341. štev. V Ljubljani, sobota dne 7. decembra 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „1)AN“ izhaja vsak daii — tudi ob nedeljah iu praznikih — oh 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10 —, četrtletno K 5’—, mesečno K 170. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::s ::: Telefon številka 118. ::: ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • •• ; aji£iHL ijnM Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Tolefon številka 118. ::: Balkanska vojna. Tridnevna junaška bitka pri Bitolju. M e I g r a d , 20. nov. (3. dec.) 1912. V tukajšnjih »Večernih Novostih« priobčuje neki soudeleženec bitoljske bitke svoje doživljaje in v nadi, da bodo zanimali naše či-tatelje, podajam v naslednjem celoten prevod dotičnega dopisa. Po strašni bitki pri Prilepu, ko je naša vojska z bodali zavzela višine Bakar-Gumna, je nastalo nekolikotinevno premirje. Obe armadi, srbska in turška, pripravljali sta se na boj, ki naj bi bil zadnji, ampak strahovit in krvav. To je bil boj pri Bitolju. Dokler so naši hrabri vojaki zavzemali postopno ozemlje od Bakar-Gumna do črne reke, takozvano Bitoljsko dolino, vse dotlej so se pripravljali Turki v smrtnem strahu na zadnji odpor. Na višinah, na levi in desni strani bitoljske trdnjave, zakopal je sovražnik svojo artilerijo in v podnožju iste je razstavil ostalo armado, katera se je razprostrla na 8 do 10 km v daljavo. Sočasno pa so Turki prišli tudi v dolino Črne reke in zasedli njen desni breg in sela: Orizari, Karaman in Čekrči, v katera so postavili svojo artiljerijo z nalogo, da zadržuje prodiranje in prehod Črne reke našega levega demonstrativnega oddelka, katerega je spopolnjevala donavska divizija. Turki so imeli imenitne pozicije, planinske višine, od koder so odbijali naše nastopajoče oddelke in Črno reko, ki se je radi povodnji razlila po dolini od 6 do 7 km. Sedaj bo čita-tclju jasno, kako težko nalogo je morala rešiti naša vojska in jo tudi častno izvršila. Štiri dni pred začetkom bitoljske bitke, na vrhu planine Babune, pojavila se je naša trdnjavska artilerija. Pešci, kateri so šotorili v podnožju Babune, so veselo zavriskali, ko so zapazili visoko gori na skalovju naše topove: »Glejte sedaj prihaja tudi sv. Tlija s sv. Nikolajem. da tekmujeta z nami.« Težke trdnjavske topove so le z velikim In skrajnim naporom potegnili Črez strahovito in strmo skalovje, mimo nebroj prepadov, na babunske planine. One težkoče pero ne more opisati, pač pn more pričati o njih tisoči in tisoči očividcev, ki so istočasno preplezali to gorovje 26. in 27. oktobra (8. in 9. novembra po novem koledarju). Prvo baterijo, ki je dospela na višave, to Je 6. baterijo trdnjavske artilerije, je vodil gospod Andra Popovič kapitan I. razreda, in poročnik Ljubomir Miličevič, za njo je prodirala druga baterija pod poveljstvom g. Vanliča, ar tileriiskega kapitana I. razreda, in nadporočnik g. Sekulič. Za nekoliko časa na to so se pojavile tudi ostale baterije. Topove so potem polagoma in z veliko težavo spuščali na določene prostore na izbočenih strminah babunskih Planin. Uvidevši pešci topove na določenih mestih, vzkliknili so vsi iz polnih prs vzrado-Ščeni: »Živela srbska artiljerija, živela . . .« Med tem so se nešci drug drugega povpraševali in zbijali šale s Turki. 1 opovi so se z veliko težavo, toda pravilno, spuščali na svoja mesta. Trideset volov je z velikim naporom vleklo težko ogrodje. Pešci, uvidevši njih napor, so radostno priskočili in v trenotku je stotina rok pograbila top, navezalo nanj vrvi in potegnilo. Tako so bili razmeroma v kratkem času vsi topovi na svojem mestu. Dokler se je artilerija in pehota pripravljala za bitko, dotlej se je borila v manjših bojih naša konjiča s sovražnikovimi patruljami in tako zasedla glavnejše pozicije ter prodrla do sela Novači, ki je oddaljeno komaj 4 km od Bitolja. Konjiči je pri prodiranju izborno služila kavalerijska artilerija. V isti smeri za konjico se je gibala tudi naša donavska divizija, en oddelek havbic, poljska artilerija in VI. in 11. baterija trdnjavskega topništva. Ta armada je tvorila demon strativni oddelek in je operirala proti levemu krilu neprijatelja, s katerim je tudi začel prvi boj dne 3. (16.) novembra. Desno krilo so tvorile: drinska divizija, katera je udarila na center turške armade, gibajoč se po desnem bregu reke črne, in prvi poziv moravske divizije, katera je operirala proti desnemu krilu neprijatelja. 2. (15.) novembra je bila cela vojska na svojem mestu. Isti dan okrog 2. ure popoldne je začel boj. Sovražnikova artilerija je sipala ogenj iz sela Čekrči na našo kavalerijsko artilerijo v selo Novači, patrulje naše pehote pa so se spoprijele s patruljami sovražnika. Ta dan se boj ni dolgo vršil in kmalu po šesti uri zvečer je umolknilo vse. Ob svitanju dneva 3. (16.) novembra je za-svirala prvi pozdrav neprijatelju 6. baterija trdnjavske artilerije iz sela Radobora. Zemlja se je tresla ob grmenju težkih topov. Kapitan g. Andra Popovič je splezal na kopico sena in od tam je opazoval z daljnogledom učinek svoje artilerije. Poročnik g. Ljubomir Miličevič begal je od topa do topa in peveljeval: »Nišanska točka, ona bela hiša v selu Orizaru, tam je turška baterija. Pali kaprol!« In kaprol Lukovič proži in proži. Kapitan Popovič kriči: »Dobro je... dobro je . . . sedaj hitreje, sovražnik pripravlja zaprego . . .« Topovi učinkujejo dalje... Nedaleč od te baterije se je zakopala tudi II. baterija trdnjavske artilerije in učinkovala v isto smer. Kapitan Vanlič in nadporočnik Sekulič prožijo strele iz topov in tu in tam je bilo slišati njiju glasove: »Dobro je, podnaredniče, još jedan šrapnel, sovražnik se umika.