker je bil maro-nitski del, torej krščanski, najbolj finančno močan in kulturno razvit, je vztrajal na svojem prevladju. In talko je socialni spopad počasi dobil tudi versko obeležje. Biti premožen je pomenilo biti kristjan, biti reven je pomenilo biti musliman. Ker so tudi Palestinci v glavnem muslimani, so še oni prispevali k obstoječi napetosti svoj delež, zlasti ker so njihovi voditelji postali vsi bolj ali manj levičarski, na veliko veselje Sovjetske zveze in njenih sopotnikov.
Razpada libanonske države so nato krive razne arabske države, ki niso pristale na nevtralnost Libanona v arabsko-izraelskem spopadu, kar je bila do leta 1970 uradna politika vseh libanonskih vlad. Nadalje Palestinska osvobodilna organizacija, ki se je svojevoljno polastila juga države in iz svojih zatočišč napadala izraelska naselja. Končno tudi kristjani, ki so zavrgli dialog z muslimansiko stranjo in se zatekli k brzostrelki za reševanje nagrmadenih problemov.
KAJ BO Z LIBANONOM?
Evropa gleda nemočna, kar se dogaja v Libanonu. ZDA so s svojimi simpatijami na strani Izraela in njihovo orožje seje smrt in povzroča razdejanje na libanonskih tleh. Sovjetska zveza se previdno drži v ozadju in si noče opeči prstov. Arabske države so močne le v pretnjah in grožnjah. Edini, ki ve, kaj hoče, je Izrael. In on si želi nov Libanon, če je mogoče, krščanski, očiščen Palestincev in očiščen muslimanov sploh. Ker bo muslimanski svet vedno sovražen do izraelske države, ima ta ves interes, da je novi Libanon brez muslimanov. Te naj prevzamejo sosedne arabske dežele.
Čeprav najde ta izraelska zamisel trenutno veliko podpore v krščanskih vrstah, je pa bil prav krščanski politik Sarkis, sedanji predsednik'Libanona po imenu tisti, ki se je odločil še enkrat rešiti državno ladjo pred potopom. Sredi Bejruta, kjer patruljirajo izraelske čete, je sklical svet narodne rešitve, v katerem naj bi bile zastopane vse verske in politične formacije. Predlagal je, da se skupno soočijo z nastalim položajem in pomagajo obnoviti razpadlo državo. In kakor se sliši nenavadno, pa je le res: brez izraelske vojaške akcije bi Libanon naprej doživljal svojo agonijo. Prihod Izraelcev je prebivalstvo zbudil iz smrtnega sna in spoznali so: lasitna država je še vedno boljša kot biti hlapec tujemu gospodarju.
Libanonska maronitska Cerkev je trdno na strani obnovitve državne neodvisnosti in si prizadeva, da bi prišlo do narodnega pomirjenja. Seveda ima tudi ona vezane roke, toda njen moralni vpliv je velik. Tako je lani v septembru maronitski patriarh Koraiche obiskal ZDA in se srečal tudi s predsednikom Reaganom. Med drugim mu je dejal: »Palestinci imajo vso pravico do svoje domovine; ni pa pravično, da ise to zgodi na račun Libanona in njegovega ljudstva, ki je bilo do Palestincev bolj gostoljubno in velikodušno kot vse druge arabske države. Treba je Palestincem omogočiti lastno domovino, Libanonu pomagati, da obnovi svojo.«
Menimo, da so to preudarne besede. Kdor jih bo pomagal uresničiti, bo gotovo prispeval k pomirjenju na Bližnjem vzhodu in Libanon bo po besedah sv. očeta lahko spet postal dejavnik ravnotežja kot je bil v preteklosti.
Začele so se priprave na shod avstrijskih katoličanov
Na Dunaju so se 6. junija začele priprave na shod avstrijskih katoličanov, ki bo prihodnje leto. V okviru priprav na ta veliki dogodek so avstrijski škofje objavili pastirsko pismo, ki so ga 6. junija brali v vseh avstrijskih cerkvah. V njem škofje sporočajo, da bo shod avstrijskih katoličanov od 9. do 11. septembra prihodnje leto na Dunaju (nanj so povabili tudi papeža), in da bo geslo shoda »Živeti upanje - dajati upanje« in cilj »medsebojno se utrditi v veri, opogumiti kristjane, spoznati naloge našega časa in pred vsem svetom izpričati vero«.
Italijanska Caritas
Msgr. Fagiolo, predsednik italijanske Caritas je podal poročilo Italijanski škofovski konferenci o delu v preteklem letu. Italijanska Caritas ima trojno nalogo: da vzbuja zanimanje za dobrodelno delovanje, da vzporeja karitativno delo italijanskih škofij in da pomaga v primeru naravnih nesreč.
Vodstvo Caritas usmerja v karitativno delo tiste, ki se iz razlogov vesti odrečejo vojaški službi. V zameno morajo 20 mesecev opravljati prostovoljno pomoč v deželah Tretjega sveta. Število takih odločitev stalno raste: leta 1973 jih je bilo 173, lani pa že 18.000.
Zadnji čas italijanska Caritas učinkovito pomaga Poljski. Do srede aprila je odpeljalo 76 tovornjakov različno blago. Pomoč se bo nadaljevala do konca leta. Vsak teden odpelje 4 do 6 tovornjakov.
Predmet posebnega zanimanja in pomoči so bila potresna področja v Italiji.
Proslavljanje stoletnice smrti škofa Jnraja Dobrile
Letos poteka stoletnica smrti istrskega preporoditelja in škofa dr. Juraja Dobrile, ki je umrl 13. januarja 1882 v Trstu. V tem okviru se je prejšnji teden začela vrsta spominskih proslav v glavnih istrskih krajih, kjer se je ta veliki škof rodil in deloval.
Prva takšna proslava je bila v Pazinu, katere so se poleg cerkvenih oblasti udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. V soboto 19. junija je sledilo odkritje spominske plošče na rojstni hiši v vasi Ježenju in nato odkritje doprsnega kipa pred župnijsko cerkvijo v Tinjanu.
Istega dne popoldne pa je bilo v Poreču odkritje doprsnega kipa in poimenovanje parka pred baziliko sv. Evfrazija, za katero je poskrbela krajevna mestna skupščina. Sledila je slavnostna akademija v občinski dvorani.
Po objavljenem programu bi se ta vrsta proslav morala zaključiti v soboto 26. junija v Trstu s spominsko slovesnostjo ob
11.	uri na pokopališču pri Sv. Ani, kjer je Dobrila pokopan, in nato v stolnici sv. Justa, kjer bo maševal reški nadškof Josip Pavlišič.
Članek o škofu Dobrili je »Katoliški glas« objavil ob stoletnici njegove smrti.
Zahteva po odločni borbi proti veri
Glasilo komunistične mladine v Rusiji »Komsomolskaja pravda« je objavilo 15. aprila poseben poziv vsem mladim bralcem proti kakršnikoli vernosti v SSSR in ostro napadlo pisanje v prilog vere. Iz članka zvemo, da je v Litvi zaznati zadnja leta porast cerkvenih porok. Še več: »celo nekateri državljani, ki so že več let samo civilno poročeni, sklepajo cerkvene poroke«. Samo v Vilni, glavnem mestu Litve so 1981 izključili iz partije 18 mladincev, ki so se zanimali za »mračnjaške ideje«. List omenja nesprejemljivost med »komunizmom in vernostjo« in napoveduje, da bo vera čez 12 let propadla. To je sicer leta 1917 napovedal že Lenin. V Sovjetski zvezi, zaključuje člankar, ima vsak državljan svobodo verovati v Boga tako dolgo, dokler to ne škoduje njegovemu delovnemu mestu.
Ponovno lahko vidimo, da imajo ravno države z uradnim ateizmom versko pomlad, saj bi se drugače o tem ne pisalo.
nmuii rm
Za Argentino dva nepozabna dneva Priložnostna brošura
o Petru Butkoviču- Domnu
(Izvirno poročilo)
Vest, da bo sv. oče obiskal Argentino, je bila za tamkajšnje ljudstvo kakor blažilni balzam, ki pomirja pekočo rano. In ta rana je bila globoka: tisoče njenih sinov na bojnih poljanah, tisoče mater in žena v trepetu zanje, stotine zavitih v bolečino nad njihovo smrtjo ali izginotjem.
Ob prihodu je papež kot običajno poljubil argentinsko zemljo. Prvi papež, ki je stopil na prostrano pampo, ki se začenja takoj za Buenos Airesom .proti zahodu. Že po uvodnih besedah se je ulil dež. Dežnikov skoro ni bilo na razpolago. En dežnik je nihal med papežem in predsednikom Galtierijem, dokler se ni umiril nad papeževo glavo. Pred koncem papeževega nagovora je dež ponehal in zapihal je »pampero«, južni veter iz pampe, ki je začel gnati oblake proti severu.
Od letališča Ezeiza do Plaza de Mayo v središču Buenos Airesa je 30 km poti. Ob vsej avtocesti je stala nepretrgana množica ljudstva, ki je vzklikala papežu ter ga pozdravljala s papeškimi in argentinskimi zastavicami. Na prostrani aveniji »Nueve de Julio« (Deveti julij) je sv. oče stopil v posebno vozilo z neprebojnim steklom, ki ga je oskrbel Argentinski avtomobilski klub in so mu Argentinci dali navzdevek »papamdvil«. Sv. oče je z vozila blagoslavljal in blagoslavljal. Še policisti so pozabili, da morajo držati zaščitni kordon. Tudi oni so mu vzklikali in se pobožno križali.
