VHKosf ilngležev. V današnji dobi, ko zavzema Sport tako velevažno mesto v javnem kakor tudi v zasebnem življenju, j& naravno, da je vitkost geslo in da se debelosti vsak brani kakor ve in zna. Pri tem vzbujajo Angleži občudovanje iil zavist, l<Pi% ro po i?avava vitki in se jim ni liobr. bati vsake ž!icc jedi in počitka. da r-e. nc l)i odobplili. Odkod ta odlika srisrlosaškeKa plcmena? Nekaterf go dolžili anglcško podnebjo, češ, da močno izčrpava. Toda drugi to zar_ikavajo in pravijo. da ima Anglež svojo vitkost zahvaliti svoji prehrani. Anglež ne pijc. Pivovarn nikjer ne najdeš. Pri jedi ne pije vina, marveč vo'do. Tisto malo whiskyja — žganja, ki ga pijo posamezni Angleži, ne štsje. V poštev prihaja, kar je splošno v navadi, vsakdanje angleške julie so vodene, nemastne in nimajo po ničem okusa. Izjema je paradižnikova juha, ki si jo more vsak sam — soliti.. Krompir je komaj kdaj na mizi. Po tem slanem krompirju brez masti, ki pride kdaj na vrsto, se nikomur ne cede sline in še manj po ohrovtu, ki je kuhan v slani vodi, iztisnjen in brez masti eli omake, ali po grahu, ki prihaja na mizo istotako trd in suh. Namizni porcelan jo v toliki meri okusen, kakor so neokusne jedi, ki se nahajajo v njem. Toda v tem je ravno skrivnost te priproste kuhinje: ne vzbuja teka. Brez skrbi morcmo vzoti od vseh pet vr.st jedi, ki pridejo na mizo — slednjič no bmo tjžili drugpjra nego par žlic julie, košček suhe ocvrte ribe brez prikuh. samo s kolescem citrone, potem koscc omlednega mesa, o katerem nikoli ne veš, ali je koštrun, jagnje, tele in kaj drugega, ki je pa večinoma koštrunovina, zraven vodena zelenjava, iztisnjeni ohrovt, dalje kurjo perot, kuhano v suhem rižu, o omaki komaj sled, nazadnje puding, narezan v tanke rezine, potem kuhano sadje in slednjič grižljaj sira. To jc vse. Običajno se v družinah izpušča ena do dve vrsti jedi in tako vstaneš izza krasno pogrnjene mize — lačen. Angleška kuhinja ne pozna nobenih težkih in mastnih jedi, tudi ne močnatih, ne stepene smetane. Od vsake jedi užijejo le malo — saj so tudi brez okusa, omledne. Ampak to je ravno: Ne ješ iz slasti, marveč iz potrebe in samo za potrebo.