« Okrog 11. ure dopoldne pridrvi na belem konju princ Gjorgje v spremstvu enega častnika in dveli konjikov. Princ razjaha in zleze na kopico sena poleg kapitana Popoviča. »Gospod kapitan, jaz Vam častitam. nisem upal. da boste tako brzo dospeli preko teh sten, in Vi ste že začeli ogenj s sovražnikom! Kakšen pa je učinek?« »Evo, Visočanstvo, opazujte.« V tem hipu je ena naša topovska kroglja udarila v rov pred turško baterijo. Dvignil se je cel oblak zemlie v višino 15 metrov. »A ha,« vzklikne princ Gjorgje, »ona baterija je uničena. Glejte, glejte, kapitane, sovražnik beži. Udarite, udarite, sedaj udarite.« »Visočanstvo, top se ie premaknil s svoje pozicije in sedai ga vojaki naravnavajo.« V hipu skoči princ Gjorgje raz sena in stopi k topu. V tem trenotku ie kanitan Vanlič z eno krogljo popolnoma uničil turško baterijo v Orizari in ona ni dala niti glasu več od sebe. LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita, (Dalje.) »Imenujte me rajši Tribuleta...« »Kako to?« je vprašal Mongomeri začuden. »Všeč mi je tako. Zaljubil sem se v ime Tribulet. Nekaj mučnega, trpkega in odurnega Je v njem, in ravno to mi pristoja ...« »Dragi gospod Flerial...« »Flerial pa diši po poljih in po idilični poeziji. In na meni ni nikakšnega cvetja, prej trnje...« »Ali ste nesrečni?« je vzkliknil kapitan, pretiravaje v svojem glasu izraz prijateljskega sočutja kolikor je le mogel. »Nesrečen? Kdo pravi‘to?... Nihče ni srečnejši od mene, gospod Me Mongomeri Pravkar sem si zopet pridobil kraljevo naklonjenost. ki jo hočem izrabljati v blagor svojih prijateljev... med katere sc prištevate tudi vi... in kaj si morem želeti boljšega?« »To je res, gospod Flerial...« »Tak recite vendar Tribulet, smrt božja!« . »Naj pa bo! Tak vidite, Tribulet, prijatelj moj, kaj bi rad dosegel po tej kraljevi naklonjenosti, ki pravite, da se je zopet obrnila k vam. .. in to je bilo popolnoma umestno...« »1 ocakajte... ali ne vidite ničesar tamle na ovinku?« »Ničesai .. samo sence igrajo.. « »Pogledati moram... Lahko bi'naju kdo poslušal... « To rekši, je planil Iribulet živahno proti naznačenemu uličnemu ovinku. Mongomeri mu je sledil brez naglice, godrnjaje: »Vrag ga vzemi... vedno se mu kaj dozdeva, kar ni res!... Tribulet, slišite!... Kje pa ste?« Norec ni odgovoril. »Tribulet!« je zaklical Mongomeri v skrbeh. Isto molčanje. »Ali so ga nemara ubili?« se je vrašal kapitan in potegnil bodalo... »Tribulet?... Kje ste?« »Tukaj sem!« je odgovoril Tribuletov glas. »Dobro! Čakam vas...« »Ni treba!« je ogovoril Tribulet. »Pa pridem za vami... Počakajte me!« »Ni treba, dragi kapitan. Ne trudite se zaman... Z Bogom! Povejte jutri zjutraj kralju, da ste bili tako prijazni in ste me spremili iz Luvra do semkaj, pa ste lahko prepričani, da vam dovoli vse, česar si želite!« »Ah, falot!« je vzkliknil Mongomeri, ki je zdaj razumel Tribuletove misli... Planil je za Tribuletom v smeri, odkoder mu je bil zaklical v slovo te porogljive besede. Toda tam se je križalo in zapletalo pet do šest uličic ... Mongomeri jc iskal celo uro ... Nato se je vrnil v Luver, ves zasopel in nor od jeze in gneva, ter stopil v žareče razsvetljeno dvorano ravno v trenotku, ko je Franc I. začel izpraševati po njem. Mongomeri je stopil h kralju. »Bliže!« je dejal Franc I. Mongomeri je stopil dva koraka bliže in se sklonil h kralju, ki je sedel v svojem velikem naslonjaču. »Gospod,« je dejal Franc I. s tihim glasom. »mojega norca Tribuleta ne pustite Izpred oči« p ,i Pehota je prodirala dalje k Črni reki. Polagoma je legla na zemljo mračna in temna noč, dež pa je lil, kakor iz škafa, med tem pa pride povelje: Ker so Turki zapustili svoje pozicije, naj se trdnjavska artilerija premesti v Dobro-mir in naj operira proti seloma Čekrči in Karaman. Niti misliti si ne more človek, kako mučno in težavno delo je bilo prevlačevati v takem vremenu iu v temni črni noči po močvirnatih tleh, po razoranem polju te težke trdnjavske topove, ki so se pri vsakem koraku pogrezali do topovske cevi v mehko zemljo, dež pa je lil v enomer naprej. Voli jih niso mogli niti premakniti. Vojaki so privzdigovali in vlekli, zastonj, top se ne premakne. Vojaki so od jeze jokali, ker niso mogli izvleči topov. Kapitan Popovič je oddirjal na konju v nočni temi v šotor pehote za pomoč. Pešci so prišli in združenim močem posrečilo se je, spraviti počasi topove naprej. Po velikanskih naporih končno dospe izmučena artilerija na svoje mesto in otvori ogenj 4. (17.) novembra. V vseh smereh se je začela strašna bitka in na vseh pozicijah. Sovražnik je ljuto pošiljal točo granat, šrapnelov in krogelj iz pušk in topov, ali Srbi napredujejo. Tu se je pokazala v polni meri hladnokrvnost srbskega vojaka. Sedmi polk se je razvil v strelce in bije in bije. Neki vojak jc napolnjeval puško z novimi krogljami in ko je jemal izza pasa nove patrone, dobil je med njimi kislo papriko ter je odgrizne polovico. Njegov tovariš videč, da vojak žveče, mu pravi streljaje: »Brate, daj mi pol.« Treba bi bilo, da prečita to kak Švab, pa bo uvidel, da se srbski vojak niti v središču najhujšega ognja niti ne zmeni za neprijateljske kroglje, za katere se briga ravno toliko kot za lanski sneg. Cel dan je trajala ljuta bitka. Naši so pod dežjem sovražnikovih krogelj prodirali na obalo Črne reke. Boj je trajal do 10. ure po noči. Turki so še dalje streljali v noč, najbrže da si preženejo bojazen, ker mi jim nismo več odgovarjali. 