Ko je vstopil v buenosaireško stolnico, se je za nekaj časa odtegnil množicam, ki so napolnile prostrani Majski trg in mu neprestano vzklikale. Po srečanju s škofi, duhovniki, redovniki in redovnicami, ki je bilo v stolnici, so grenadirji na konjih pospremili papeža do vladne palače, kjer je imel. krajši razgovor s člani vojaške vlade. Nato se je pokazal na balkonu in zbrano ljudstvo očetovsko pozdravil. Poldne je bilo že davno mimo, ko so papeža odpeljali na kosilo v apostolski nunciaturi.
PRI LUJANSKI MARIJI
Takoj po kosilu je bilo treba iti znova na pot, to pot v Lujan (izg. Luhan), argentinske Brezje. Prvih 20 km je napravil po aveniji Rivadavdi v »papamovilu«. Na višini km 14,5 v kraju Ramos Mejia, kjer živi močna slovenska skupina, so papeža z mogočnim vzklikanjem pozdravili tudi Slovenci.
V Morbnu je sv. oče prestopil v vlak, »papatren«, ki ga je odpeljal v Lujan. Ob vsej progi so stali ljudje, na postajah pa je bila povsod velika množica. Zaradi nje je vlak skozi postaje vozil bolj počasi.
Ko je izstopil na lujanski postaji, se je preselil na odprt osebni avtomobil. Na potu do bazilike ga je ljudstvo zasulo s cvetjem. Na trgu pred baziliko je papeža pričakovala milijonska množica. Mnogi so prišli že prejšnji večer, večina pa v jutranjih urah.
Pred veličastnim Marijinim svetiščem so postavili na visokem odru mogočen oltar. Sv. oče je skupaj z množico molil za mir, za padle na obeh straneh, za tiste, ki so v skrbeh za usodo svojih dragih in se borijo na daljnem argentinskem jugu.
NA ŠPANSKEM TRGU
Še listi večer se je začel polniti prostrani trg »3 de Febrero« (Tretji februar) v bue-nosaireški četrti Palermo, kjer so Španci, nekdanji kolonizatorji postavili spomenik Argentini. Tu so premnogi preživeli hladno vetrovno noč, da bi bili drugi dan čim bližje oltarju. S seboj so prinesli stole, spalne vreče, termosteklenice, polne vroče vode za neizogibni mate čaj. Mladina pa si je postavila šotore. Nekateri so zaspali, drugi pa so brenkali na kitare in prepevali vso noč.
V soboto 10. junija, dve uri pred prihodom sv. očeta je bilo v parku že nad milijon ljudi. Vsi so prepevali, vsako toliko pa vzklikali papežu, Cerkvi, Kristusu in Argentini. Ton vsemu pa je dajala mladina. Videlo .se je, da ji versko življenje ni tuje.
Poleg argentinskih in papeških zastav je bilo videti tudi dosti un.iguaysk.ih, čilskih, paraguayskih in brazilskih, pa tudi vseh drugih narodnosti, ki so našle svoj drugi dom v Argentini.
Malo pred enajsto uro so skoro neopaženo prišli na častno tribuno predstavniki oblasti. Papeža so spremljali kardinali in škofje iz vse Južne Amerike. Vzkliki »Juan Pablo, Juan Pablo« so neprestano prekinjali papeževo pridigo. Ta je dosegla svoj višek, ko se je sv. oče obrnil na mladino, naj kakor nekaj dni prej angleška moli in dela za mir.
Ne ve se, koliko navzočih je šlo k sv. obhajilu, ve se le, da je bilo posvečenih nad milijon hostij. Kdor se je znal prebiti v papeževo bližano, mu je uspelo sv. ob-
hajilo prejeti iz papeževih rok. Naj kot zanimivost povemo, da sta se morala predsednik Galtieri in njegova soproga zadovoljiti s sv. obhajilom iz rok navadnega duhovnika. Seveda se nista čutila prav nič prizadeta. Evharistija nas druži v eno samo telo, katerega glava je Kristus.
Nepozabna dneva papeževega bivanja v Argentini že spadata v zgodovino, v ušesih argentinskega ljudstva pa še vedno odzvanjajo njegove tople besede, ki pozivajo k miru, v srca pa prinašajo moč in tolažbo za težke ure, ki jih mora narod sedaj prestajati.
I.	H.
Kamenčki
Kaj je krivo?
Prihajajo zaskrbljujoče novice, da bo v prihodnjem šolskem letu manj otrok v slovenskih otroških vrtcih in v prvih razredih osnovne šole. Kaj je krivo? Negativen demografski dejavnik. To se pravi, da je vedno manj otrok. To se pravi, da...
Ali ni vsega tega kriva v veliki meri reklama za razporoko, skupno življenje brez zakonske vezi, splav, uporaba raznih proti-spočetnih sredstev, zgolj civilni zakon, skrb za brezskrbno življenje, premajhen čut odgovornosti pred družbo in narodom? Res gre sicer za osebne z.adeve, ki pa imajo težke posledice za naše narodno Življenje. Veliki narodi si morda v imenu svobode marsikaj lahko dovolijo, a mi smo obsojeni, da bomo zaradi take svobode zatonili.
Gradimo si lastno bodočnost in ne tekajmo za drugimi, zlasti za tistimi, ki jih naš »zaton« prav nič ne skrbi ali celo imajo ves interes na njem.
Ob poimenovanju osnovne šole v Sovod-njah je pripravljalni odbor izdal priložnostno brošuro, ki jo je uredil Vlado Klemše, vsebino pa sta prispevala Marijan Brecelj iz Nove Gorice in Vlado Klemše sam.
M. Brecelj je napisal članek o Petru Butkovicu-Domnu. Članek je vsestransko izčrpen, tako da bo težko še kaj dodati k delu in osebnosti Petra Butkoviča. O vestnosti avtorja priča nadvse bogata bibliografija na koncu članka. Vidi se, da je Marijan Brecelj pregledal vse, kar je župnik Butkovič napisal in objavil. Iz pregleda je razbrati, da je Peter Butkovič objavil 44 pesmi, 30 sestavkov v prozi, prevedel 28 raznih povesti, člankov in knjig nabožne vsebine. Prevajal je iz desetih jezikov. Napisal je štiri izvirna dela v prozi. Kot publicist je v raznih revijah in časopisih objavil 34 člankov različne vsebine.
Poleg tega- je bil tudi umetnik risar, ki, je s svojimi risbami krasil revije Mladiko, Mladost, Naš čolnič, Rast, Koledarje Goriške Mohorjeve družbe, Jaselce in Strica Janeza bukvice, ki so izhajale za otroke, potem ko je fašizem odpravil šolski pouk v slovenščini. Risal je še za Pastirčka, za Pratiko, Družino. Mislim, da ni bilo na Goriškem katoliške publikacije, da bi Domen pri -njej ne bil sodeloval vsaj z ugankami. Kajti to je njegovo najbolj specifično udejstvovanje.
Spominjam se, da sem že kot otrok poznal ime Domen, ker je stalo zapisano ob ugankah v Jaselcah in v Bukvicah. Prav tako so ga poznali bralci Mentorja, Mladike, Našega čolniča in koledarjev GMD kot ugankarja, bolj kot pisca in pesnika. »Domen« je sploh bil sinonim za
f Duhovnik Rino Markič
Pokojni Rino Markič kot novomašnik s števerjanskimi pevci in pevkami
Kozica je vas v Slovenski Benečiji, občina Grmek. V tej vasici se je v ponedeljek 21. junija zbrala zelo velika množica, da skupaj z nadškofom A. Battistijem in številnimi duhovniki pospremi k zadnjemu počitku domačeka župnika g. Rina Markiča. Na vernike in tudi na sobrate je naredila velik vtis njegova nenadna smrt, saj je učakal komaj 42 let. Umrl je v bolnišnici.
Pokojni g. Markič je bil doma iz Oblice, župnija v Benečiji. Bil je torej sin domače beneške zemlje. Po kratki službi v Furlaniji je prišel za kaplana v Ljeso. Tu je kmalu ustanovil pevski zbor »Rečan«, ki še danes poje. Toda naletel je na hude težave, posebno pri nekaterih domačinih. Zato je zaprosil za premestitev v bližnjo ' župnijo Kozico.
Pogrebno mašo je imel nadškof Alfredo Battisti ob navzočnosti še drugih dveh škofov in ob somaševanju številnih duhovnikov, tudi iz Slovenije. Med mašo se je nadškof spomnil pokojnega g. Markiča in posebej omenil njegov boječi in tihi značaj, ki ni bil ustvarjen za boje v Benečiji. Spomnil se je tudi njegovega dela, da se ohrani ne samo vernost, temveč tudi pristni značaj beneških ljudi in njih lepe tradicije. Saj je bilo temu posvečeno tudi Markičevo prizadevanje za ubrano petje.