5. (18.) novembra je bil zadnji dan bitke, zato pa toliko bolj krvav. Artilerija je rešila glavne neprijateljske pozicije in to so sela Čekrči. Orizari in Karaman. Čim so bile te pozicije očiščene, takoj je bil zavarovan prehod naše armade preko preplavljene Črne reke. ker so se Turki tudi z desnega brega umaknili nazaj pred našo Drinsko in Moravsko divizijo, ki je prodirala na desnem bregu. Inženirstvo, zasuto z neprija-teljskim ognjem, je gazilo vodo, da napravi most. Pred mostom je reka poplavila celo bitoljsko dolino na dva kilometra in pehota je morala prebroditi vodo z velikimi žrtvami. Našim vojakom se je treba v resnici naravnost čuditi. y okrilju smrti, ena četa, katera jc prva stopila na most, prodre naprej in plast šrapnel-skili krogelj pade na njo. Pa v tem groznem m strašnem trenotku, en vojak — kmet iz bel-grajske okolice — povzpel se je na konec pontonskega mosta in streljal iz svoje puške na sovražnika, kličoč z močnim glasom, da prevpije strahovito grmenje i/ topov in pušk: »Hajte, bračo, bajte svoje nedajte!« Nikoli ni bilo strašnejšega dne od onega. Sovražnik je vzpostavil strahovit odpor, dasi je bil obkoljen od treh strani. No, kmalu je prišel tudi zanj črni petek. Okrog četrte ure so združile ogenj poljska artilerija, havbice, trdnjavski topovi in desno in levo krilo s centrom tako silno, da se je zemlia tresla pod nogami in skalovje se je lomilo. Iz višin v ozadju za pešci je pošiljala nad glavami naše pehote srbska artilerija smrtonosne kroglje v turško armado. Pehota, ohrabrena od silnega artilerijskega ognja, vrgla se je naprej med oglušujočim grmenjem. Sovražnik se je začel umikati. General Boža Jankovič povzpel se je s svojo armado na višine, katere so obvladali dozdaj Turki in cela donavska divizija navali na Črno reko. Višji vojaki brodijo v vodi, manjši jo preplavajo. Začelo se je že mračiti in z nasprotne strani prisopiha lokomotiva po bitoljski progi s štirimi vagoni. »Paše beže.« zakliče en podnarednik iz 9. polka, »tako so ušli tudi pri Kumanovem.« »Naš je Bltolj«, zaorilo je v temno noč iz tisočerih grl. Zasvetil je 6. (19.) november. Na bitoljskihi hišah, minaritih itd. so zaplapolale bele zastave. a pred mestom mase meščanov — vse bitoljsko prebivalstvo — z veliko belo zastavo v ospredju, predajajo mesto Bitolj g. generalu Boži Jankoviču, kateri je prvi vstopil v mesto. * * * Tako je v glavnem potekla zmagoslavna tridnevna bitka pri Bitolju. Mi smo imeli 2500 ranjenih in okrog 1000 mrtvih. In Turki? Oni so s svojimi trupli pokrili bojno polje. Črez 6000 turških trupel smo zagrebli 6. novembra in naši oddelki, ki so zasledovali bežeče Turke, so ujeli 12.000 sovražnikov. Med bitko so se podala posamezna krdela, tako. da znaša skupno število ujetih 15.000 mož. In dasi smo dovoli obširno opisali bitoljsko bitko, vendar to še ni niti deseti del tega, kar se je godilo, in zato hočemo v posameznih člankih še pisati o njej, posebno hočemo prinesti nekatere posamezne svetle slike naše armade o tej bitki. Slava in večen spomin padlim žrtvam. Mars. Pregled vojnih dogodkov na Balkanu. II. 18. oktobra: Grška napove Turčiji vojno. Bolgarska armada prestopi turško mejo. Prednje straže zadenejo skupaj pri Kirdžali. — Srbi napadejo SJenlco in Novipazar. Črnogorci osvoje pod generalom Vukotičem Gusinje in Plava. 19. oktobra: Bolgari vzamejo Kurtkale in Mustafa-paŠo. Ena bolgarska divizija zasede Barskoje Belo, Turške ladje blokirajo Varno in Burgar. — Grki zadenejo pri Ligarni na prve turške čete in obkrožijo Elasono. 20. oktobra: Pri Klrk-KHisl se začno prvi boji med Turki in Bolgari. Dve turški ladji streljati na Varno. Srbi se začno pomikati proti Ktimanovu. Prištini in Egripalankl. Srbskf* čete zasedejo Carevo selo in Sultan-tepe. Grki napadejo Turke pri Elasoni. — Črnogorci oblegajo Taraboš. 21. oktobra: Grki napadejo Turke pri Diskata: Turki se uniakneio na Serfidže. »Slušam, sir...« »Počakajte tako dolgo, da se vrne v svojo sobo...« »Nato ga zbudite prav rahlo in brez hrupa, ako spi, posadite ga v varno kočijo ter ga peljite sami v bastiljo Sent-Antoan ...« Zdaj, ko Franc 1. ni več potreboval Tribuleta. ker je vedel, da mu je neznan kraj Zi-lctinega bivanja, se je hotel maščevati in se obenem iznebiti norca s tem. da ga vrže v ječo. »Zgodilo se bo po ukazu vašega Veličanstva,« jc dejal Mongomeri in nrobledel nehote, dasi se je imel v oblasti. »Na to računam,« je rekel k ra;j z mračnim glasom. »Priporočite gospodu guvernerju ba-stilje. da naj odkaže svojemu novemu gostu sobo, ki bo dovolj oddaliena od vseh drugih, da ne bodo slišali njegovega mieba, ako bi se smejal, niti njegovih besed, ako bi hote! govoriti. ..« »Niti njegovega joka, ako bi joka! « »Razumem, sir ...« Na kraljevem licu je zaigral krut usmev: »In naposled, ako bi se zgodilo, da ječarji popolnoma pozabijo na jetnika ...« »To se pravi, ako mu pozabijo dajati jedi in pijače...« »Razlagajte si, kakor si hočete... z eno besedo, ako bi se zgodilo, da bi ljudje pozabili Tribuleta v njegovi ječi in bi imel zavetje samo še pri usmiljenju božjem — r.o Ja. potem bi ne bilo nič hudega, če puste norca, da se pomeni z Bogom, kakor ve in zna!« Drugo jutro sc je dal Mongomeri povesti Basinjaku v sobo Franca I. Kralj se je ravno posvetoval s svojim velikim nrofesom. • Toda, kakor hitro je izvedel, da želi gardni kapitan govoriti z njim, ga je takoj poklica! k’ sebi Mongomeriju se je zdel kralj jako slabe volje. Njegovo veličanstvo je bilo bledo in utru-jenv; vse je pričalo, da je spalo iako slabo. »Kako je gospod?« je vprašal kralj. »Sir, vse se je zgodilo natanko po ukazu vašega Veličanstva,« je odgovoril Mongomeri z obupno drznostjo človeka, ki stavi svojo srečo in svoje življenje na eno samo karto. In res: če bi bilo prišlo velikemu profosu na um. da bi se bil oglasil v Bastilji. in bi bil pogovor slučajno nanesel na Tribuleta, ali pa, če bi se mu bilo zazdelo, da mora izpopolniti povelja, ki jih je pustil kapitan, na svojo lastno pest — Mongomeri bi bil plačal z glavo predrzno laž. s katero se je poizkusil rešiti! »Prijeli smo moža,« je deial Mongomeri, ozrši se potuhneno na Monklarja, »zaklenili ga v kočijo z okovanimi vrati, in ob tej uri, sir, če ga Bog še ni pozabil, ljudje so ga gotovo!« »Kaj pa je rekel?« je vprašal Franc L »Sir, skoraj da si ne upam povedati...« jc menil Mongomeri po kratkem obotavljanju. »Psoval je, saj vem!« »Nikakor ne, sir.« »No, povejte, kaj je bilo.« »Samo, ker ukazujete, sir ... Rekel je do-slovno: Povejte jutri zjutraj kralju, da ste me spremili iz Luvra do smekaj, pa ste lahko prepričani, da vam dovoli vse, kar si želite.« Kljub vsej svoji predrznosti je Mongomeri vendar trepetal, ko je čakal kraljevega odgovora. »Tako je rekel?« je menil Franc I. zamišljeno. »No. mož se ni motil; storili ste mi n<5hir Deutsche Stimmen« že poje slavo šol. nadzorniku Maierju, ker je pred dvema mesecema stavil predlog, da se s prihodnjim šolskim letom upelje na mestnih ljudskih šolah obligatni nemški pouk žc v drugem razredu. «Ein er-fahrener Schulmann trat fiir die Einfiihrung der deutschen Sprache bereits in der zweiten Volksschulklasse ein«, — »also wieder ein Be-weis« — upijejo nemški kazinoti na uho deželnega šolskega sveta, — da je pričeti z nemščino ze T~ v drugem razredu! — Da je nadzornik Maier skrit nemškutar, vemo že iz Pirker-ilevih časov sem; da pa je na skrivnem še huj-8i germamzator kot ljubljanski nacionalni ka-fcinoti, tega pa do zdaj res nismo vedeli. Torej! 'Pozor pred Maierjem in takimi tiči!____ Avkcija slovenskih umetnin na korist Rdečemu križu slovanskih narodov na Balkanu se vrši v nedeljo zvečer pri pogrnjenih mizah v restavrantu hotela Tivoli. Sodelujejo domači pevci in orkester Slovenske filharmonije. Naši slikarji in kiparji so v ta najplemenitejši namen podarili 30 umetnin. Izklicna cena za posamezno umetnino bo 2—10 K. Našemu rodoljubnemu občinstvu se torej ponuja prilika, da si na lahak način pridobi izvirne u etnine domačih umetnikov ter obenem žrtvuje za uboge slovanske ranjence v bojih proti Turkom, ki so bili tudi več stoletij krvoločni sovražniki našega naroda. — Iz gledališke pisarne. Danes v soboto (za abonente nepar) se prvič na slovenskem odru uprizori Zellerjeva lahkomelodijozna in vele-zabavna onereta »Ptičar« (Der Vogelhandler), ki je zaradi svoje nad vse ljubke muzike stalno na repertoarju vseh večjih odrov. — V nedeljo popoldan bo (izven abonementa, za lože par) velika tujska-inuzikalna predstava, pri kateri se »Ptičar« prvič ponovi. V nedeljo zvečer (par-predstava) se uprizori kratkočasna in uprav letos aktualna veseloigra »Napoleonov vojni načrt«, o kateri izpregovorimo kaj več jutri. Dejanje se nanaša na Napoelonove vojne priprave na veliki pohod v Rusijo I. 1812. — »Ptičar«. Opereta v treh dejanjih. Besedilo spisala IVI. West in E. Held. Uglasbil Karel Zeller. — Prvo dejanje. Baron Weps, knežji gozdar in lovec, prireja velik lov na divjega prašiča, kajti knezu se je zljubilo, iti na merjasca. Na vso nesrečo pa v vsem obsežnem lovišču ni niti enega merjasca več, ker so jih občani že prav vse postrelili. Zupan in občinski svetovalci so v največji zadregi, končno se z Wepsom sporazumejo v tem smislu, da spuste v gozd kolikor mogoče divjo — domačo svinjo: to naj knez ustreli. Knez pa tudi zahteva, da se mu ob slovesnem sprejemu — vsakemu knezu se spodobi slovesen sprejem — pokloni častna devica, kolikor mogoče častna in deviška devica. Na vso nesrečo pa tudi takšne device ni dobiti. Zato se župan in občinski svetovalci z Wepsom sporazumejo v tem smislu, da pred kneza postavijo kolikor toliko častno in deviško vdovo. Toda usluga zahteva protiuslu-go: če naj Weps Njegovi knežji Visokosti prikrije. kako ga varajo udani občani, se pač zanje spodobi, da mu za to uslugo dado primerno odškodnino iz občinske blagajnice: njegov nadebudni nečak, mladi gardni častnik, grof Stanislav, je pri dvornem dineju zaigral večjo svo-to denarja. To naj mu občina izplača. Pa mu jo izplačajo. — Adam, kmetski fant iz Tirolskega, trgovec s ptiči, ljubi poštarico Kristo. Ker se zaradi uboštva ne moreta vzeti, je pogumna Krista sklenila prositi kneza, naj njenega Adama sprejme v dvorno službo. Čeprav je Adam zoper to, da bi zanj prosila ženska, je Krista vendarle prišla. Ker pa je knez nenadoma moral odpotovati v Kohl in zato ni mogel priti na lov, izrablja navihani Stanislav položaj spretno zase in se izdaja za kneza. Zupan in občani prevare niti ne slutijo, kakor je n islutila Krista, ki jo je grofič Stanislav v avdijenci kaj milostno sprejel. Adam je seveda zaradi tega močno ljubosumen na svojo Kristo in jo kaznuje s tem, da ji odpove svojo ljubezen. Obenem pa se črez glavo zaljubi v knjegiiijo, ki se je preoblekla v kmečkega dekleta, da laerlje razkrinka varalico, ki se tako drzno izdaja za njenega moža. Kneginji je originalni Tirolec všeč, zato sklene, da je njegovo prošnjo uslišati. Adam naj postane knežji menažerijski nadzornik. — II. dejanje. Adamova prošnja je uslišana; treba le. da zaradi forme napravi mal izpit, Dotična dva profesorja, nad vse komični figuri, imata nalog, da Adama na vsak način prerineta skozi. Adam pa zdaj nič več ne mara za tisto službo in se pošteno trudi, da bi pri izpitu propadel. Pa nič ne pomaga: izpit je narejen, Adam je postal knježji menažerijski nadzornik. Kneginja razkrije nesrečni Kristi, da tisti, ki jo je sprejel v avdijeci. prav za gotovo ne more biti njen mož, marveč se je moral za kneza izdajati kdo drugi. Kdo, naj Krista dožene na koncertu, ki ga Tirolci prirede došlemu dvoru. Ko bodo po napitnici dvorjani pred kneginjo defilirali, naj ji skrivaj dotičnika pokaže. To se zgodi, prevara je razkrita. — III. dejanje. Vse je očito, Adam se iz svoje ljubezni do kmetice-kneginje strežne in ker vidi, da je Kristi delal krivico, ga kneginja ž njo izlahka spravi. Službo ima tudi zagotovljeno, zakaj bi se torej na mestu ne poročila? Pa se poročita, ves sijajni zbor jima je za priče. — O mladina. 