Cerkev je bila odločno premajhna za tako veliko število udeležencev. Med mašo je bilo ljudsko latinsko petje, le pri obhajilu in po maši se je oglasil števerjanski cerkveni pevski zbor. Števerjanski pevci so prišli na pogreb g. Markiča tudi zato, ker so mu peli ob novi maši. »Ker smo mu peli ob novi maši, mu želimo peti tudi ob pogrebci,« so sklenili preteklo nedeljo. Zbor ni bil polnoštevilen, vendar
je pomenil slovensko udeležbo pri pogrebu, saj drugih slovenskih zborov ni bilo. Tudi na pokopališču so Števerjanci zapeli »Jaz sem vstajenje in življenje«. Pri maši je g. Jožko Kragelj prebral evangelij tudi v slovenščini, vse ostalo je bilo ali latinsko ali italijansko.
Po maši se je od cerkve razvil dolg sprevod do domačega pokopališča, ki je kar daleč pred vasjo. Na pokopališču so se od pokojnika poslovili laiki. V imenu slovenskih Benečanov se je poslovil Izidor Predan, ki stanuje v Ljesah, kjer je bil g. Markič za kaplana. Topla je bila Predanova beseda ob spominu na pokojnega gospoda in njegovo delo, pa tudi na težave v življenju, ki ga je v celoti posvetil svojemu beneškemu ljudstvu, od njega pa prejemal v glavnem le nehvaležnost. Za njim je spregovoril Tomaž Pavšič iz Slovenije, kot sotrudnik Trinkovega koledarja in prijatelj beneških Slovencev.
V	Benečiji se je odprl nov grob, odšel je najmlajši domači duhovnik. Ostali so še nekateri kaplani Čedermaci, a videti jim je bilo, kako so vsi že v letih in utrujeni. Kdo bo stopil na njihovo mesto, ka-’ dar obnemorejo? Slovenska Benečija nima več svojih mladih mašnikov. Poleg tega je bilo slišati tožbe o brezbrižnosti doma-mačinov do domače kulture, do domačega narečja. Tuje se jim zdi lepše in imenit-nejše, le preredki sc zavedajo, da je domače največja dota in da tudi italijanska družba odkriva bogastvo domačijstva. Strah iz časov fašizma in tricolorizma po vojni ni še izginil iz teh dolin.
Naj g. Rino Markič v miru počiva v domači zemlji, pri Bogu pa posreduje za svoje ljudstvo.
K. H.
sestavljalca ugank. Ko smo hodili k Petru Butkoviču v Sovodnje, smo hodili k ugankarju, kakor tisti, ki so v onih letih hodili v Kromberk k Vinku Vodopivcu-kompo-nistu. Reči smem, da je šele razprava M. Breclja odkrila Petra Butkoviča z drugih plati kulturnega ustvarjanja, namreč kot pesnika, pisatelja in prevajalca.
Poleg tega je v Brecljevi razpravi orisana še življenjska pot Petra Butkoviča. To je bila pot revnega slovenskega dijaka, ki iz vasi pride v mesto, se tu otepa z revščino, pri tem pa kljub vsemu živo zasleduje javno kulturno in politično življenje na Primorskem pred prvo svetovno vojno in se tudi sam literarno udejstvuje s pesmimi, povestmi in predavanji. Kot številni drugi dijaki po maturi stopi v bogoslovje, deloma tudi zato, da ustreže materi.
Kot duhovnik je potem Peter Butkovič služboval kot kaplan v Kamnjah na Vipavskem, nato med prvo svetovno vojno na Lokvah sredi Trnovskega gozda, se po vojni preselil v Zgonik na Krasu, kjer je ostal osem let (1922-30), dokler ni po smrti sovodenjskega župnika Angela Čarga prišel za vikarja v rodno vas Sovodnje. Navada ni bila, da bi duhovnik prišel za dušnega pastirja v rodno vas, pri Butkoviču je nadškof Sedej naredil izjemo. V Sovodnjah je deloval do smrti 27. februarja 1953.
Kolikor sem osebno poznal Petra Butkoviča in kolikor sem spoznal ob kratkem upravljanju Sovodenj po smrti njegovega naslednika Vladka Komaca, se je Peter Butkovič domačinom posebno priljubil iz naslednjih razlogov:
1. Ker se ni vmešaval v politično dogajanje ne pred vojno ne med vojno ne po njej. Sovodenjci pa najrajši vidijo, da jih pustiš na miru.
2. Ker je z vso ljubeznijo skrbel za lepoto domače cerkve in za- lepoto liturgije. Pri tem mu ni bilo žal ne truda ne denarja.
3. Ker se je med zadnjo vojno z vsemi močmi zavzel za domačo vas, da je niso Nemci požgali, kot se je npr. zgodilo Mirnu. Vaščani so mu bili zato hvaležni 'in ga tudi po smrti niso pozabili.
Prof. Marija Ceščut je v govoru ob poimenovanju šole omenila še njegovo zavzetost za šolo in slovensko kulturo.
Danes bi rekli, da je bil »ljudski« duhovnik v žlahtnem pomenu besede, duhovnik, ki je s svojim ljudstvom živel, trpel, se žrtvoval in zanj molil. Zaradi tega je res prav, da so se s poimenovanjem domače šole po Petru Butkoviču-Domnu Sovodnje oddolžile spominu velikega moža našega kraja, spominu in delu, ki ga je posvetil svojim ljudem, kot je dejala Marija Ceščut.
V drugem delu brošure, ki je znatno krajši, Vlado Klemše piše o osnovni šoli v Sovodnjah. Njen nastanek se ne da točno določiti, je pa podoben drugim šolam, namreč da so bili prvi učitelji domači duhovniki, šele pozneje je avstrijska vlada imenovala laične učitelje. Toda to je bilo šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prvi znani učitelj laik je Ivan Benko iz leta 1894, ki pa je imel v razredu že 141 učencev. Zato je gotovo šola obstajala že dolgo prej.
V Klemšetovem članku je tudi podano število krščenih otrok v Sovodnjah od leta 1784 dalje. Skoda, da rii navedel podatkov tudi za dela po zadnji vojni, da bi lahko primerjali, kako je padla rodnost v zadnjih letih. Prav ta pojav padanja rojstev je vznemirljiv, ker se bo po tej poti zgodilo, da bomo imeli šole, nove šole, toda brez otrok.
Kazimir Humar
■ V New Yorku se je italijanski zunanji minister Colombo sestal z ameriškim državnim tajnikom Haigom. Obravnavala sta vprašanja Malvinskega otočja, Libanona in razorožitve. Glede Malvinov sta se strinjala, da je treba najti rešitev, ki bo približala Argentino Evropi in ZDA, glede Libanona pa sta bila mnenja, da je treba tej državi zagotoviti neodvisnost, vsem državam na območju Bližnjega vzhoda pa varne meje.
■ V rimski občini je prišlo do politične krize. Najprej so odstopili socialistični odborniki, kar je prisililo komunističnega župana Vetereja, da je tudi on odstopil skupaj s komunističnimi člani odbora. Seveda bo preteklo nekaj časa, da pride do sestave novega odbora.
■ Pod obokom mosta Blackfiars čez reko Temzo v Londonu so našli obešenega na cevi železnega ogrodja italijanskega bančnika Roberta Calvija, ki je v petek
11.	junija brez sledu izginil iz svojega stanovanja v Rimu. Verjetno se je hotel izogniti prizivni razpravi pred milanskim sodiščem, kjer je že bil obsojen na 4 leta zaporne kazni in 15 milijard .globe zaradi nedovoljenega iznosa valute. Calvija je tudi čakal proces zaradi soudeležbe pri tajni framasonski loži P-2.
■ Ko se je vračala iz Romunije je 40-letna nemška teroristka Margot Crista Frohlich iz Hannovra na rimskem letališču padla v oči policijskim agentom, ki so ji preiskali kovček in našli v njem tri kile in pol močnega razstreliva »T 4«. To razstrelivo so uporabili atentatorji pred časom na bolonjski postaji, kjer je bilo kar 82 žrtev. Seveda je bilo s tem potovanje za nemško teroristko zaključeno, sama pa se je razglasila za politično jetnico.
■ Za novega predsednika komisije za revizijo kodeksa cerkvenega prava, ki jo je vodil letos umrli kardinal Felice, je sveti oče imenoval 59-letnega kurijskega nadškofa Rosaria Lara, ki je doma iz Venezuele. Do sedaj je bil tajnik te komisije.
■ Princesa Diana, žena britanskega prestolonaslednika Charlesa je v starosti 21 let v londonski bolnišnici St. Mary rodila sina, kar je britanska javnost sprejela z neprikrito radostjo.
■ Predsednik grške katoliške škofovske konference nadškof Antonios Varthalitis je naslovil na Združene narode, Egs, Evropski parlament, posamezne škofovske konference in turško vlado poslanico, v kateri zahteva, da se razčisti izginotje grških in grško-ciprskih ujetnikov, o katerih ni več sledu, odkar so leta 1974 turške čete zasedle severovzhodni del Cipra. Medtem, ko se o argentinskih »desaparecidos« stalno piše, se teh izginulih do sedaj ni še nihče spomnil, kar kaže na brezbrižnost svetovne javnosti do takihpojavov.
■ Na generalnem zasedanju skupščine Združenih narodov v Ne\v Yorku je severnoameriški predsednik Reagan dejal na račun Sovjetske zveze: »Danes potrebujemo nekaj več kot navadne besede, več kot prazne obljube, preden lahko gremo na pot resničnega nadzorstva nad oboroževanjem. Pozivamo Sovjetsko zvezo, da se nam pridruži s tem, da posreduje svetu resnična poročila o izdatkih, namenjenih za oborožene sile.«
■ Izraelski ministrski predsednik Begin se je v Washingtonu poleg s Haigom sestal tudi s predsednikom Reaganom. Slednji ni zahteval od Begina takojšnjega umika izraelskih sil z libanonskega ozemlja, pač pa je izrazil svoje nasprotovanje, da bi Izraelci zasedli prestolnico Bejrut. Reagan je tudi želel vedeti, kakšno je stališče izraelske vlade do libanonske krize in kdaj misli le-ta umakniti svoje čete iz te države.