7. in 8. štev. te lepe mladinske revije prinaša zanimivo vsebino. »Nekaj bilance« nam nodala uredništvo o preteklem letu. Radikalna dijaška struja je tudi to leto vestno izvrševala svol manjšinski program. Dasi na zunaj ni bilo krika — se je tem bolj delalo znotraj. Manjšinska razstava je pričala o tem delu. — Dalje čitamo tu dvoje temeljitih referatov, ki smo jih slišali na IV. in V. nar. rad. shod>t. Med maskami in profili najdemo Teodora Sologuba. Splošno zanimiva sta zadnja dva članka o modernemu vitalizmu in o balkanskem konfliktu. V presrledu o diiaškem gi-banlu dobimo približno sliko sedanjih razmer med dijaštvom. »Omladina« je reviia. ki bi morala vezati mladino z inteligenco. Prinaša nam novih misli, ki se poraiaio med mladino. Ako nočomo ostrneti in zaostati — moramo iti z njo. T nbko smo ponosni na »Omladino«. Morala bi biti novsod znana. Oni. ki jo čitalo, jo znajo ceniti — oni, ki ie ne čitaio, nal si jo ogledajo. Želeti je, da dobi »Omladina« kot glasilo napredne mladine povsod mnogo prijateljev. — Polotnijada. Pred nami leži kniiga s no-dobami za o t r o k e , »Hitra v o ž n j a«, ki jo ie založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Podobe, ki nam jih predočuje knjižica, so izborno izpadle in so vredne vse pohvale; pač pa lahko gralamo verze, ki se nahajajo v njej. Avtorju knjižice, ki pa ni znan, priporočamo, naj oHloži slovensko pesništvo ter naj se raje te-meliiteje nauči slovenščine. Eden najgorostas-nejših verzov, ki ga vsebuje ta otrokom name-nlcna knjiera, ie vreden, da ga ponatisnemo. Glasi se tako-Ie; Že gremo, že vlak ropoče, dim vali se, stroj pa stoče — vlakovodja ves »s k r b a n«, gleda na gorenjsko stran. Nezmiselno skrpucalo je tudi verz, ki je deloma posnet iz abecednika: Čilo hrska konjič tod, skrbno vodi ga gospod, bije, koplje tla s kopiti, kam se pač tako mudi ti? Sena dosti, ovsa dosti, nič n 3 vemo, kdo se posti. Konjič hrska, vedi ga gospod, nazadnje pa: sena dosti itd. itd. — »Katoliška Bukvama« naj bi sc vendar prej prepričala, kaj založi za otroke. — Glas iz delavskih krogov. Prejeli smo: Več časa sem že v Ljubljani in' zahajam, ker nisem oženjen, večerjat v razne gostilne. Ob sobotah zvečer ali v nedeljo posedim pri časopisih tudi vjini ali drugi ljubljanski kavarni. Toda kar opažam v Ljubljani, me je prav neprijetno dirnilo. Namreč,da se tukaj v nekaterih gostilnah in kavarnah večkrat, zlasti ob sobotah, igra hazardne igre za precej velike svote. Navadno so žrtve teh hazardnih iger ubogi delavci, ki po neprevidnosti padajo v roke tako-imenovanini »Profesionsspielerjem«. Na vprašanje, zakaj se to ne naznani, dobim odgovor, da se je to že opetovano zgodilo, toda skoro brez vsacega uspeha, ker policija ne more stati celo noč v gostilni ali kavarni, gostilničarji in kavarnarji pa se za to ne brigajo in tudi ne protestirajo. Zato svarim zlasti delavce, da se ogibljejo tacih hazardistov. Policiji pa priporočamo, da še nekoliko več pozornosti posveti takim lokalom, kot doslej. — Delavec. Beračenje po hišah je prišlo zadnji čas v Ljubljani tucii v — modo. Gospodje berači iz najbližje mestne okolice so mnenja, da spada n. pr. Šiška in Vič že pod mesto, in zato hodijo neženirano kar po dnevi pritiskat po hišah kljuke in nadlegovat prebivalce. Seveda so to večinoma krepki možje, ki bi se še lahko mobilizirali in šli nad Turke in Albance, nad zadnje že zato, ker smrde navadno že od daleč po — šnopcu. Mestni policiji ljubljanski priporočamo ta kor v primerno pozornost, da jih zasleduje in primerno knrira. Občinstvo pa že ve. kako ima ž njimi -- postopati. — Pomen strokovnih organizacij je naslov predavanja, ki ga priredi izobraževalni odsek Narodno soc. Zveze v nedeljo dne 8. t. m. v »Narodnem Domu«. Predava tov. K. Černy. Narodno delavstvo in sploh vsi, ki se zanimate za strokovno gibanje, pridite in pripeljite prijatelje seboj. Posebno opozarjamo člane N. S. Z., da se sigurno udeleže predavanja in delujejo za mnogobrojno udeležbo. — Narodna soc. Zveza priredi v nedeljo dne 8. t. m. ob 2. uri pop. sestanek pri g. Moharju v Spodnji Šiški. Opozarjamo članstvo kakor tudi sploh narodno delavstvo v Šiški, da se tega sestanka udeleži. — Na »Slavčev« zabavni večer, ki se vrši v nedeljo dne 8. t. m. v veliki dvorani »Nar. doma«, opozarjamo slavno občinstvo in prijatelje društva. Spored je jako zanimiv. Vstop prost. — Občni zbor »Podpornega društva za učence c. kr. druge državne gimnazije v Ljubljani« se vrši v nedeljo dne 8. decembra 1912 ob 10. uri 30 minut dopoldne v posvetovalnici druge državne gimnazije z običajnim vzpore-dom. Ker mora za sklepčnost petina v Ljubljani stanujočih društvenikov biti prisotna, se P- n. društveniki uljudno prosijo, da se sigurno udeleže. — »Zadruga mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani« naznanja slavnemu občinstvu, da se vrši v nedeljo dne 15. decembra t. 1. ob 11. dopoldne ob praznovanju zadružne petindvajsetletnice slavnostno zborovanje v vel. dvorani »Mestnega doma«. Vsi prijatelji zadruge se uljudno vabijo na to prireditev. — Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v oktobru 1911 zastavljenih dragocenostij (zlatnine, srebrnine, draguljev itd.) in v decembru 1911 zastavljenih efektov (blaga, perila, koles, strojev, itd.) v četrtek dne 12. t. m. od 8.—12. ure dop. v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. — Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 7., nedeljo 8. in ponedeljek 9. decembra 1912. 1. Vidra. (Krasen naravni posnetek.) 2. Mona Lisa z brkami. (Komično.) 3. Slika matere. (Amerikanska drama.) 5. Požar Standart Oil Companvja v Bavonni. (Amerika.) (Senzacijo-nalna aktualnost.) 