Tisk	m srbski	prauoslauni Cerkvi
»Pravoslavni misijonar« piše v drugi letošnji številki, da izhaja v 38.000 izvodih in je tako najbolj razširjen list med srbskimi pravoslavci. Izhaja vsaka dva meseca. »Pravoslavje« je štirinajstdnevnik in ga izdaja srbska patriaršija v 22.000 izvodih. »Svatosavsko zvonce« je list, ki je namenjen otrokom. Izhaja vsaka dva meseca v 15.000 izvodih. »Glasnik« je nekakšen uradni list srbske pravoslavne Cerkve, izhaja pa vsak mesec v 3.000 izvodih. Strokovna teološka lista sta še: »Teološki pogledi«, ki izide vsake tri mesece v 1.200 izvodih in »Bogoslovlje« v 1.000 izvodih dvakrat letno. Ti časopisi so namenjeni celotni srbski pravoslavni Cerkva.
Posamezne škofije (eparhije) pa imajo še svoje liste. »Glas eparhije niške« izide vsake tri mesece v 1.000 izvodih. »Glas sv.
ravnoapostola Cirila i Metoda« v zagrebški eparhiji ima 4.000 izvodov. Izhaja občasno. »Kalenič« v šumadijski eparhiji izide vsaka dva meseca v 9.000 izvodih. V Banatu je »Banatski vesnik«, tromesečnik s 7.000 izvodi,
■	V Argentini je vojaška vlada odstavila generala Galtierija, ki na.j bi bil odgovoren za neuspelo vojaško akcijo na Malvi-nih. Na Plaza de Mayo pred vladno palačo pa je prišlo do demonstracij, v katerih so udeleženci izrazili svojo ne vol j o zaradi neuspeha argentinskega orožja zoper Vel. Britanijo in zahtevali nadaljevanje boja. V Argentini se govori le o začasni prekinitvi spopadov, ne pa o koncu spopada ali argentinski vdaji.
im
V	četrtek 10. junija zvečer je bila na Plešivem zaključna prireditev tamkajšnje osnovne šole. Izvedli so jo plešivski osnovnošolci, k'i jih je sicer samo 12, a so nas s svojim prisrčnim izvirnim nastopom res Prijetno presenetili. Pripravili sta jih učiteljici Lidiija Jarc in Loredana Alt.
Veliko šolsko dvorišče je bilo popolnoma zasedeno. Prišli so starši, vaščani, gostje in prijatelji otrok. Vabilu1 se je z veseljem odzval tudi gospod ravnatelj.
Spored se je pričel z recitacijami sodobnih slovenskih pesnikov. Nato so se Predstavili učenci višjih razredov z dvema kratkima šaljivkama: »Zelena solata in slak korenjak« ter »Kobilica prometna-milica in Dirkalni polž«.	,
Sledila je predaja ključev. Učenci 5. razreda se poslavljajo od osnovne šole, zato predajajo šolski ključ učenkama 4. razreda. Ob tej priložnosti jima napravijo Pravi proces. Tako se prikažeta pred zbranim občinstvom obe obtoženki v črtastih oblekah in tesno zvezani. Sodišče pa sestavljajo sodnik, javni tožilec ter odvetnica obeh obtoženk. Že sam pogled na nastopajoče je prisotne vabil k smehu. Predstavili so se oblečeni v črnih oblekah, z odvetniškim klobu!kom, skuštranih las in v smešno prevelikih čevljih. Sodnik je spraševal, javni tožilec je govoril ostro proti obtoženkama, odvetnica pa ju je zavzeto branila. Končno se je proces zaključil z oprostitvijo obeh obtoženk in z izročitvijo šolskega ključa, ki sta ga prejeli. Občinstvo je prizadevne igralce nagradilo z dolgim aplavzom.
Sledil je telovadni nastop, pri katerem so sodelovali vsi gojenci šole. Ob zvokih koračnic so učenci prikazali strumno korakanje in druge telovadne točke.
Nato se je predstavil še moški pevski zbor Krmin-PIešivo. Pod vodstvom Zdravka Klanjščka je zapel vrsto vedno lepih slovenskih pesmi.
Ob koncu so se spet predstavili osnovnošolci, tokrat oblečeni v rumenkaste vedele račke. Zaplesali so znani 'in priljubljeni račji ples »Kva-kva«. Otroci so se v vlogah račk 'kar znašli, saj so se živahno zibali in rajali ob zvokih te glasbe. Navzoči so jih nagradili z navdušenim ploskanjem.
Sem pa tja si ujel take pripombe: »Samo dvanajst otrok je, pa ti pripravijo tako bogat, zahteven in predvsem prijeten ter izviren program. Res pridni! Tako prireditev bi morali še kje ponoviti. Res so nas vse presenetili, ker nismo pričakovali takega nastopa.«
Naj gre pohvala in priznanje učencem, zlasti pa obema učiteljicama, ki sta prireditev pripravili. Lidija Jarc je zraven sestavila primerno besedilo za posamezne prizore.
Plešivske mame so nato vse udeležence povabile k bogato obloženim mizam, slovenska pesem pa se je s šolskega dvorišča razlegala še pozno v noč.
V	to pristno slovensko veselje pa je vendarle kanila kapljica pelina. Koliko je še slovenskih staršev, ki pošiljajo svoje otroke v neslovensko šolo! Ali ne vedo, da prikrajšajo otroke za znanje materinega jezika? Kaj še vedno zmotno mislijo, da se bodo v italijanski šoli »več naučili«? Naj jim bo tale zapis v premislek med Poletjem, da bodo v jeseni poslali vse svoje otroke v naše slovenske šole! - S.ič
Koncert zbora »Lojze Bratuž« na Mirenskem Gradu
Mesec junij je gotovo zelo bogat na kulturnih in umetniških manifestacijah. Prirejajo se koncerti po gradovih in po cerkvah, poleg seveda že ustaljenih oblik kulturnega delovanja. In prav v tak niz koncertov (čeprav ne organiziran od kake uradne ustanove) se uvršča nedeljski koncert, ki ga je priredil goriški mešani zbor “Lojze Bratuž« na Mirenskem Gradu. Bogato opremljena in mogočna cerkev, ki ji kar pristoja grajsko ime, lepo osvetljena in skoraj boleče ožarjena od slikovitega Kraljevega križevega pota, je bila razkošen naravni okvir temu zborovskemu koncertu. Znano je, da je tudi zadnji večji koncert v mesecu maju goriški zbor podal v takem podobnem, morda zgodovinsko še znamenitejšem okviru, v milanskem samostanskem središču S. Maurizio.
Ne bomo se tu spuščali v posamezne točke koncertnega programa. Radi bi le Podčrtali nekaj vtisov. Iz vsega je predvsem dihala neka splošna muzikalna im-Poslacija, ki daje goriškemu zboru pod Markantno dirigentsko taktirko Stanka Jerici j a lasten pečat. Ljubezen do izbrane glasbe, do resnega in študijskega dela, do disciplinirane tehnike, do poglobljene interpretacije, ki zaživi v glasovno dobro obarvanem vokalnem telesu. To pride do izraza tudi če so kje zasedbe morda manj
številne ali izrazite. V prostranem mirenskem svetišču je vsekakor pesem goriških pevk in pevcev zazvenela zelo široko in sakralno in to ne samo v izrazito nabožnih, ampak tudi v drugih skladbah.
Prvi del — polifonija od Da Victorie in Scarlattija do Gallusa. Melodije in harmonije so se pretakale pod oboki in se spajale v celoto skladateljevega duhovnega sporočila. Svoj čas sodobne glasbene govorice z včasih drznimi prijemi so pokazale skladbe v drugem delu koncerta: od Tomca do Železnika do še posebej samega Jerici j a, katerega smo lahko zajeli nove ustvarjalne razsežnosti v znamenju izrazito sodobne muzikalne prodornosti.
Predelane slovenske narodne pesmi v tretjem koncertnem delu so mehko in od-počljivo zazvenele, spet v priredbah predvsem domačih avtorjev (med njimi Jeri-cijo, Vrabec in Cigan).
Nedeljski grajski koncert se je zaključil v poeziji poletne noči, ko so se zadnji zborovski zvoki spajali z dahom prijetne zunanje miline in ko so svetlikajoče kresnice pozdravljale vse naokrog nad tokom mirne Vipave naproti od daleč lesketajoči se Gorici...	ab
Doberdob
Zaključni nastop glasbene šole. V soboto
12.	junija zvečer so nam tudi letos učenci glasbene šole pripravili prijeten večer v župnijski dvorani. Pokazali so nam, kaj so se naučili v lem letu, ki je že deveto, odkar smo začeli z glasbenim poukom. Šolo so vodili prof. Lojzka Peršič, Vlasta Vižintin in Hilarij Lavrenčič. Za ves trud in ljubezen, s katero so vse leto spremljali naše otroke, se jim starši ponovno najlepše zahvaljujejo.