6. Krst novoroienca nadvojvode Franc Jožefa v gradu Wartholz. 7. Drama na morju. (Nordisk senzacijska učinkovitost. Požar na ladji na odprtem morju.) Samo zvečer! Velik smešni uspeh! 8. Janko si napra- vi dober dan (Velekomično.) Sobota, 7. decembra: »Drama na morju«. (Učinkotitost Nordisk-filu Co.) Goreča ladja na odprtem morju. Torek 10. decembra: 3 učinkovistosti: »Zmagovalec derbyja « (Ameriška učinkovistost v 2 delih.) »Ob dveh ponoči.« (Iz velikomestnega življenja.) »Kraljica kopališča.« (Veseloigra Nordiskfilm Co.) Trst. Turške sablje. Poročevalec »Češkega Slo-va« se vrača Iz balkanske vojne preko Trsta domov v Prago. Kolera? Predvčerajšnjem (3. t. m.) sta dospela v Trst dva Čeha: poročevalec lista »Češko Slovo« in en prostovoljec, ki je šel na bojišče pomagat »Rdečemu križu«; prinesla sta s seboj dve turški sablji; kupila sta jih na bojišču od Srbov. Srbi so prodali njima sablji za 50 K. kos 25 kron. Ti sablji sta bili zaplenjeni Turkom. Prostovoljec je dobil v vojski dve rani, ko je obvezoval ranjence na bojišču: kroglja mu je šla skozi trebuh, na glavi, blizu levega ušesa, pa jo le dobil s sabljo; rana na glavi še ni ozdravljena popolnoma. Turški sablji se nahajata sedaj v prostorih »Zveze jugoslovanskih železničarjev«, ulica sv. Frančiška št. 2. Omenjena Zveza je podelila namreč x stiski se nahajajočima pomoč, in darovala sta jej sablji. Marsikdo bo gotovo radoveden, kake so turške sablje, tiste, ki so jih vzeli Turkom Srbi. Ne bilo bi nič slabega, ako bi se priredila majhna razstava, da bi si ogledalo radovedno občinstvo to orožje. Na vsak način, interesantno je.- Omeniti moramo še nekaj. Včeraj (4. t. m.) ie dobil trebušno bolezen prostovoljec prijatelj poročevalčev. Ker ga je prijela bolezen silno močno, se je podal s prijateljem na zdravniško postajo. Tam so rekli, da ima kolero. Odpeljali so ga takoj v poseben oddelek mestne bolnišnice, kjer so ga preiskali natančno in konstatirali, da to ni koleia, pač pa druga nevarna bolezen. Preiskali so tudi poročevalca. Baje še niso prišli na sled pravi bolezni. Ko se bo ta stvar uredila, se odpeljeta v Prago. Z bojišča sta prinesla s seboj tudi nešteto fotografij iz glavnih bitk. Vredno se mi je zdelo, zabeležiti ta zanimiv slučaj. V Lloydovem arzenalu so odpustih pretekli pondeljek kakih 400 delavcev. Do danes, tekom dveh mesecev, se jih je odpustilo torej približno 2000. Teh 400 delavcev, ki so jih odpustili v pondeljek, bi sicer odpustili že zadnji pondeljek, toda bali so se. da bi se polotila delavstva prevelika razburjenost: »Princ Eu-gen« še ni bil dokončan, in v slučaju, da bi se odpustilo 400 delavcev v Lloydovem arzenalu, bi sc lahko razširila razburjenost med delavstvom tudi v tehničnem zavodu, kjer so dokončevali »Princa Eugena«. V tem slučaju bi se ne moglo izpustiti v morje »Princa Eugena« že preteklo soboto. Razvidno ie iz tega, kako gredo ti gospodje eden drugemu na roko. Pripravljalni odbor Nar. socijalne mladinske organizacije. Nujno vabim odbornike na iz-vanredno sejo, ki bo danes — v soboto — ob 9. uri zvečer v prostorih konzumnega društva »Jadran«. Ker je dnevni red silno važen, upam da ne izostane nihče. — Predsednik. Slovensko delavstvo škedenjskih plavžev! Za danes ~ v soboto — ob 7. zvečer sklicuje skupina N. D. O. »škedenjski plavži« shod v »Gospodarskem društvu« v Skednju. Dnevni red: Volitve v zavarovalnico proti nezgodam«. Udeležite se vsi tega važnega shoda! Odbor. Slovansko delavstvo v Trstu! Jutri — v nedeljo — ob 10. predpoldne se vrši v veliki dvorani N. D. O., v ulici sv. Frančiška št. 2. javen shod. ki ga sklicuje centralni odbor »Narodne delavske organizacije«. Dnevni red: Volitve v »Delavsko zavarovalnico proti nezgodam« in slovensko delavstvo. Slovanski delavci! Na jutrišnjem shodu izpregovorite. Povejte glasno in jasno, ali hočete vladati v tem zavodu vi, ali se pustiti vladati in preganjati od drugih. Velika je vaša moč. slovanski delavci, samo zavedali se je niste do danes. Od zana-prej mora biti drugače. Dol s tistimi, ki nas teptajo v prah! Pridite vsi na shod! Na Jutrišnji shod »Narodne delavske organizacije« [e vabljeno vse tržaško slovansko delavstvo. Zlasti pa so vabljeni delavci velikih obratov: prometni in skladiščni delavci; delavci kovinarske obrti: mehaniki, kovači, ključavničarji, kovinarski težaki; delavci majhnih obrti: mizarji, tesarji, parketni stavci, delavci v rižarnah, lesni težaki itd. Slovansko delavstvo — po konci! Vstanimo, pokažimo svoje moči» Slovensko akadeinično ferijaluo društvo »Balkan« v Trstu priredi otvoritveno veselico barkovljanske ljudske knjižnice v nedeljo dne 8. grudna 1912 v veliki dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah. Pri veselici sodelujejo:' gca. A. Janova, pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah, pevski zbor akad. fer. društva »Balkan« in vojaški orkester 32 pešpolka. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina k’ veselici 60 vin.; k plesu: dame 40 vin., gospodje 1 K 20 vin. Ker je čisti dobiček namenjen v spopolnitev barkovljanske ljudske kniižnice, se darovi hvaležno sprejemajo. Veselica se vrši pri pogrnjenih mizah. Bridke skušnje ki jih je doživel Figi Lipe na secirski mizi drž. pravdnika v noči dne 28. nov. leta gospodovega 1912. Ko je dajal nove dobre nasvete slo* venskim žurnalistom. Po njegovem lastnem pripovedovanju je napisal Pepe Radirka. Kakor vam je znano, sem bil zadnjič kon-fisciran. To se je tako zgodilo. Ob eni popolnoči me je nesel Janez iz Učiteljske Tiskarne na državno pravdništvo, ker smo dandanes vsi javno delavni ljudje v Ljubljani pod policijskim nadzorstvom in brez dovoljenja gosp. držav, pravdnika ne smemo resnice govoriti. Gospod drž. pravdnik je dremal pri mizi in je bil menda zelo slabe volje, ko so me prinesli tja. Janez me je zavitega v »Dan« položil na mizo in je rekel: »Tu-le ga imate, pa ga preglejte.« Drž. pravdnik je stopil k mizi in je pozvonil. Prišla sta dva pomagača in sta stopila vsak na eno stran. »V Carigradu je kolera, gospod cenzor,« je rekel eden izmed slug. »Vem, vem«, je rekel gospod cenzor. Ta kolera za nas ni nevarna«, popravil si je ščl« palnik in začel čitati. Nasmehnil se je in je vzel rdeči svinčnik v roke. »Tu je pismo iz Belgrada,« je rekel in je potegnil črto čez celo stran. Ker sem bil zadnjič y Carigradu sem si mislil, da me bodo preiskovali zaradi kolere — posebno, ker so tudi na ljubljanskem magistratu sklenili, da izdajo razglas proti turški koleri. Toda kmalu sem videl, da se bo vršila drugačna operacija. »Ta - le Lipe Figi«, je rekel gospod cenzor, »to je nevaren človek. Dokler je popival v Ljubljani in zabavljal čez klerikalce, se je dalo z njim izhajati. Odkar pa se je vrnil iz Carigrada — je postal cel rebelant. Sicer ne vem, po kateri poti je hodil — ampak zdi se mi, da je šel skozi Srbijo. Zato ga moramo natančneje preiskati.« Neki sluga je med tem prinesel nože in škarje in druge aparate, ki so potrebni pri operaciji. »Ampak jaz sem popolnoma zdrav, gospod cenzor«, sem rekel, ko sem v idel, kaj se pripravlja. »To pravi skoraj vsak, ki ne ve, kako je ž njim,« je rekel gospod cenzor. »Sami ne ve-ste, kako ste potrebni operacije, ki naj vas reši zgodnje smrti«. Pomočnika sta me prijela in sta me razgrnila po mizi. Da bi me operacija preveč ne bolela, so mi dali nekaj poduhati — jaz mislim, da je bil nikotin. Ker pa sem z vsemi žavbami namazan, me ta narkoza ni omamila — zato sem sc pa potuhnil, da bi slišal, kako bo gospod cenzor sodil o meni: Gospod cenzor mi je najprej pregledal jezik in ni našel nikakih sumljivih znakov. »Jezik je slovenski«, je rekel. — »Vendar se mi zdi. da nekoliko smrdi po srbskem. Poglejmo dalje —« Sluge so me prijeli krepkeje In so mi odprli glavo: gospod cenzor je vzel ven možgane in jih je dolgo ogledoval: »Možgani so v redu,« je rekel »vendar vidim, sumljive simptome — mislim, da se jih loteva neka srbska bolezen.« Gospod cenzor je zmajeval z glavo in je položil možgane previdno na njih mesto —- pomagača sta glavo zopet zaprla. »Tega, kar iščem, še ni,« je rekel cenzor, »vendar je povsod kaj sumljivega —« Nato je gospod cenzor zasadil nož v prsa in mi je vzel ven srce. Vrtil ga je dolgo in ga je ogledoval od vseh strani. »Srce je zdravo.« je rekel. «in bije redno, samo zdi se mi, da ima preveč južni utrip. Pozna se, da je včeraj še pelo: »Onamo, onamo« in »Šumi Marica«. Srčna žila se mi zdi zelo sumljiva: zdi se mi, da boleha na entusiasuro Slavico meridionali.« Gospod cenzor je položil tudi srce na svoje mesto in je posegel nekoliko niže. »Videli bomo, kaj ima v želodcu«, je rekel: Stikal je precej dolgo nazadnje je privlekel ven nekaj, kar me je res že nekaj dni tiščalo. »A, konzul Prochazka mu je ležal v želodcu«. je rekel gospod cenzor, »zato je bil tako slabe volje. No, tega moramo takoj konfisci-rati«. Ko ga je položil na mizo, se je vlil rdeč curek krvi -- iz njegovega rdečega svinčnika. Nato mi je gospod cenzor preiskal obisti. Pregledal jih je natančno in je rekel; »Tudi obisti niso zdrave, to pride od jeze. Morebiti mu bo zdaj odleglo, ko bo imel boljši tek.« Potem je gospod cenzor mignil obema pomagačema. Položil so me na hrbet in so me začeli pritiskati kakor onega Ribničana, ki ga je po suhih hruškah napenjalo. »Najnevarnejši bakcili«, je rekel gospod cenzor, »se skrivajo v notranjem blatu«. Nehote sem se zasmejal — pomagača sta pritisnila — in po vseh zakonih prirode je dobil gospod cenzor v roke, kar je hotel. Njegov obraz se je razveselil in je vskliknil: »Poglejte, gospodje. Tu imate jasen dokaz, da moje sumnje niso bile brez vzroka. Ali vidite, kaj se giblie tu na roki: vidite: to je srbo-filski bakcil — (»baccilus serbophillcus«). Tega sem hotel najti. Ker je trebuh in njega vsebina podlaga vsemu življenju — ni čuda, da je bilo v celem telesu videti simptome nevarne bolezni. Zapisal mu bom primerno zdravilo, ki ga bo izčistilo. Najbolja bo »confiscatio oficio-sa« — ta ga najbolje bo ozdravila. Gospod cenzor je vzel na to šivanko in mi je zašil razporke, potem me je zopet zavil v »Dan« in me je po slugi poslal nazaj v Učiteljsko Tiskarno. Naravno je, da sem bil po taki operaciji grozno utrujen in sem zaspal. Ko sem se drugi dan zbudil, ni bilo konzula Prochazke več v mojem želodcu — zato pa sem bil grozno lačen. Ker sem slišal, da ima gospod cenzor vsako jutro zajtrk »Grazer Tag-blatt« sem šel v kavarno in sem si ga naročil. Bil sem res kmalu tako sit. da sem sc bal, da bo treba nove operacije. Ksreči sem kmalu našel Pepeta Radirko in sva šla na cviček k »Belemu volku«. Priznati moram, da me je gospod cenzor izborno operiral in da sem od onega dne popolnoma zdrav. (Savno za čitatelje: zadnje besede sem dal zapisati zato, da bi ne bil zopet operiran.) bo vprašanje Sicadra, kjer Črnogorci nimajo pokazati nobenih pravih vspehov in katerega Turki tudi nočejo pustiti. Črnogorski delegati za london. Cetinje, 6. decembra. Črnogorski delegati za mirovna pogajanja med balkansko zvezo in Turčijo v Londonu, so že imenovani in sicer: Lazar Mijuškovič, Jovo Popovič in Lujo Vojnovič. Delegati so že odpotovali preko Trsta in Dunaja v London. BALKANSKA ZVEZA IN EVROPA. Sofija, 6. decembra. Bolgarski vladni organ »Mir« piše: Z ozirom na položaj na Vzhodu in z ozirom na dejstvo, da so na Balkanu zaintersirane več ali manj vse evropske velesile, je balkanska zveza hotela varovati ugled velesil in je zato še pred zavzetjem Dardanel in Carigrada sklenila premirje s Turčijo. S tem je balkanska zveza pokazala