Na prireditvi so se zvrstili skoraj vsi gojenci, ki so šolo obiskovali. Večina teh se je vadila na klavirju, dva pa na harmoniko. Prvi so nastopili tisti, ki so komaj stopili v svet glasbe in not, zato so bili še nekoliko boječi in negotovi, a zato otroško prisrčni. Njim so sledili starejši gojenci, ki so se predstavili z zahtevnejšimi skladbami. Vmes pa so skupno nastopili najmlajši gojenci, ki se pri pouku teorije ukvarjajo tudi z Orff instrumenti in nam zaigrali nekaj mladinskih skladbic.
Številni gostje, med njimi največ starši in prijatelji, so izvajalce in njih učitelje večkrat nagradili s ploskanjem.
Letošnja Cirilmetodova nedelja na Vejni
Bliža se praznik solunskih bratov sv. Cirila in Metoda, ki se v slovenski Cerkvi obhaja vsako leto 5. julija. Temu sledi Cirilmetodova nedelja, ki bo letos 11. julija, ko se tudi obhaja god sv. Benedikta, zavetnika Evrope skupaj s slovanskima apostoloma Cirilom in Metodom.
Ta letošnja slovesnost dobiva še poseben značaj, ker se naš narod spominja 120-let-nice smrti svetniškega škofa A. M. Slomška, ki je tudi ustanovitelj prve ekumenske bratovščine na Slovenskem in morda tudi v Evropi: Bratovščine sv. Cirila in Metoda, ki je bila po Apostolskem sedežu potrjena leta 1S52. Torej spet važen jubilej.
Da bomo vse to tudi na Tržaškem bolj dostojno proslavili, bo letos med nami beograjski nadškof Alojzij Turk, ki prihaja tako rekoč od Vzhoda, iz dežele, ki sta jo prehodila že solunska brata na poti na Zahod in nato še njuni učenci na poti v južno-slovanske pokrajine. Prinesel nam bo nekaj krščanskega Vzhoda, sredi katerega že skoraj pol stoletja vrši svoje ekumensko poslanstvo.
Z beograjskim nadškofom bosta soma-ševala tudi dva naša srebmomašnika, da se tudi na ta način poudari važnost duhovniškega poslanstva, ki se nepretrgoma odvija že od apostolskih časov. Žal pa so letošnji novomašniki bolj redki, zato jih bosta zamenjala p. Bogomir Srobot, kapucin iz Trsta in prof. čmilogar iz Podrage na Vipavskem, ki bosta oba v naši sredi obhajala svoj srebmomašniški jubilej.
Slovesnost se bo pričela, kakor vsako leto, ob 17.30 v Marijinem svetišču na Vejni ter se nadaljevala in zaključila ob oltarju svetih bratov v spodnji cerkvi. Za primemo petje bo poskrbel okrepljeni pevski zbor Novega sv. Antona v Trstu.
Ker smo v mednarodnem letu naših starejših ljudi, bi bilo zelo primerno, da omogočimo udeležbo tudi našim bolnim in prizadetim bratom in sestram. Zdravi romarji si lahko tudi letos izberejo krajšo pešpot skozi gozd z Opčin na Vejno
Hilarij Lavrenčič je diplomiral iz klavirja
Hilarij Lavrenčič ob klavirju
Naglo se je v četrtek 17. junija popoldne raznesla po vasi novica, da je Hilarij dopoldne s prav dobrim uspehom opravil diplomski izpit 'iz klavirja na konservatoriju v Vidmu.
Z veseljem smo sprejeli to novico zlasti vsi njegovi prijatelji iz vrst 3. skavtske čete, cerkvenega pevskega zbora in društva »Hrast« ter učenci glasbene šole v Doberdobu, ki smo ga s simpatijo spremljali vsa leta njegovega študija.
Hilarij je letos januarja izpolnil 20 let. Lani je maturiral na slovenskem klasičnem liceju v Gorici ter se vpisal na tržaško univerzo. Veselje do glasbe in prvi pouk mu je dal doma že oče, ki je organist in pevovodja. S šolskim letom 1972-73 je začel študij klavirja na goriški glasbeni šoli Citta di Gorizia pod vodstvom prof. A. Tomasellija. Nadaljeval ga je s prof. E. Lipizer in diplomiral na videmskem konservatoriju J. Tomadini 17. junija letos. Vmes je tudi obiskoval tri leta (1976-78) orgelski tečaj v Gorici pod vodstvom prof.
H.	Berganta.
Klavir in glasbeno teorijo poučuje že dve leti na glasbeni šoli v Doberdobu, eno leto pa v Jamljah. Na goriški glasbeni šoli
tudi že dve leti opravlja službo korepeti-tirja pri učenju sol op e tj a, nekaj mesecev pa poučuje harmonijo na isti glasbeni šoli.
V	teh dneh bo polagal sprejemni izpit v
2.	razred kompozicije pri prof. D. Zanet-toviohu.
V	četrtek 24. junija ob 20.30 bo Hilarij nastopil v naši župnijski cerkvi s klavirskim recitalom. Na sporedu bodo 'Chopin, Beethoven, Franck in Debussy. Koncert prirejajo ob njegovem diplomskem izpitu župnija sv. Martina v Doberdobu, SKD Hrast in Glasbena šola v Doberdobu.
Hilarijevega uspeha se z njim veselimo ter mu iz srca ponovno čestitamo. Voščimo mu, naj bi tudi v nadaljnjem študiju glasbe tako uspešno in hitro napredoval ter da bj hkrati še naprej ostal zvest našemu zboru, glasbeni šoli ter vsej naši skupnosti, obenem pa nas bogatil s svojim znanjem in vedrino.
★
Čestitke
Na konservatoriju Tomadini v Vidmu je v četrtek 17. junija diplomiral Hilarij Lavrenčič. Novemu projesorju klavirja iskreno čestita slovenska goriška skavtska organizacija.
in tako potrdijo spokorniški značaj našega praznika, ki naj nas spet ogreje za visoke ideale duhovnega in kulturnega bratstva med narodi, ki so postali ideali celotne Cerkve.
Zato Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu prijazno vabi na to izredno praznovanje vse naše ljudi na Tržaškem in po Krasu.
SSk na Tržaškem po zadnjih volitvah
Slovenska skupnost si v času po volitvah na razgovorih z ostalimi političnimi silami na Tržaškem prizadeva za take večine v krajevnih upravah, ki bodo zmožne demokratično upravljati tržaško pokrajino in občino ter bodo podpirale zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
To izhaja iz poročila, ki ga je pokrajinski tajnik dr. Harej podal na zadnji seji pokrajinskega izvršnega odbora SSk v Trstu. Stranka je že v sredo 16. junija na seji pokrajinskega sveta podrobno analizirala izide nedavnih upravnih volitev. SSk je z zadovoljstvom vzela na znanje porast slovenske stranke v glasovih in odstotkih, kar priča o narodni in politični zavesti naših ljudi v času odgovornih odločitev za prihodnost Trsta in naše globalne zaščite. Volitve so pokazale, da delo izvoljenih predstavnikov SSk, novi organizacijski napori celotne stranke in njenih sekcij in druge pobude najdejo odmev v naši javnosti, ki ceni samostojno nastopanje. Izidi kažejo tudi, da se je letos precej mladih novih volivcev odločilo glasovati za znak lipove vejice in za slovenske liste.
Pokrajinski svet je analiziral tudi rezultate ostalih političnih strank in izglede bodočih uprav in možnih večin. Sklenil je, da v prvem obdobju razgovorov med strankami sprejme vabila na razgovore o programih in večinah z vsako stranko razen z misovci. SSk pa bo pri razgovorih seveda ocenila najprej odnos sogovornikov do manjšinske zaščite in ukrepov, ki najbolj živo zadevajo našo skupnost.
SVETOKRIŠKA ŽUPNIJA
vabi vernike iz okoliških župnij na
TRADICIONALNO PROCESIJO SV. PETRA IN PAVLA
ki bo v nedeljo 27. junija. Ob 10. uri
slovesna sv. maša, nato procesija sv. Rešnjega Telesa po vasi. Pri procesiji bo sodelovala domača godba.
Učni izidi na slovenskih licejih in učiteljišču v Trstu Klasični licej »P. Prešeren«:
4.	razred gimnazije: 9 jih je izdelalo, 6 jih ima popravne izpite; 5. razred: 7 jih je izdelalo, 3 imajo popravne izpite; 1. razred liceja: 7 jih je izdelalo, 4 imajo popravne izpite, eden ni izdelal; 2. razred:
9	jih je izdelalo, dva imata popravne izpite, en dijak ni izdelal; 3. razred: vsi so bili pripuščeni k maturi.
Znanstveni licej »F. Prešeren«: l.a razred: 9 jih je izdelalo, 6 jih ima popravne izpite, eden je ostal neocenjen; l.b razred: 9 jih je izdelalo, 7 jih ima popravne izpite; 2.a razred: 9 jih je izdelalo, 7 jih ima popravne izpite; 2.b razred: 10 jih je izdelalo, 9 jih ima popravne izpite, eden ni izdelal; 3.a razred: 8 jih je izdelalo, S jih ima popravne izpite, 7 jih ni izdelalo; 3.b razred: 10 jih je izdelalo, 7 jih ima popravne izpite, eden ni izdelal;
4.a razred: 12 jih je izdelalo, 10 jih ima popravne izpite; 4.b razred: 5 jih ima popravne izpite, 1 ni izdelal, 1 je ostal neocenjen; 5.a in b razred: vsi so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu.
Učiteljišče »A. M. Slomšek«:
1. razred: 18 jih je izdelalo, 11 jih ima popravne izpite; 2. razred: 12 jih je izdelalo, 6 jih ima popravne izpite, 4 niso izdelale; 3. razred: 13 jih je izdelalo, 6 jih ima popravne izpite; 4. razred: vsi so bili pripuščeni k maturi.
Šola za vzgojiteljice:
1.	razred: 7 jih je izdelalo, ena ima popravni izpit, 4 niso izdelale; 2. razred:
3 so izdelale in 3 imajo popravne izpite;
3.	razred: 13 jih je bilo pripuščenih k usposobljenostnemu izpitu, ena pa k didaktičnemu nastopu.
■
Voščilo
Verniki od Korošcev in iz Zavelj iskreno čestitajo p. Bogomiru Srebotu ob njegovi 25-letnici mašništva in mu želijo veliko bolje pomoči v duhovniški sluibi.
Ekumensko potovanje »Po poteh škofa Slomška«
Ob 120-letnici smrti škofa A. M. Slomška (1862-1982) se hočemo tudi na ta način spomniti njegovega življenja in dela za slovenski narod. Temu naj služi potovanje, ki nas bo spremljalo po vseh važnejših postojankah njegovega zemskega življenja: Ponikva, Celje, Celovec, Št. Andraž, Maribor. Potovanje bo nato dobilo izrazit ekumenski značaj v Prekmurju z obiskom slovenskih evangeličanskih skupnosti. Povezali in obiskali bomo torej vsaj tri slovenske pokrajine: Koroško, Štajersko in Prekmurje.
Potovanje bo predvidoma konec avgusta in bo trajalo šest dni, od ponedeljka do sobote. Bolj podroben spored javimo prihodnjič.
Kulturno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu vabi ob desetletnici svojega delovanja na
PRIREDITEV
ki bo v nedeljo 27. junija ob 10.30 v društvenih prostorih, ul. Concordia 6, Trst.
IZ KANALSKE DOLINE
Slovenski kulturni praznik v Ukvah
Zaključna prireditev glasbene šole in tečaja slovenščine v Ukvah sta otipljiv dokaz, kaj se z dobro voljo in trdim delom doseže. Iz Ukev smo pred leti dobivali neljuba poročila, ko so se prizadevanjem domačega župnika Maria Gariupa in prof.
S.	Venosija zoperstavile tiste sile, ki niso hotele, da bi Ukljani živeli po domačih navadah in šegah ter da bi se osveščali v svojem materinem jeziku. Ta praznik pa je dokazal, da se je nekaj globoko premaknilo in da so zmagale sile pameti, sožitja in dobre volje. To je pokazal tudi nasitop občinskega odbornika za kulturo Edija Kravanje, ki je spregovoril in pozdravil tudi v slovenskem jeziku.
Izredno prisrčni nastop domačih skupin tako harmonikarjev, mladinske skupine, ki je prikazala kratko igrico, članov glasbene šole in folklorne skupine »Lepi Vrh« so navdušili domačine in prijatelje, ki so za to priložnost napolnili telovadnico uk-ljanske šole, ki naj bi bila v namenih nekaterih sredstvo za uničenje slovenskega življa te vasi. Ljubezen do teh otrok in do našega slovenskega jezika in voljo, da se to delo nadaljuje je izrazil v svojem pozdravu župnik Mario Gariup, ki je s prof. Venosijem duša in bistvo tega velikega napora in uspešnega preporoda slovenskih ljudi Kanalske doline.
Kako velik pomen dajemo Slovenci temu delu in naporu, je pokazala prisotnost gostov iz zamejstva in Slovenije. Tako je Slovensko skupnost iin Svet slovenskih organizacij zastopal Marjan Terpin, Narodni svet koroških Slovencev Janko Wakounig, ZSO s Koroške Filip Wieser, SKGZ Dušan Udovič in Viljem Černo. Vsi ti so na prireditvi tudi spregovorili in prinesli tople pozdrave in zahvalo svojih organizacij za opravljeno delo. Prisotni so bili še odlični gostje iz Slovenije, med njimi predstavnica SZDL Barbara Goričar. Poudariti gre še dejstvo, da so bili navzoči tudi vsi občinski svetovalci občine, kar je imelo tudi svoj pomen.
Prireditev so obogatili s svojim nastopom člani Glasbene matice iz Trsta, tam-buraška skupina iz Hodiš na Koroškem in mešani mladinski pevski zbor gimnazije iz Maribora.
V	atriju uikljanske šole je bila razstava ročnih del in šolskega pouka zlasti iz verouka. človek si je tako lahko ustvaril popolno sliko velikega dela in uspehov, ki so jih dosegli tisti, ki se nesebično razdajajo za to slovensko skupnost, v prvi vrsti g. župnik Gariup in prof. Venosi. Brez dvoma moramo tem ljudem čestitati in se od njihovega zgleda veliko naučiti.
Matura na slovenski gimnaziji v Celovcu
Letos je bila martura od 14. do 17. junija, ki jo je polagalo 52 dijakov iz dveh osmih razredov. Od teh je zrelostni izpit uspešno prestalo 48 maturantov, osem z odliko. V 25-letnem obstoju gimnazije je to bila že dvajseta matura, iz gimnazije pa je do sedaj izšlo 700 absolventov dn absolventk.
■
■	Na kongresu sovjetske mladinske komunistične organizacije Komsomol so delegati kritizirali miroljubna stremljenja sedanje sovjetske mladine, opozarjali pa so tudi na vedno večje zanimanje za vero in verska vprašanja. Voditelj te organizacije Boris Pastuhov je pozval delegate, naj si bolj prizadevajo prevzgojiti mladino v borbenem in protiverskem duhu.
Pobožnost prvih sobot v Gorici
V	pripravo desetletnice slovenske duhov-nije v Gorici, ki jo bomo obhajali ob prazniku Kristusa Kralja v jeseni z ljudskim misijonom in posvetitvijo Marijinemu Srcu, bomo opravili v goriškem mestu pobožnost prvih petih sobot kot je želela Mati božja v Fatimi. Pobožnost bomo imeli tam, kjer je vsako prvo soboto slovensko bogoslužje in sicer: v kapeli Marijinih sester, Corso Italia 120 ob 6.30; v stolnici ob 7. uri zjutraj; v kapeli šolskih sester v ul. don Bosco 66 ob 18.30; v cerkvi sv. Ivana ob 20. uri.
Verniki ste vabljeni k eni teh pobožnosti, da se duhovno pripravimo na dneve misijona in prosimo Marijo za varstvo nad našo duhovnijo.
MOŠKI ZBOR »MIRKO FILEJ« - GORICA
priredi
POČITNIŠKO ŠAGRO
v soboto 3. in nedeljo 4. julija na igrišču Katoliškega doma. V soboto bo igral ansambel »Lojze Hlede«, v nedeljo pa skupina »Souvenir«. Deloval bo dobro založen buffet. Oba dneva pričetek ob 20. uri.
Umrl je g. Stefano Gimona
Goričani so dobro poznali duhovnika Stefana Girnono, saj je preživel v goriškem mestu skoro celo svoje duhovniško življenje od posvečenja dalje. Doma je bil iz Gradeža, kjer se je rodil leta 1913. Po novi maši leta 1937 je po krajšem službovanju v Furlaniji prišel v Gorico k Sv. Ignaciju za kaplana k župniku Carlu Picciulinu. Tu se je zelo uveljavil posebno s svojim delom z mladino. Bil je postrežljiv, prijazen, goreč. V maju 1945 ga je jugoslovanska vojaška oblast zalotila v nadškofijski palači skupaj z nadškofom Margottijem in z njim vred aretirala ter nato izgnala iz Gorice. Toda kmalu se je vrnil na svoje mesto pri Sv. Ignaciju.
Ko je leta 1954 umrl Župnik Carlo Pic-ciulin, je nekaj mesecev vodil župnijo kaplan Stefano Gimona. Naslednje leto ga je o veliki noči zadela delna kap. Ker je bil še mlad, je bolezen deloma premagal, toda ostal je invalid. Kljub temu je hodil v šolo, kjer so ga kot kateheta visoko cenili. Poleg tega je prevzel oskrbo podružne cerkve sv. Antona Novega. To cerkvico je povsem prenovil zunaj in znotraj, skrbel za redno službo božjo in priklical vanjo veliko vernikov. Ljudje so zahajali tja k maši in k drugim pobožnostim, ker je v njej vladal red in točnost. Nadškof P. Cocolin ga je imenoval za častnega kanonika stolnega kapitlja.
Pred nekaj meseci ga je ponovno zadela možganska kap. Zadnje tedne je veliko trpel. Gospod ga je poklical k sebi v četrtek 17. junija. Pogrebna maša je bila v cerkvi sv. Ignacija in jo je vodil msgr. L. Ristits ob somaševanju kakih 40 duhovnikov, več drugih se je pa maše udeležilo. Tudi vernikov je bilo v cerkvi veliko. Znamenje, da je bil don Stefano Gimona res pri vseh priljubljen. Naj počiva v miru.
Sovodnje
Občinska seja. Bila je v ponedeljek 21. junija. Na njej je občinski svet najprej razpravljal o industrijsko-obrtniški coni v Rubijah (Malnisče). Sprožen je bil namreč razlastitveni postopek zemljišča v tem kraju. Že pred dobrim letom je občinski svet sklenil, da bo sprožil ta postopek, ako lastnik ne bo pristal na odkup zemljišča. Arhitekta Cej in Codelia pa sta dobila nalogo, da izdelata načrt za produktivne obrate. Dan je bil rok za izdelavo te dokumentacije, ki znaša 120 dni.
Nadalje je svet dosedanjemu geometru Kocjančiču podaljšal delovni rok do konca leta, da bo lahko še nekaj mesecev v pomoč novemu geometru.
Pri odobritvi stroškov za cestne znake se je eden svetovalcev večine vzdržal zaradi neprimernega, čeprav potrebnega znaka na začetku vasi v Škrljah.
Tajno je občinski svet obravnaval zadeva, ki spada na socialno zdravstveno področje. Kasnejša debata je pokazala, kako zelo je potrebno, da občinska uprava izdela zadevni program. Svetovalec Branko Černič (SSk) je dejal, da bi ob obstoječih deželnih in državnih zakonih ne smelo biti težko tak program pripraviti. Idealno bi bilo pri tem, da se ga izdela v okviru vseh treh občinskih uprav na Goriškem. Istega mnenja je bil svetovalec večine Vil-
ko Fajt, ki je še poudaril, da je delovni program na zdravstvenem področju res nujen, pa naj se ga izdela samostojno ali v okviru vseh treh občin, ker brez njega ni mogoče na tem področju pozitivno intervenirati. Podžupan je pojasnil, kakšne korake misli podvzeti občinska uprava glede tega vprašanja.
Pod točko »razno« je podžupan predstavil načnt novega odseka ceste, ki naj bi bila speljana od mosta v Rupi prek pe-čansikih njiv na cestno vozlišče v goriški industrijski coni. Po debati so svetovalci soglasno sprejeli resolucijo, ki jo je sestavil podžupan oz. odbor. Svetovalci zavračajo načrt ceste, ker nepopravljivo uničuje preostanek zemljiških površin na tem območju, ker bi nova cesta pomenila utesnjevalno pregrado pri bodočem urbanističnem razvoju občine in krajev, ker je naložba spričo splošne gospodarske krize vredna premisleka, preden se izvede in ker bo nova železniška povezava med Kr-minom in Zagrajeni cesti odvzela večji delež tovora: Poleg tega pa se načrtuje tudi povezava med goriško železniško postajo in bodočim tovornim postajališčem. Čemu torej še nova cesita? Z resolucijo je bila seznanjena tudi organizacija za varstvo narave.
Podžupan je še povedal, da je deželni nadzorni odbor odobril imena, po katerih bodo poimenovane ulice. Ta imena je občinski svet predložil letos v marcu.
Svetovalec Remo Devetak (SSk) je interveniral glede telovadnice in opozoril, da raka Soča ob velikih nalivih spreminja svoj tok. Župan pa je poleg zadevnih pojasnil poročal o vaških posvetih, ki se bodo nadaljevali jeseni, o načrtu greznic, ki ga je dežela odobrila, o preureditvi občinskih uradov ter najavil zaradi začetka del zaprtje ceste Rubije-Vrh, kar naj bi se zgodilo v torek 22. junija.
V	župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu
v četrtek 24. junija ob 20.30
Hilarij Lavrenčič
KLAVIRSKI RECITAL
(Chopin, Beethoven, Franck, Debussy) Ob Hilarijevem diplomskem izpitu iz klavirja prirejajo koncert: župnija sv. Martina v Doberdobu, SKD Hrast - Doberdob in Glasbena šola Doberdob - Vabljeni!
Štandrež
Zaključni nastop glasbene šole. V četrtek 17. junija so gojenci štandreške glasbene šole pripravili v Župnijski dvorani prijeten večer. Od 32 gojencev, ki so obiskovali glasbeni pouk v preteklem šolskem letu, jih je nastopilo 28. Po vrsti so igrali lepe melodije na klavirju, harmoniki in kitari ter pokazali poslušalcem, ki so napolnili dvorano, koliko so v tem letu pridobili v tej umetnosti. S harmoniko in kitaro so nastopili tudi v skupinah, kar je zelo popestrilo nastop. Za uvod je domači mladinski zbor pod vodstvom Elvire Chiabai triglasno zapel nekaj pesmi.
Poslušalci so skoro dve uri sledili izvajanju in so nastopajoče nagradili z navdušenim ploskanjem. Odobravanja so bili deležni tudi glasbeni vzgojitelji, ki so ob koncu prireditve bili' povabljeni na oder, da prejmejo šopke rož kot izraz hvaležnosti.
Naša glasbena šola je s tem dokazala, da je v vasi priljubljena in koristna za našo mladino ter da je prav, da svojo dejavnost še v prihodnosti nadaljuje.
Šolski izidi na goriških slovenskih srednjih šolah
Nižja srednja šola »I. Trinko«:
1.a razred: izdelalo 17 učencev, 4 zavrnjeni; l„b razred: 18 izdelalo, 4 zavrnjeni;
l.c razred: 17 izdelalo, 5 zavrnjenih; l.d razred: 17 izdelalo, 5 zavrnjenih; l.e razred: 19 izdelalo, 3 zavrnjeni; l.f razred: 20 izdelalo, 2 zavrnjena.
2.a razred: 16 izdelalo, 3 zavrnjeni; 2.b razred: 20 izdelalo; 2,c razred: 16 izdelalo, 5 zavrnjenih; 2.d razred: 16 izdelalo, 5 zavrnjenih; 2.e razred: 15 izdelalo, 5 zavrnjenih; 2.f razred: 22 izdelalo.
100 dijakov tretjih razredov je bilo pripuščenih k zaključnemu izpitu, šest pa jih bo tretji razred ponavljalo.
Trgovski zavod »I. Cankar«:
l.a razred: 10 izdelalo, 5 jih ima popravne izpite; Lb razred: 8 jih je izdelalo, 5 jih ima popravne izpite, trije so bili zavrnjeni.
2. razred: 12 dijakov je izdelalo, 7 jih ima popravne izpite.
3. razred: vseh 26 dijakov obeh razredov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu.
4. razred: izdelalo je vsem 8 dijakov.
5. razred: vseh 8 učencev je bilo pripuščenih k maturi.
Trgovski zavod »Žiga Zois«:
1. razred: 17 učencev je izdelalo, 6 dijakov ima popravne izpite, eden je bil zavrnjen.
2. razred: 9 jih je izdelalo, 4 imajo popravne izpite, 2 sta bila zavrnjena.
Tečaj za vrtnarice:
Vseh 8 dijakinj je bilo pripuščenih k usposobljenostnemu izpitu.
Učiteljišče »Simon Gregorčič«:
1. razred: 3 dijakinje so izdelale, dva dijaka imata popravni izpit; 2. razred: 7 jih je izdelalo, dva imata popravni izpit;
3.	razred: 10 dijakinj je izdelalo, 4 dijakinje imajo popravni izpit; 4. razred: vseh 10 dijakov in dijakinj je bilo pripuščenih k maturi.
Klasična gimnazija in licej »P. Trubar«:
4.	razred gimnazije: 9 jih je izdelalo, 3 imajo popravne izpite; 5. razred: 6 jih je izdelalo, 5 jih ima popravne izpite.
1.	razred liceja: 8 jih je izdelalo, 2 imata popravne izpite, en dijak je bil zavrnjen; 2. razred: 3 so izdelali, dva imata popravne izpite; 3. razred: vseh deset dijakov bo delalo zrelostni izpit.
★
Ne verujejo več, ker ne želijo verovati (Georges Bernanos).
Počitniške kolonije Slovenske Vincencijeve konference
Kot je že bilo javljeno, bo 5. julija odpotovala v Comeglians na letovanje v hribih prva skupina otrok in sicer povečini dečki; ta skupina se bo vrnila 29. julija (isti dan bo odpotovala druga skupina -deklice). Otroci naj se zberejo v ponedeljek 5. julija ob 16.30 pred železniško postajo v Gorici. Vsi udeleženci morajo imeti izpolnjeno zdravniško skedo, ki jo dobijo vsakdo v svoji občini.
Še vedno so prosta mesta tako v prvi izmeni, Zlasti pa v drugi izmeni od 29. julija do 22. avgusta; kdor bi še želel iti letovat, naj se zglasi v pristojnem uradu svoje občine (za Gorico v Ufficio assistenti sociali, gospa Prencis), ali pa naj se zglasi v pisarni Katoliškega glasa v Gorici, Bla-cuta 18 (Riva Piazzutta 18), tel. 83177 vsak dan od 9. do 12. ure, razen ob sobotah Informacije morejo dobiti tudi pri prof. Krannerju, ul. Favetti 24, tel. 86631.
OBUESTILA
Podpore za dijake višjih srednjih šol.
Pokrajinska uprava obvešča dijake višjih srednjih šol, ki bivajo ali obiskujejo višje srednje šole v goriški pokrajini, da morejo dobiti podporo v denarju na podlagi deželnega zakona z dne 26. 5. 1980 št. 10.
V	ta namen morajo vložiti prošnjo na goriško pokrajinsko upravo najkasneje do
12.	ure dne 30. junija 1.1. Prošnjo je treba napisati na posebnih obrazcih, ki se dobijo na pokrajinski upravi, Gorica, Corso Italia 55. Podpore so namenjene di-jaikom, ki se morajo voziti v šolo ali so drugače močno obremenjeni, da lahko šo-
lo	obiskujejo.
Musiča al Castello. Tak je skupen naslov glasbenim nastopom, ki se ta teden vršijo na goriškem gradu. Začetek je vsak večer ob 21.15. Prvi nastop je bil v nedeljo 20. junija, zadnji bo v nedeljo 27. junija. V petek 25. junija nastopi Trio Lorenz, v nedeljo pa goriški glasbeni ansambel ob sodelovanju J. Falouta in D. Brauničarja. Vstopnina 3.000 lir.
Srebrna maša. V nedeljo 27. junija ob 17. uri bo letošnji srebmomašnik kapucin p. Bogomir Srebot daroval sv. mašo za slovenske vernike v kapucinski cerkvi na Montuzzi v Trstu. Udeležimo se te zahvalne maše v čim lepšem številu, tudi zato, da bomo 9kupaj prosili Gospoda žetve, naj pošlje novih delavcev v svoj vinograd.
Romanje na Monserrat in v Lurd. V ponedeljek 28. junija bosta odpeljala iz Trsta dva avtobusa skupno s 108 romarji. Avtobus št. 1 odpelje s trga Oberdan, št. 2 pa izpred cerkve v Rojanu, oba točno ob
5.	uri zjutraj. Romarjem polagamo na sr-
ce točnost, zlasti še, ker morata biti av-
tobusa v genovskem pristanišču ob 10.30.
V	občinski galeriji v Trstu, trg. Unita razstavlja od 2. do 9. julija slikar Robert
Kozman. Odprtje razstave bo v petek 2. julija ob 18. uri. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure med tednom; v nedeljo od
10. do 13. ure.
Nova maša v Vipavskem Križu. V nedeljo 4. julija bo v župni cerkvi v Vipavskem Križu imel novo mašo Anton Rustja. Maša bo ob 10. uri po jugoslovanskem času.
SLOVENSKA TURISTIČNA AGENCIJA
»GOTOUR«
Gorica - Corso Italia 205 - Tel. (0481) 33019
Izleti, potovanja, oddihi v hribih in na morju, tudi v inozemstvu.
DAROVI
Za Katoliški glas: Olga Šavli 5.000 lir. Ob 20-letnici mamine smrti hči in sin
iz Sovodenj za katoliški tisk 20.000, za kočo sv. Jožefa v Žabnicah in za slovenske misijonarje po 10.000 lir.
Ob 20-letnici smrti prof. Mirka Fileja: Marica Čargo, Gorica za zbor »M. Filej«, za Katoliški glas, za Katoliški dom, za cerkev sv. Ivana v Gorici in za Pastirčka po 10.000 lir.
Za cerkev na Vrhu sv. Mihaela: Franc Devetak, Ronke v spomin svoje pred kratkim umrle žene Olge 20.000 lir.
Za cerkev v Doberdobu: Marija Lavrenčič vd. Ferletič 10.000; prvoobhajanci 125.000; N. N. ob prvem obhajilu otroka 50.000; N. N. 50.000; nekateri namesto cvetja 40.000; N. ,N. 10.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: Petelin 5.000; Bru-mat 5.000; Gerli 10.000; N. iN. 10.000; Gio-vanini 10.000; Šavli 10.000; Ida Caharija 10.000; Caharija, Basovi 10.000; Caharija
5.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: N. N., Trst v spomin pokojnega dobrotnika 50.000 lir.
Za cerkev v Mavhinjah: sorodniki Avgusta Colja 25.000 lir.
Namestvo cvetja na grob svaka Avgusta Colja daruje Marica Širca, Mavhinje za kapelico v Cerovljah 30.000 in za lačne po svetu 10.000 lir.
N. N., Mavhinje: za lačne po svetu 20.000 in za kapelico v Cerovljah 10.000 lir.
N. N., Opčine: za opensko farno cerkev, za novo cerkev v Ankaranu, za cerkev v Novi Gorici in za misijon p. Kosa po
50.000 (skupa:j 200.000) lir.
Za Marijanišče na Opčinah: N. N. 10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Olga Piščanc v spomin na moža Marija 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Lidija in Slavko Sosič ob šesti obletnici smrti dragega strica in svaka Franca Sosiča 7.000; Zvonko in Miranda Kalin v spomin na Bernardo Borjan 15.000; Draga Malalan 10.000; N. N. po openski hranilnici 25.000; H. Z. v spomin na Aleksandro Brišček 5.000; N. N. italijanskega jezika 20.000; razni 23.000 lir.
V	spomin msgr. L. Rozmana: Vera San-dalj in Zora Polojac vsaka po 40.000 lir za Katoliški glas.
Za Marijin dom v Rojanu: Marija v spomin Stankota Ferfolja 20.000; N. Furlan
50.000 lir.
Kolegice in kolegi radia Trst ter osebje italijanskih sporedov darujejo v spomin Frančiške Bobek-Prelli za Skupnost Družina Opčine 153.000 in za Mladiko 153.000 lir.
Franc Kaluža, Trst: namesto cvetja na grob matere Frančiške za slovenske misijonarje 50.000, za kapelo bi. p. Leopolda pri Dorriju 20.000, za Slovensko pastoralno središče v Trstu 10.000 'in za Katoliški glas
10.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Semenič-Bet, Ricmanje ob obletnici smrti moža in očeta Petra 20.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: Štefanija Kaluža, Trst v spomin na pok. mamo Frančiško 10.000; nekaj žena iz Pod-lonjerja namesto cvetja na grob Frančiške Kaluža 42.000; Ivana Stanič, Trst 10.000; Ana Merola, Trst 5.000; N. N., Trst 20.000 lir.
Za Cerkev v stiski: Peter iz Medjugorja
15.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Eda Milič v spomin na Andreja Lenassi 10.000; Marija Kralj namesto cvetja na grob msgr. L. Rozmana
10.000 lir.
Za misijone: Pavla Ghezzi-Rijavec 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
f tetb TrstiI
Spored od 27. junija do 3. julija 1982 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu.-10.30 Nediški zvon. 11.00 Mladinski oder: »Piši - briši!«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Na goriškem valu. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Almanah: Arhitektura in arheologija v luči njanovejših odkritij.
9.30 Alternativna kozmetika. 10.10 Koncert. lil .30 Beležka. 12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 13.20 Beseda in pesem. 14.10 Kotiček za mlade filateliste.
14.30 Oskar Davičo: »Pesem«. 15.00 Glasbeni ping-pong. 17.00 Kulturna kronika. 17j10 Mi in glasba. 18.00 Računalnik v službi človeka.
Torek: 8.10 Dogajanja iz polpretekle dobe. 9.30 Ali ste že prebrali? 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Kulturno pismo; beležka. 14.10 »Najlepše bajke za najmlajše«. 14.30 Pesmi brez besed. 14.55 Naš jezik. 15.00 Glasbeni magazin. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Mirko Mahnič: »Arhitekt Jože Plečnik«.
Sreda: 8.10 Slovensko planinstvo na Tržaškem. 9.30 Alternativna kozmetika. 10.10 Koncert. 11.30 Literarni listi.' 12.00 Pod Matajurjan; beležka. 13.20 Moški zbor »Andrej Paglavec« iz Podgore. 14.10 »Pojte, pojte, drobne ptice!« 14.30 Oskar Davičo: »Pesem«. 15.00 Ameriški gledališki muzikal. 16.00 12 let strategije napetosti v Italiji. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Pesniki so čudenje sveta. 18.40 Iz beležnice Viljema Čema.
Četrtek: 8.10 Doma in na tujem. 9.30 Pravica do pokojnine in socialnega varstva. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi; beležka 14.10 Otroški kotiček: »Vrata, ki škripljejo«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Jugosl. izvajalci. 16.00 Domači obrazi. 16.35 Južnoameriški motivi. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Sodobne slovenske novele.
Petek: 8.10 Družba sv. Mohorja. 9.30 Stilno pohištvo. 10.10 Koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na goriškem valu; belež:ka. 13.20 Četrtkova srečanja. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 O. Davičo: »Pesem«. 15.00 Film in filmska glasba. 16.00 A. Rebula: »Zeleno izgnanstvo«. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje v Lesi (Kozana, Bilje, Vipava, Šempeter, Kobarid, Vrh). 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Kako ti je ime?
Sobota: 8j10 Mali leksikon telesne kulture. 9.30 Onkraj zvezd. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Glasnik Kanalske doline; beležka. 14.10 Mladi pisci. 14.30 Poslušali boste. 14.55 Naš jezik. 15.30 Dijaška tribuna. 17.10 Primorska poje v Lesi (Bilje, Sedej iz Števerjana, Tržaški oktet, Nova Gorica, V. Vodopivec iz Ljubljane).
18.00	L. Chiabudini: »Beneški kabaret«. 18.45 Vera in naš čas.
25.6.1981 - 25.6.1982
Ob prvi obletnici smrti predrage in nepozabne mlade vnukinje
MAURE BUSA
se je z ljubeznijo spominja
nona Marta Pintar
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
lili	KMEČKA RANKA
	li IVI L lili n Ufllinff Ustanovljena leta 1909
	GORICA Korzo Verdi, 51 Telefon:.84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
	VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
	RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI
IIP	SKRINJICAMI