svojo dobro voljo in tudi znatno zboljšala mednarodno situacijo. Upamo torej, da bodo tudi velesile varovale našo čast in naš ugled in nam šle pri rešitvi balkanskega problema pošteno na roko. GRŠKA IN PREMIRJE. Frankfurt, 6. decembra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Dejstvo, da Grška ni podpisala premirja se ne sme spravljati v zvezo s tem, da vladajo v balkanski zvezi ncsporazumljenja. Nasprotno. Grška je ravnala dogovorno z ostalimi balkanskimi državami. Nadaljna blokada Egejskega morja je namreč za balkansko zvezo velikega pomena. Balkanska zveza se je le poslužila velike vojne zvijače. KOLERA V CARIGRADU. Carigrad, 6. decembra. V Carigradu se je tekom današnjega dne zopet pojavilo 54 slučajev kolere, od teh 24 smrtnih. GRŠKA IN TURČIJA. Carigrad, L decembra. Nekateri tukajšnji listi poročajo, da bo Grška sklenila s Turčijo separaten mir. ATENTAT NA SMODN1ŠNICO V TEMEŠVARU. Dunaj, 6. decembra. Vse vesti tukajšnjih listov, da je hotel neki od Srbov podkupljeni infanterist pešpolka št. 61. v Temešvaru pognati tamošnjo smodnišnico v zrak, so popolnoma izmišljene in brez vsake podlage. JAMSKA NESREČA. Vratislava, 6. decembra. V rudokopu Neu-rode se je pripetila eksplozija, 18 oseb je bilo zakopanih. Dosedaj so potegnili iz rudokopa tri trupla. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Mali oglasi. Za popravila mufov in kožuhov se vljudno priporoča Felbc Žagar, krznar in izdelovalec Ljubljana, Salendrova ulica 4. čepic Nainoveiša telefonska in brzojavna poročila. POSLANSKA ZBORNICA. Dunaj, 6. decembra. Poslanska zbornica je danes rešila prvo branje službene pragmatike, ki je zopet prišla iz gosposke zbornice. Predloga je izročena odseku za državne nastavljence Plenum je na to takoj pričel z razpravo o mo-bilizačnih predlogah in je to nadaljeval v torek V justičnem odseku obstrukcija še vedno m ponehala. Češki radikalci nada1jujejo«z obstrukcijo, kakor so sklenili v svoji današnji seji. Vendar je pričakovati, da bo debata kmalu Jv 011 ČtlTlcl Črnogorci in premirje. Cetinje, 6. decembra: Črnogorci vsled sklenjenega premirja niso nič posebno zadovoljni. Splošno se domneva, da bodo londonska pogajanja, četudi bodo trajala samo štiri dni. pri nesla za Črnogoro veliko razočaranje, ker je veliko vprašanje, če bo Črnogora dobila vse ozen/.je, katero zahteva zase. Posebno pereče t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod Ivan Ahlin posestnik danes zjutraj po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 30 let, udano in mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega rajnika se bo v soboto, dne 7. t. m. popoldne v LeonišČu v Ljubljani dvignilo ter prepeljalo v Cerklje na Gorenjskem. Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v nedeljo dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Cerkljah na ondotno farno pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Bodi mu blag spomini C e r k 1 j e na Gorenjskem, 6. dec. 1912. Manica Ahlin roj. Murnik, soproga. — Fran Ahlin, brat. — Frančiška Ahlin roj. Ahčin, svakinja. Mlel, Fran, nečaka. Gramofonske plošče ■ „ M OJ O » N N ^ ojt* ^ v) b ca 5sili SIJ.I& i_ ^ r~> tet: w (M C/3 n o. n N < T g--, 2. D. o Sto = m & ni r* v?— o< < £ ta .. n> »,3 3 c/j M T3 n> O 21 3 (TJ S*. 33 a OJ o ta o • 5. o ~ * ST |SSJ Fr. P. Zaiec, Ljubljana Stari trg 9 Brzojavka. V ponedeljek, dne 9. decembra se bode kupovalo staro in polomljeno umetno zobovje, kakor tudi staro zlato in platina in sicer tudi od zobozdravnikov po najvišjih cenah v Ljubljani, hotel „Slon“ do 5. ure popoldne. Lasne kite Prodajalna na dobrem in starem mestu se pod jako ugodnimi pogoji odda v najem pripravna za kako žensko osebo. — Vpraša naj se v »Prvi anončni pisarni". Tč J®* Celo noč odprto 4,7 ^ Ari Celo noč odprto e0 '4 Brzojavka. V italijanski kuhinji hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd. Gramofoni - automati!! o d a tovarniška zaloga a ca a po 5 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado .Neril" od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela. !Pozor trgovci! Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. "■■OB JIBB Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon - Atelijer A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na nastov. Jaz ne prodajam ur in Šivalnih strojev. Imam Specijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. Pišite po cenik. — Predno kje kupita, oglejte t: at mojo zalogo. u Vse patreMčtoe ta vsakovrstne kolesje t zalogi. Mednarodne «pedioij«ko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. Ustanovlj ©no 107©. Tel«fon. 6tav. 60. Podjetje za prevoznino c. kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavn v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — R? ekspedicija in skladišča. — promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda. Pisarna v mestu: šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na Južno železnico 7. Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. 257 carinskega urada Ekspresni fw i?i Sijajna zmagra v damskih raglanih. Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—60 K. Istotako znižane cene za gospode raglanov, zimskih sukenj in oblek. „Angleško skladišče oblek“ CK Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. J MIHAEL KASTNER, Ljubljana Kongresni trg štev. 10 i • MMMII.MIMMMIMMHIMIMMM MIIIHIIMMIIMMMMMIMMMMM HIMMMIIMMIMMMMMMMMMM ,MMMI»MMIHM»mMM*MMM'M dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živnso sol; pčtrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v ^tog* Del. glavnica: K 8,000.000. Rez. fond nad K 800.000. Lfubljanska kreditna Banka v Ljubljani . ^Lritarjeva ulica štev. 3, (lastna hiša) Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih