Naslov — Addr««s: “NOVA DOBA” 011? St. Ciair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3S89) -LiS Pomlad je ias t?**J:i v naravi; naj bo tudi čas dela in ra li za našo J. S. Ji. Jpdno.'r;! (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. 3 ~---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Entered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Po«t Office at Cleveland, O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance tot-mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 1925. “I NO. 18. __ ŠTEV. 18. j VESTI IZ CLEVELANDA CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MAY 4TH, 1927. SREDA, 4. MAJA, 1927. VOLUME III. LETNIK III. Koncert našega jugoslovan-® eSa opernega pevca, baritona Mate Culica, ki se .je vršil Slovenskem Narodnem Domu levelandu v sredo 27. aprila ^ečer, je izpa(jei nacj vse si.jaj-Kakšne čudovite pevske Možnosti so ski-ite v prsih in 1 11 tega sina solnčne Dalma-1]c: to niore poj miti le oni, ki ^ je imel srečo slišati. Sila in 1'na njegovega glasu, je ne-a.l, kar bi mogel opisati le pr-^Vl stni glasbenik strokovnjak , ‘‘li pa tudi ne. Vsa ta ne- 11^ Vepota se more 'e občuti- ; Citali smo laskave ocene tfit^f°Ve^? 8'bisu v ameriških li-| drugih mest in pričakovali ' 10 mnogo, toda slišali smo m,'ogo več. Slišali smo več opernih ko-y‘ji°v v italijanščini, nekatere : m'vusčini in za dobro slovenski pesmici, Vernovo “Da ne kazala’ !< c° bratskih mero se namreč smem, si •" in narodno popevko 1 izero, gor čpz gmajni- Zdi se, da so izmed občinstvu najbolj ski” Grenadirji” in “Zrinj- ka'"r*0Vens^a narodna popev-’ ^ez izero” pa nas je ..^'dušila, da je nemogoče j(,|( 'Suti. Aplavz je bil tako si-111 trajal je tako dolgo, da Umetnik napravil izjemo, Je naš Se wtr*1 2adni° kitico. Vrn'l na oder in še enkrat In kako je tm(;rno smo mu bili hvaležni, ‘ tTJia U('* nemokroče povedati. Na > illy.)e Mr. Culica izborno j naš znani tir. William Tf^che. je bila za prireditev iške krasote mnogo na. četudi upoštevamo °> da se je koncert vršil tedna in da splošne raz-ravno najboljše. i n f nivv, metniške krasote mnogo 1 >*jh |(leJstv I sNi I ^lerp »Pet i>|1m.3» Za tal, sest«to poslušalcev je J^flanci1 ° nase'bino kot je Cleve-I vilo Vsekakor premajhno šte-ftovo- Ampak eno je skoro go-bov-j.nJ1^0 Se Mi'- Culic še kdaj tolik V Cleveland, našel bo fkot • P^Jateljffv in apostolov losi,,!*2, Pri tem koncertu s« toi-ii ‘ Vev’ *n ako takrat avdi-Slovenskega Narodnega k°tj^ ne bo poln do zadnjega ga .-.v,'1’ nismo vredni svoje-s mena. Narodni '-IQ ZDRAVSTVO (Piše dr. J os V. Grahek, vrh zdravnik J S. K. Jednotc). ’ Nervoznost (dalje) Nekateri ljudje pijejo kavo ali čaj, prodno se podajo k počitku in potem pričakujejo dobrega spanja. Posledica je ni-mirna noč in prevelika občutljivost drugo jutro. Ljudje, ki vedo, da tako počenjanje škoduje njihovemu zdravju, bi se ga morali odvaditi. Gibanje na prostem, osem ur spanja v dovolj zračenem prostoru in dobra hrana, to so najbolj potrebne stvari za dobro zdravje. Gorka kopelj zvečer večkrat po maga k mirnemu spanju. V teh časih ko je mnogo ljudi, ki so si napravili in prihranili lepo premoženje, se marsikdo iznebi nervoznosti z daljšimi počitnicami, s premembo podnebja in okolice. Daleč od trgovskih skrbi se morejo odpočiti do mile volje. To jih more ozdraviti nervoznosti, brez številnih medicin. V mnogih slučajih pa taki ljudje, ko se vrnejo s počitnic, ne pazijo kako žive in s čim se hranijo ,in posledica tega je, da padejo nazaj v stanje, v kakoršnem so se nahajali, predno so se podali na počitnice. Mnogi versko nagnjeni ljudje dosežejo marsikaj dobrega s tem, da polože svoje bolesti in težave v roke Višjega Bitja. Mi imamo dokaze, da so se izvršila mnoga čudovita ozdravljenja na tak način. Take osebe je ozdravilo njih zaupanje v Višje Bitje. Nervozni ljudje navadno pretrdo delajo in se premalo igrajo in zabavajo, in če se udeležujejo kakšnih iger, so take igre v resnici trdo delo. V tej vrsti ljudi je nervoznost najbolj navadna. V gotovih deželah so taki slučaji redki in nenavadni. Vzrok za to je najti najbrž v načinu življenja, ki je prosto nervoznosti. o------------- Velika nesreča v rovu. PLATINA POSTANE CENEJŠA ____ Dom v |nUdii ^n(^u nam je to spomlad I^ŽiteltZe dvakrat velik duševni lnj Namreč pred nekaj ted-1:izstavo slik našega 1 Mr. Prushecka in V 1), ags; »K« 9. J i* eri Kaj frake 8 koncert°m Mr. Culica etia ni bila deležna no- v Am, * •!®‘a sl°venska naselbina v vi 1*1 t t • C;tsi priv i’. Upa-|mo’ da se P0-&e^ti \ a ° b°lj ceniti in po-J !Cl ac'je kot je J. S. K. Stara indijanska vas v Arizoni. V Gila dolini v Arizoni so raziskovalci nedavno našli razvaline stare indijanske vasi, katera je bila pokopana pod peskom kdo ve koliko stoletij. Raziskovalcem se je čudno zdelo, zakaj da na nekem kraju raste iz puščavskega peska trava v nekaj čevljev dolgi ravni vrsti. Začeli so pri tisti travnati meji kopati in nekaj palcev pod površino so našli precej dobro ohranjeno zidano steno nekega poslopja. Zidana stena je zadržala toliko vlage in redilnih snovi za rastline, da je pričela ob njej trava rasti. Najdražje kovine, dandanes precej v splošni rabi so srebro, zlato in platina. Zlato je veljalo že od davnih časov za dragoceno kovino. Srebro je bilo vedno nekoliko za zlatom, najbrže iz vzroka, ker se ga pridobiva v večjih količinah. Denar večine modernih držav temelji na zlafti, kar se nazivlje zlata valuta. Iste kakovosti zlato ima tudi po vsem svetu prilično enako ceno. Kot znano, se zlato rabi za denar in za mnogoštevilne okraske. V te svrhe se pa ne more rabiti čistega zlata, ker je premehko, ampak ga je treba mešati z drugimi primernimi kovinami. Čim več drugih kovin je zlatu primešanih, tem manj “karatno” je zlato, štirinajstka-ratno zlato je torej čistejše in tudi Vnehkojše, kakor 10-ka-ratno. Unča čistega zlata je danes vredna nekako $20.G7. Mnogo dražja od zlata je platina, kajti ista stane zdaj okoli .$105 unca. Platina je zelo podobna srebru ali niklju, in da je tako draga, je bržko--ne največ vzrok to, da se pridobiva v primeroma malih količinah in še to le v nekaterih delih sveta. Sicer pa platina ni bila vedno tako draga. Pred približno enim stoletjem je stala unca platine le okoli 40 centov. Leta 1899 je stala unca platine devet dolarjev; kmalu nato se je vzdignila na $23.50, in danes stane unca platine $105.00. Glavni vzrok za vzdiganje cene platine leži v izdelovanju okraskov. Bogati gizdalini obeh spolov hočejo okraske iz platine, in ker se platina dozdaj nikjor ni pridobivala v velikih količinah je njena cena neprestano rast-la. Platino so dozdaj pridobivali v Uralu v Rusiji, dalje v republiki Colombia in nekaj malega v naši Californiji. Pridobiva se v vseh imenovanih krajih iz rečnega peska. Nedavno pa je dospelo poročilo iz Transvaala v Južni Afriki, da so tam odkrili velikanske sklade rude, ki je zelo bogata na platini. Odkritje te rude je bilo čisto slučajno. Kakšnih dvajset milj zapadno od Naboomspruita je holand ski prospektor Adolph Erasmus iskal zlato. Neki dan je prišel do velikega mravljišča in padlo mu je na um, da bi preiskal tvarino, iz katere imajo termiti, te velike južnoafriške mravlje, zgrajena svoja velika mravljišča. Znano mu je bilo, da te velike mravlje nanosijo svoj gradbeni material iz zemeljskih globin, in na podl&gi tega je sklepal, da mu bo preiskava pokazala, da-li se v zemlji pod mravljiščem nahaja zlato. Ko je v svo ji pralni ponvici izpral nekaj tega materijala, ostalo-mu je na dnu ponvice nekoliko neke sivkaste tvarine. Mož je po znal, da ni zlato, toda na mi sel mu je prišlo, če bi bila morda platina. Dal je tvarino preiskati ekspertu in res, bila je platina. Začel je kopati na dotičnem mestu in v precejšni globini je res prišel do rude. ki je bogata na platini. Kmalu se je pričel “naval” na platino in izkazalo se je, da se ruda, ki vsebuje platino razteza skozi podzemeljsko skalovje dve in pol milje daleč. Zdaj se že delajo priprave, da se bo začelo izkoriščati te bogate rud-(Dalje na 2. strani) V tem času, ko se toliko piše o velikanskih! poplavah, ki jih je povzročila! reka Mississippi, ne bo odveč, če si nekoliko ogledamo tol ponosno vodno kraljico Sevqrne Amerike. Indijanci so reko,j oziroma veletok Mississippi inLenovali ‘ Očeta rek.” Izvir reke Mississippi je v deželi “deš#ttisočerih jezer,” kakor se driava Minnesota poetično imenuje, in sicer v severnem delu države, v jezeru Itasca. Iz svoji domovinske države teče skozi'ali mimo držav Wisconsin, Iowa, Illinois, Missouri, Kentucky, Tennessee, Arkansas, Mississippi in Louisiana; pri mestu New Orleans, Louisana, se izliva v Mehiški zaliv (Gulf of Mexico). Ta velika reka preteka skoro vso to republiko od severa proti jugu, ker njengizvir je blizu canadske meje. Njena pot od jezera Itasca v [Minnesoti do New Orleansa, L|„ meri celih 2,486 milj. Samo ena reka v Združenih državah ima daljši tek, namreč 2,945 milj, toda ona je pritok reke Mississippi, reka Missouri, ki izvira v Skalnem Pogorju jugeizapadne Montane in se izteka v “Očeta rek” pri mestu Sioux, Mo., malo nad St. Louisom. Drugi veliki pritok “Očeta rek” je reka Arkansas, ki izvira v Skalnem Pogorju v državi Colorado in se izteka v Mississippi blizu Posedale, Ark. Poleg' tega se izteka v Mississippi jše kakšnih deset drugih večjih rek, ne Vštov-ši tiste, ki se že prej iztekajo v njene pritoke. . Že med državama Iowa in Wisconsin je reka Mississippi široka in veličastna, da jo je lepo videti in čim nižje poteka, tem večja postaja, vsled mnogoštevilnih in znatnih pritokov. V svojem gornjem teku je reka precej hitra, toda ni posebno čista, ampak -nekako kavine barve; nižje, sredi obširnih planjav, postaja večja in večja, vedno bolj lena in vedno bolj rumene barve. V državah Arkansas, Mississippi in Louisiana že popolnoma zasluži ime “rumene nevarnosti.” Znanstveniki pravijo, da so prehistorični ledeniki, ki so se pomikali od severa proti jugu. začrtali, oziroma izkopali široko in globoko dolino, katero si je reka Mississippi izbrala za svojo strugo. Zdi se, da je nekoč reka tekla hitro in neovirano proti svojemu izlivu, toda v stotisočletjih je iz svojega gornjega teka nanosila v nižine ogromne množine blata in razpadajočega rastlinstva in ustvarila današnja rodovitna polja, ki se raztezajo ob njenih bregovih. Njena struga se je vsled tega vedno vzdigovala in njen tek je postajal počasnejši in s tem seveda nevarnost poplav vedno večja. Poplave niso ob reki Mississippi nič nenavadnega; ponavljajo se vsako leto in celo po večkrat na leto. Prebivalstvo se skuša zavarovati pred temi poplavami z obrežnimi nasipi ki včasi zdrže pritisk vode, vča-si pa ne. Večje ali manjše poplave so vsako leto, in sicer najbolj navadno meseca junija. Letošnje poplave so izjemoma nastopile v aprilu in so po sodbi ekspertov naj hujše, kar jih pomnijo beli naseljenci v tej deželi. O priliki navadnih vsakoletnih poplav postopi reka večinoma najnižje ležeče kraje ob svojem teku, doseže nekatera stalna jezera in napravi mnogo (Dalje na 2. strani) SPOMINI NA MORSKE ROPARJE IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA VSAK PO SVOJE Iz mesta Balboa v republiki Panama prihaja poročilo, da so raziskovalci našli v razvalinah starega mesta Panama velike zaklade zlata, srebra in dragih kamenov. Razen enega Američana, sestoji ekspedicija raziskovalcev iz samih Angležev, ki so dobili od panamske vlade dovoljenje za preiskovanje razvalin, pod pogojem, da gotov odstotek najdenih dragocenosti pripade vladi. V skrivnih podzemeljskih tunelih so našli raziskovalci več zlatih križev, zlatih verižic in različnih z demanti, rubini, emeraldi, biseri in turkizi olepšanih okraskov. Raziskovalci sodijo po dosedanjih najdtah, da bodo polagoma prinesli iz razvalin na dan zaklade, vredne več milijonov dolarjev. Legende pripovedujejo ,da so te zaklade skrili v podzemeljskih predorih španski duhovni pred par sto leti. Ko je napadel in zavzel mesto Panamo “piratski kralj,” Henry Morgan, so duhovniki podzemeljska skrivališča zakladov poplavili z vodo in zasuli vhode, da jih rešijo pred roparji. Glasoviti glavar piratov Morgan je stanoval na otoku Jamaica. Leta 1670 je priplul s svojimi roparskimi ladjami v Chagres Harbor, na atlantski strani panamske ožine. Poveljeval je armadi nad 1,500 mož, vseh mogočih narodnosti, ki pa so- bili. vsi pray., zreli in dovršeni roparji, kateri se niso strašili največjih naporov, pa tudi ne največjih grozovitosti. V Chagres Harbor ju je pustil močno posadko, da čuva njegove ladje, sam pa se je z 1,200 izbranimi pirati napotil proti bogatemu mestu Panama na pacifični strani panamske ožine. Seboj so vzeli pet močnih čolnov s topovi in 30 malih čol nov. Radi plitve vode je drugi dar pustil skoro vse čolne na nekem primernem prostoru, jim dal stražo 160 mož, ostali pa so nadaljevali pot peš preko tropičnih džungel. Po devetih dneh napornega potovanja so pirati utrujeni in sestradani prišli do mesta Panama. Drugi dan jim je španski governer Paname poslal nasproti nekaj bataljonov vojakov, da jih prepodijo, toda pirati so bili izvrstni strelci in neustrašeni bojevniki in so po triurnem boju premagali in razpršili španske vojake. Nato so pričeli pleniti mesto in uganjati najhujše grozovitosti. Prebivalce, ki so zbežali v gozde in okoliške vasi, so piratske patrulje lovile in jih vlačile v mesto, in zahtevali so od njih, da jim izroče in pokažejo svojo zlatnino in druge dragocenosti. Kdor se ni podal, so ga mučili na naj grozovitejše načine in končno usmrtili. Prebivalci so mesto na več mestih zažgali, toda tudi v razvalinah so roparji nabrali še mnogo dragocenosti. Po treh tednih plenjenja so se pirati podali nazaj proti svojim ladjam v Chagres Harborju. Seboj so vlekli okoli 600 jetnikov, katere so na vse mogoče načine mučili, da jim povedo o še skritih zakladih, in 175 konj in oslov, ki so nosili naropano blago. V Chagres Harborju je poveljnik Morgan zahteval, da se morajo vsi pirati do golega sleči, da noben ne bi zatajil kakšne dragocenosti, ki bi se imele enakomerno razdeliti med (Dalje na 2. etrani) V Gradcu je preminula dne 5. aprila v visoki starosti 93 let vdova po bivšem policijskem ravnatelju v Trstu, Matilda Parma, mati pokojnega skladatelja, vladnega svetnika Viktor-j ja Parme. Pokojna je živela pred vojno na Primorskem in kasneje v Ljubljani, se preselila nato k svoji hčeri v Gradec,! kjer je preživela poslednja svoja leta v popolnem zdravju. V Ortneku pri Ribnici je umrla v starosti 74 let ga. Ana Kmetova. Pokojnica je bila mati znane pisateljice Marije Kmetove in Hermana Kmeta, i šolskega upravitelja v Ribnici, i Bila je dobra tašča dr. Mikica in dr. Prenja, predsednika upravnega sodišča v Sarajevu. Vsi oni kraji, ki so po vojni prejeli pomoč v denarju ali ži-! vilih za prehrano v prvem času po vojni, so sedaj pri likvida-' ciji oproščeni tega dolga, ki ga ministrstvu za prehrano takrat niso poravnali. Te dni je izšel v Kranju humoristični list “Škrat.” Prva številka vsebuje poleg ilustracij mnogo bogatega, pristno domačega gorenjskega humorja, ki bo vsakomur dobrodošel. Mati, ki je izkopala svoje de-1 te iz groba na zagrebškem een*: tralnem pokopališču, se je pred nedavnim sama javila zagrebški policiji. Je to 29 let stara Milica Trbovič, služkinja pri gospe Barac. Gospa je služkinjo opozorila, da jo išče policija ter jej svetovala, da se sama zglasi, kar je služkinja tudi storila. Povedala je, da. je za njeno mrtvo dete naročila srajčko, v kateri naj bi počivalo v grobu. Ker je srajčko prejela šele po pogrebu, je v svoji materinski ljubezni odkopala grob in preoblekla mrtvo dete in je zopet pokopala. Ni ji bilo zna-! no, da je s tem zakrivila kaz-| njivo dejanje. Policija je nesrečno mater takoj izpustila na svobodo. V nedeljo 10. aprila so v Mostarju čutili precej močan potres z močnim podzemskim bobnenjem. Epicenter je bil 15 kilometrov severovzhodno od Mostarja. Škode potres ni napravil. Potres se je dve minuti pozneje ponovil. V prejšnem tednu so bili trije manjši potresi. V selu Podgora, blizu Makar-ske v Dalmaciji je umrl te dni seljak Šimen Katic, v visoki starosti 102 let. Do zadnjega je bil zdrav in vedno dobro razpoložen. V Kobaridu so imeli na trgu krasno lipo. Izginila je. Znano je, kako je bil odstranjen Volaričev spomenik. Vrt pred občinskim domom, kjer je stal! Volaričev spomenik, odstranjujejo in tam napravijo menda javno stranišče. Zapestne ure so po navadi zo-lo majhne, zato je tudi njih “drobovje” zelo 1'inegA in nežnega izdelka. Močen stresljaj spravi tako urico takoj iz reda. V listih sem čital, da je v londonskih gledališčih iz tega vzroka dosti manj ploskanja zdaj kot v časih, ko še niso bile zapestne ure v modi. Kaj se praktični Angleži zmenijo, če pokajo srca pevcev in igralcev na odru, da le nežne zapestne urice ne dobijo srčnih neprilik in paralize! Clevelandski Slovenci nismo tako materijalistični. Ko je pretečeno sredo zvečer v našem Slovenskem Narodnem Domu nastopil božanski jugoslo vanski operni pevec Mate Cu-lič-Dragon, ploskali smo kot da hočemo naš Dom podreti, še predno je plačan. Nekaj nad petsto nas je menda bilo navzočih, pa smo ploskali za pet tisoč. Nihče se ni menil, koliko zapestnih uric bo iz reda prihodnji dan. Saj morajo urarji tudi živeti! * Avtomobilisti v Minnesoti so nedavno videli, kako komodno sta se vozila dva velika orla na strehi vlaka, ki .je drvel proti Minneapolisu. Svet se pa res vedno bolj modernizira; včasi so “trempali” samo korajžni fantje. * V stari Avstriji, kjer je bivalo ducat razUčuili_uaw>dox» imeli smo paragraf devetnajst, ki je jamčil enakopravnost vseh narodnosti in jezikov. V tej deželi imamo amendment osemnajst, ki kaže svetu, da smo Američani trezen narod in ne pijemo tekočin, ki vsebujejo nad pol procenta alkohola. Mi Slovenci pa vemo, da sta si bivši avstrijski devetnajsti paragraf in naš osemnajsti amendment v nekem oziru zelo podobna: prav kapitalno lažeta oba! * Prohibicijski apostoli so prerokovali, da se bodo po vpeljavi prohibicije izpraznile ječe. Pred par dnevi pa smo čitali, da .je prvič v petnajstih letih jetniš-nica Sing Sing v New Yorku postala premajhna in da ko morali večje število jetnikov oddati v druge zapore ‘ na board.” V Chicagu so nedavno zgradili krasno novo ječo. V Clevelandu nas žandarji že sedem let nadlegujejo za novo ječo, toda volilci že sedem let odklanjamo potrebni kredit, ker še vedno verujemo, da v dobi prohibicije ne rabimo ječ. * V mestu Dover, N. J., je te dni Mrs. Margaret Heater objavila v listih, da se je ločila od svojega moža in da ni odgovorna za dolgove, ki jih dela njen mož. Amendment o ženski enakopravnosti, ki smo ga pred par leti sprejeli k zvezni ustavi, že rodi sadove. V Trnovem pri Ilirski Bistrici je umrl vpokojeni polkovnik Podboj pl. Cenetov, star 70 let. Pokojnik, znan tudi v Ljubljani, je bil človek dobrega srca, zato pa so ga vojaki povsod i radi imeli. Pogreba se je udeležilo mnogo domačega prebi valstva. o-------------- Cleveland se trudi, da ne zaostane za mesti svetovne slave, kot sta New York in Chicago, v nobenem oziru. Od novega leta do konca aprila smo imeli v Clevelandu 26 umorov in ubojev domačega pridelka in 15 od teh je nerešenih. Pa naj nam poskusi Chicago kaj očitati! * Peter McClory, živeč v zavetišču Snohomish okraja, države Washington, je te dni praznoval svojo stoletnico. Mož pravi, da je dočakal tako visoko Dalje na 2. strani **JVo'Oa Doba GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTH ......... ■■ ■■■!■■ —. ii. m.....—....""....■.■i.ii.ii i .-m 'I ii II Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, xa inozemstvo $2.00 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar sc tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume III. NO. 18. NARODNO DELO Morda se bo kdo pomilovalno nasmehnil, ko bo preci-tal gornji naslov, ker se bo domislil narodnega šovinizma, narodne nestrpnosti, za kar ne bi smelo biti prostora nikjer, najmanj pa v tej deželi. Pa se ni treba prenagliti, kajti narodno delo ali delo za narod je lepo in plemenito, dasi dostikrat nehvaležno. Skoro vsi veliki možje in žene, vsi duševni velikani, ki so na en ali drugi način koristili človeštvu, so se, če ne izključno, vsaj v začetku udejstvovali v mejah svojega lastnega naroda. Če so bili njih uspehi veliki, prekoračili so narodnostne meje in z njimi je šla slava njihovega imena. Večina dobrotnikov človeštva pa je skušala v prvi vrsti gmotno in duševno povzdigniti svoj lastni narod. Na ta način so posredno koristili tudi človeštvu v splošnem, kajti vsak narod je samo član skupine vseh narodov sveta, in kar je dobrega, ne ostane omejeno na en sam narod. Ogromna večina nas je, katerim zmožnosti in prilike ne dopuščajo, da bi se udejstvovali v mednarodnem smislu, lahko pa vsak na svoj način in razmeram primerno koristimo narodu, iz katerega izhajamo. Ta narod nas razume, tu so nam dane prilike, četudi skromne. V veliki celoti šteje vsaka malenkost. Narodu in posredno tudi splošnosti že koristimo, ako skrbimo za zdravje svojih otrok in jih skušamo vzgojiti tako, da postanejo koristni člani človeške družbe; ako skušamo širiti ideje bratstva, medsebojne pomoči, tolerance in spoštovanja pravic vsakega posameznika; ako podpiramo in delamo za povzdigo naših kulturnih in gospodarskih ustanov itd. Rešujmo v prvi vrsti probleme, ki so pred nami in okoli nas. Nespametno je segati v megleno bodočnost, probleme, ki leže pred našimi nogami, pa puščati nerešene. Kdo ve, kako se bodo razmere razvile in na koliko lažji način bodo oddaljene probleme rešili naši zanamci. Če hočemo gladko voziti moramo v prvi vrsti urediti cesto, ki vodi v svet od naše lastne garaže ali hiše, potem pa se brigajmo za ceste svojega mesta, svojega okraja in dežele. Prav je, da skrbimo za svoje lastno zdravje in premoženjske razmere, da v poznejših letih ne pademo na rame javne dobrodelnosti, toda vse naše delo se ne bi smelo končati pri domačem plotu. Za vsakdanje udobnosti, ki jih uživamo, smo dolžni nekaj povračila ožji skupini, iz katere izhajamo in potom iste splošnosti. Ako bomo stregli le svoji lastni Sebičnosti, ostalo bo Ob koncu našega zemeljskega potovanja za nami toliko sledu, kot ga ostane za snežinko, ki se izgubi v gorki pomladni zrak. Ni je več in nihče ne ve, da je bila. Ako nočemo, da naš spomin izgine s poslednjo lopato prsti, ki bo vržena na našo gomilo, skušajmo vsaj nekaj koristnega storiti za skupino, za narod, iz katerega izhajamo. To delo za narod bo naš spomenik, ki bo pričal, da naše življenje ni bilo zaman. Pred enim tednom ste čitali v tem listu, da je v mestu Ely, Minnesota, legel k večnemu počitku mož, ki ni bil učenjak ali znanstvenik svetovnega slovesa, pa ga bo vendar mnogo tisoč naših rojakov ohranilo v lepem spominu. Bil je priprost, pa pošten in delaven mož, ki je pri vsakdanjih skrbeh za življenje vendar našel nekaj časa, da ga je žrtvoval za našo J. S. K. Jednoto. Bil je pri njenem rojstvu, bil je njen ustanovnik, njen prvi glavni tajnik in potem nad dve desetletji njen glavni uradnik. Njegovo delo ni bilo vedno lahko, ni bilo sijajno plačano in mnogokrat je bilo nehvaležno. Toda mož ni omahnil, ker se je zavedal, da je njegovo delo dobro, da je organizacija, za katero se je žrtvoval, v korist njegovemu narodu in splošnosti. In ob zatonu življenja ga je nedvomno osrečevala zavest, da njegovo delo ni bilo zaman, kajti J. S. K. Jednota, katere ustanovitelj in dolgoletni uradnik je bil, se je razvila v krasno organizacijo, katere gospodarska moč in ugled se veča z vsakim dnem. Organizacija, katere območje sega od Atlantika do Pacifika, od Canade do Mehike, je njegov spomenik, kajti v njej je dober kos njegovega dela za narod. Ni nam vsem dano, da bi si postavili spomenik, kot si ga je omenjeni ustanovnik J. S. K. Jednote, toda nekaj malega pa lahko skoro vsak izmed nas stori v tej smeri. Morda je v naši naselbini prilika ustanoviti društvo J. S. K. Jednote. Morda lahko pridobimo če ne več vsaj enega novega člana Ako tega ne, pa vsaj lahko čuvamo njene finance in širimo njen ugled in bratske ideje. Vsak najmanjši prispevek ostal bo v celoti kot kamen v mogočni zgradbi. V plačilo nam bo zavest, da smo tudi mi po svojih zmožnostih doprinesli naš del, in da smo koristili svojemu narodu in potom istega Človeštvu v splošnem. IZ URADA GL. TAJNIKA RAZPIS IZREDNEGA ASES- MENTA ZA MESEC MAJ IN JUNIJ, 1927 ‘V razredu za $2.00 in v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore je zopet nastal primanjkljaj. Člani, ki so zavarovani v omenjenih dveh razredih so prejeli veliko več podpore nego so vplačali v bolniški in odškodninski sklad, zato nam ne preostaja druzega, kakor razpisati izredni asesment, da se pokrije nastali primankljaj. Člani, ki so zavarovani v razredu za $2.00 dnevne bolniške podpore, plačajo po $1.00 izrednega asesmenta v mesecu maju in toliko v juniju. Člani, ki so zavarovani v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore pa plačajo po $2.00 izrednega asesmenta v mesecu maju in toliko v juniju. člani, ki so zavarovani za $1.00 dnevne bolniške podpore, ne plačajo izrednega asesmenta. V razredu za $1.00 dnevne bolniške podpore se nahaja po pravilih predpisana rezerva, zato je ta razred izvzet od izrednega asesmenta. Od izrednega asesmenta so dalje izvzeti neenakopravni člani in članice. Glasom sklepa glavnega odbo ra so izvzeti tudi vsi novi člani od izrednega asesmenta za pr vih 60 dni po pristopu. Novi člani, ki bodo pristopili v maju in juniju, ne plačajo izrednega asesmenta. Dalje so od izred nega asesmenta izvzeti člani za mesec maj, kateri so bili sprejeti v jednoto v mesecu marcu. Taki člani plačajo prvi izredni asesment v mesecu juniju. Čla ni pa, ki so pristopili v mesecu aprilu, ne plačajo izrednega asesmenta niti v maju, niti v juniju. Z bratskim pozdravom, Joseph Pishler, glav. tajnik. PRVI MAJ OB ERIE JEZERU (A. J. T.) POPLAVE NA JUGU , Vsled poplav, ki jih je povzročila reka Mississippi s svojimi pritoki, je v naših južnih državah, posebno v Arkansasu, Mississippi ja in Louisiani, okoli 150,000 ljudi brez doma. Nastanjeni so v 58 taboriščih. Pri mestecu Carnavan v Louisiani so morali razstreliti visoki jez ob Mississippi ju, da rešijo pred poplavo polmilijonsko mesto New Orleans. Oproščena voda je poplavila na tisoče akrov sveta in mnogo mestec in farm v dveh okrajih (parishes) in ogroža dele nadaljnih pet okrajev s 70,000 prebivalstva. Škodo povzročeno vsled te umetne poplave, je obljubilo poravnati mesto New Orleans s pomočjo države Louisiane. Z ozemlja, izpostavljenega poplavi, so odpeljali vse prebivalstvo in po možnosti tudi živino, vozila itd. Senator Robinson iz Arkansa sa, vodja demokratov v zveznem senatu, je apeliral na predsednika, da skliče izredno zase danje kongresa, ki naj bi storil nujne korake v pomoč poplavljenim krajem. Predsednik Coolidge je odklonil sklicanje kongresa z izjavo, da to delo spada v področje Rudečega Križa in drugih dobrodelnih organizacij, s katerimi sodelujejo državne in zvezne oblasti. Regulacijo Mississippi ja pa vlada že dolgo proučuje. Trgovski tajnik Hoover sodi, da svota pet milijonov dolarjev, za katero je predsednik Coolidge apeliral na narod, ne bo zadostovala za prvo pomoč, ampak bo v to svrho potrebna mnogo večja svota. Po zadnjih poročilih je 6 milijonov akrov sveta poplavljenega, torej več kot dvakrat toliko kot znaša površine države Connecticut. Predsednik Coolidge je apeliral na narod za $10,000,000 v pomoč poplav-ljencem. o------------- Po lepih, toda nekoliko hladnih zaključnih dneh aprila, nasmejalo se je draženstvo prvo-majniško jutro, vse posuto s cvetjem in biserno roso in oblito od majniškega solnca. Slad-(o je bilo to jutro kot devojka, o kateri je dejal pesnik: “Tak si lepa, tak si mila, kot bi rože dihala; krasna, kakor da b’ se bila v rajski rosi kopala!” Nekoliko se mi je tožilo iti na sejo, toda k sreči se društvene reči pri nas hitro opravijo. Nihče ni bolan, nihče nima ni-kake “pertoženge,” vse je zadovoljno in jasnih lic; zato smo se hitro razšli: jaz v park, drugi pa kamor so jih vlekla junaška srca. Pri kosilu me je prijetno iznenadil prijatelj Frank z vprašanjem, oziroma povabilom, če se hočem z njim popeljati v Lorain. “Sure!” sem dejal, obliznil žlico, in hitel poiskati moj nedeljski klobuk. V nekaj minutah smo že dr-čali po lepih cestah proti zapadli. Proti zapadu se jaz vedno rad vozim, in proti Lorainu še posebno, kajti Lorain ima že od nekdaj lepo mesto v mojih spominih. Vožnja v clevelandsko okolico, sredi solnčnega majniškega dne je užitek vsako stotinko milje. Na obeh straneh ceste vrtovi, vinogradi, .polja, gozdiči in travniki, drevje deloma v prvem pomladnem zelenju, deloma šele brsteče, cve-teče črešnje, breskve in slive, kot veliki beli in rožnati šopki, tam bolj na desno pa sinje Erie jezero, iz katerega se tu-intam vzdiga oblačen steber jezerskega parnika. Marsikje so se širile livade, potresene s cekinastim regratovim cvetjem, l>o katerem so se pasli častilci velikega Volsteada. Pomlad je in marsikak sodček molče tro-oenta, da je prazen. Na bregovih Erie jezera pa smo srečni, kajti trgatev traja pri nas od maja do oktobra ali novembra; začne sc z regratom, nadaljuje z bezgom, črešnjami in drugimi sadeži, in konča s slovečim ohijskim grozdjem. Vse to kaže, da se v polni meri zavedamo osemnajstega amendmenta. Na belih cestah srečujemo izletnike jasnih lic in razigranega majskega razpoloženja. Zakaj ni maj od 1. januarja do Silvestro- vega večera VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) starost, ker ni nikdar pil opojnih pijač in nikdar kadil tobaka, zato je pa vsak dan zavži-val kuhano čebulo s smetano. V Angliji pa je sredi aprila umrla neka Mrs. Wilson v nežni mladosti 96 let, ker je rada pila pivo in rakijo, ob enem je vsak dan zadnjih 50 let kadila tobak iz fajfe. Zakaj ni pustila pive, raki je in tobaka in vži-vala kuhano čebulo s smetano! * Za moj del pa ne vem, če bi se mi ljubilo živeti sto let ob čebuli in smetani, brez kakšnega tobačnega dima in čaše grozdnega soka tuintam. * Neka pobožna organizacija v Washingtonu, D. C., priporoča, da se postavi po enega suha-škega špijona v vsakem mestnem bloku. List »“The Cleve land Press” pripominja k temu, da je boljše če postanemo narod pijancev, kakor pa narod špijonov, in da bi se celo sam Iškarijot pomišljal pridružiti družbi špijonov. — Pa pravijo nekateri, da “cajtenge” samo lažejo! * t Kerenski, ki je prevzel vodstvo ruske vlade po strmoglav ljenju dinastije Romanov in je moral pozneje bežati pred bolj-ševiki, potuje po Ameriki in predava v raznih mestih o ruskih razmerah. O priliki enega teh predavanj v New Yorku mu je neka ženska priložila klofuto Drugo klofuto mu je prisolil \ Chicagu neki bivši carski lajt-nant. Jaz sicer verujem v uma svetle meče bolj kot v klofute toda če paragrafi etikete in dostojnosti zahtevajo, da se pozdravlja bivše predsednike republik s klofutami, moramo se pripraviti, če Kerenski pride v Cleveland. Kaj če bi vprašali Kundeta ali dr. Žavbo? * Posestvo nekoga Francoza leži tik ob italijanski meji in ena njegovih njiv se steza kakšnih 100 jardov v Italijo. Dolga leta je mož obdeloval to svojo njivo brez zaprek, toda sedanja italijanska vlada je zahtevala, da si mora nabaviti potni list, če hoče po svoji njivi preko meje. Rad bi videl tega francoskega kmeta, kadar orje, in italijanskega stražnika, ki mu pritisne pečat na njegov potni list pri vsaki brazdi . . . A. J. T. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Katol. Jednota lnkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD V ELY, MINN. jSej Vse stvari tikajoče se uradnih' zadev kakor tudi denarne pošiljatv« j naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pred* f sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnišk« ttlo spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. j?; Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpr«‘ membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Av« Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zgl»si tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P* obrnite na gl. taj'nika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani »' članicami. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, P«. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blafaj'nik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., Ea*l Duluth, Minnesota. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Ban* Bid*., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: MOHOR MLAD1CH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111. 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Bcrwind Ave., Pueblo, Colo. 1. porotnik: LEONARD SLABODN1K, Box 480, Elv, Minn. 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KACAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. V Lorainu nisem bil še mnogokrat, toda kadarkoli me je pot prinesla tja, našel sem isto iskreno prijaznost in gostoljubnost. Je menda že taka klima tam. Da je Lorain prijazno mestece, znajo tisočeri Cleve-landčani in mnogi drugi rojaki, raztreseni širom Združenih držav; nedvomno so odnesli lepe vtise od tam tudi delegati dvanajste konvencije J. S. K. Jednote. V Slovenskem Narodnem Domu, ki je videti prav lična stavba, našel sem več starih in novih prijateljev in prav nič nisem videl in slišal, kar bi bilo moglo ' skaliti moje razigrano prvomajsko razpoloženje. Jaz v principu ne ljubim zapovedi, toda zapovedi tamkaj šnega S. N. Doma so mi ugajale. Moje mnenje je, da bi bile primerne za vsak Slovenski Dom te dežele. Zapovedi je 19, na dveh tablah, kar kaže, da so Lorain-čani prekosili velikega judovskega postavodajalca, na svoj način seveda. Najbolj ugajala mi je deveta zapoved, ki pravi, da kdor ima prijatelja, naj ga pripelje v Slovenski Narodni Dom. Ker so mene privedli tja, kaže dvoje, namreč, da vpoštevajo deveto zapoved, in da imam tamkaj prijatelje. I11 to se mi dopade. Ustavili smo se potem še v hiši glavnega podpredsednika J. S. K. Jednote in še pri nekaterih drugih družinah; povsod smo bili deležni pristno slovenskega sprejema. Kdor ve kaj je pristno slovenski sprejem, zna, da k istemu spada prava božanska gostoljubnost. Da pri tem ni manjkalo prijateljskih debat in bolj ali manj osoljenih šal, tega, mislim, ni treba posebej povdarjati. Pokazali so mi cvetlice, ki že cveto, in tiste, ki šele bodo, in v nekem kraju celo gnezdo mladih ptičev (robinov), ki so se vgnezdili v krivini strešne cevi prav pri verandi. Pravijo, da za ptiče se ne sme nikomur povedati, toda časnikarju je teško zamašiti usta. Vsekakor mislim, da se lahko zaupa ljudem, katerim zaupajo naše ljubke ptice-pevke. Šopka mi niso dali, ker šmarnice še ne cveto in mladih ptičkov tudi ne, ker še baje niso godni. Izgovor se že dobi. Sicer pa bi jim clevelandska atmosfera najbrže itak ne ugajala. Tako vsaj ne bom imel teš-ke vesti. Vsekakor pa je bil letošnji prvi maj lep in jaz sem od srca hvaležen vsem, prav vsem, ki so me obsipali z naklonjenostjo. Urednik, ki dan za dnem zre preko pisalnega stroja na puste, zakajene stene, zna najbolje ceniti tako prijetno iz-premembo. Grški junak Odisej je dejal, da celo dim očetnjave je sladak; jaz pa trdim to tudi o lorainskem dimu. Ne o dimu, ki se vali iz tovarniških dimnikov, ampak o dimu lorain-ških cigar, ki se vije skozi uredniško okno, v katerem se oblikujejo prijetni prvomajniški spomini. . . . o-------------- REKA MISSISSIPPI (Nadaljevanje iz 1. strani) manjših jezer in mlakuž. Ko voda vpade, ostanejo na obeh straneh reke mnogoštevilna mala jezerca, v katerih mrgoli na milijone malih rib. Te male ribice so po navadi obsojene na smrt, bodisi vsled suše, bodisi, da jih požro vodne ptice, želve in druge živali. Tudi ako ostane voda v nekaterih jezercih do jeseni, ribe navadno poginejo, ker na zimo ta jezerca popolnoma zmrznejo. Od leta 1919 naprej skuša zvezni ribiški urad nekaj teh rib rešiti pogina in pošilja po vsaki poplavi posebne ekspedicije, katerih naloga je iz sušečih se jezerc in mlakuž male ribice z mrežami poloviti, nakar jih izpuste v njih domovinsko reko ali pa v njene pritoke. Vsako leto rešijo na ta način več sto milijonov malih ribic gotovega pogina, in računa se da če le četrtina teh rešenih ribic doraste, predstavlja' trgovsko vrednost sedem do osem milijonov dolarjev. Stroški tega reševanja so primeroma zelo nizki. Pri letošnjih nenavadno sil nih poplavah imajo zvezne in državne oblasti z Rdečim Križem vred dovolj opravka z re sevanjem “človeških rib.” Koliko človeških žrtev je zahteval “Oče rek,” za enkrat še ni ugotovljeno. Istotako je za zdaj še nepreračunljiva škoda na uničenih poljih, poslopjih, živini, cestah itd. Nedvomno bo. ta škoda znašala teške milijone. Velikost nesreče bo morda prepričala ves ameriški narod in njega zastopnike v kongresu, da je potrebno pričeti z resno in sistematično regulacijo reke Mississippi. Delo bo seveda velikansko, toda tej deželi ne manjka inženirjev, strojev in delavcev, niti denarja in podjetnosti za izvršitev istega. Česar se Američani lotijo, to tudi dovršijo; pokoril se jim bo tudi veletok Mississippi, če se ga lotijo s pristno ameriško energijo. —o-------- — možen j e, katerega si je nar!i pal, obljubil je angleški vl0(|a da opusti svojo piratsko kaf%( ro, če se mu njegove grehe e 1 pusti. Obljubil je dalje, da lnc pomagal vladi zatirati dfll-|gr pirate. Angleška vlada je vk pogoje pristala, imenovali1 Jst Morgana governerjem otoka maico in mu podelila plenih Tako je ta najgrozoviteJ s morski razbojnik postal ’?*0k Henry Morgan.” Vsekakor |vj pa stari pirat svojo besedo e t žal, pridno preganjal moi'K, razbojnike in dal obesiti m®1 >0 katerega bivšega svojega s to novskega tovariša. tel o fc PLATINA POSTAN EL CENEJŠA % §»■ (Nadaljevanje s 1. strani) nike v velikem obsegu. ^‘ak, pridobivanja za enkrat Še|gi točno določena, toda eksP‘Ko sodijo, da bo platino mof ’Sit kmalu prodajati po isti c§r( kot zlato, ali pa še ceHe|ji Posledica tega bo nedvoP'H t da bodo bogati gizdalini stili lišp izdelan iz platine, >0 bo pač prepoceni, in zlat°!i’lj je vsekakor mnogo lep*e|l platine, bo zopet prišlo do : je prejšne veljave. NaifljR vadnim zemljanom, ki nl,sP obloženi niti z zlatom, platino, pa to ne bo kori^F niti škodovalo. -t1* 81 SPOMINI NA MORSKE ROPARJE (Nadaljevanje iz 1. strani) vse. Končno je mož svoje lo povske tovariše ogoljufal za večji del plena in z istim ponoči tiho odplul proti svojemu domu v Jamaico. Ko so v Angliji in Španiji zvedeli o strašni osodi, ki je zadela mesto Panama, so sklenili / storiti resne korake, da se morske razbojnike uniči. O tem je zvedel seveda tudi “piratski kralj” Henry Morgan, in ker je želel v miru uživati krasno pre- IZ NAŠIH KRAJEV F1 ONSTRAN MORJA |e Fašistovska vlada je sk‘- ^ prisilno poitalijančevanje jfjL slovanskih priimkov. Mi1'1 g]( ski svet je dne 5. aprila sp'1^ načrt, da se veljavnost o spremenitvi družinskih raztegne tudi na Julijsko jino. Ta zakon, ki vsebuje I ( redbo za spremenitev v 'A, jansko obliko vseh onih dt'j^, skill imen, ki so italijai^ ) ( ali latinskega izvora, je k1. L sedaj v veljavi samo na Tirolskem. (S tem zakon0".L bo pričelo prisilno poitaliJ L vanje jugoslovanskih pri*11’ |e v Italiji). 5, Več kraških miličnik0''J’1 odšlo v Šanghai, da se bod° Jr li borili za bodočnost italiJ3. veličine. Kam popelje njič slovenske fante? ^ J podajamo že danes in se j ■ v Libijo! Reška “La Vede P navaja Mussolinijev u prostovoljni nabor v libiJ lij gije in dostavlja, da m11 slediti fašistični odziv jfola. že je določeno, koliko jil1 J|Jh dati Julijska Krajina, hi ^ primerno bo število Pr0, cev za Libijo, katere pois°. I prvi vrsti med drugoro^'1 ,, bodo vršili trdo pričetno 1 koloniji. Več slovenskih Jj nih vojakov že služi v ^ DOPISI. L. Sharon, Pa. r a*iom društva Sloga, št. f ^ naznanjam tem po-da se bo prihodnja dru-fna seJa vršila 14. maja o |U se^0lih zvečer, v tukaj-^ Slovenskem domu. Na Jji mesečni seji je bilo skle-L°’ Preselimo društvene v Slovenski dom. Pa ne *}te, da nas je sobrat Jakob ai spodil iz svoje hiše. 0 je drug in čisto enosta-ruštvo Sloga prav po-P° napreduje, in danes ko f1Sem, šteje že 34 članov v L*! em *n 28 v mladinskem lj] u’ kar je gotovo lepo ^ Za dobo sedmih mese-s: ijj v ne 23. aprila smo pre-| '-artar od sobrata Trajar-fVt>v?Venski dom, kjer se bo-I SI1e bodoče mesečne seje ve j društva. Seje se bodo ti in " '‘r^*e °b sedmih zvečer, k« Slo za i a L. “ maja smo napravile' da se prične seja že " “u Edinih. Vzrok za to je. 6 bo vršila veselica dru-. • N. p. Jednote, katere Srn° po večini tudi mi. J|veta dolžnost je, da se s eviln0 udeležimo te ve-e bratskega ntfje v"'WA«ga društva, kate-vlilli);lV lC' Se ne motim, prva. ar%e 6 dovolj za stare in ie 4 v’ (,^e boste bratje in se- da |o^Vali m°j P°ziv in se drl|8meeV udeležili veseli-. vi, i e^° biti uverjeni, da tla ° tlld* od bratskega %, kH 1 ac^ Priskočili na po- nStFdinv . 'a imamo dvoje dru-a e,'ih eno spada k J. S. vešča člane, ki so zavarovani za dva ali tri dolarje dnevne bolniške podpore, da imajo plačati naklado v maju in juniju. Kdor je zavarovan za dva dolarja podpore, plača $1 naklade v maju in toliko v juniju. Kdor je zavarovan za tri dolarje podpore, plača ?2 naklade v maju in toliko v juniju. člani, ki so zavarovani samo za en dolar dnevne podpore, NE plačajo nikakega izrednega asesmenta. Prosim torej prizadete člane, da to obvestilo vpoštevajo. Apeliram pa na vse člane, da pravočasno plačajo svoje mesečne ases-mente, da se ne bo kdo jezil, če bo videl svoje ime med supendiranimi. — Z bratskim pozdravom John Schutte, tajnik dr. št. 21. JSKJ. Jedn°Vi’ drugo pa k S Brj 0t'- Obe Jednoti ste N. ufctv'J1 °k° ste solventni. K (%, n_ Pristopiti ima priliko S* k°de k enemu ali WPfot U\ £a, j 0l’8anizator društva ti C! ^ojak JSKJ opozarjam enei: e’ da imamo letos pro- ne °’)n‘n°, tako da novi >i Te»eLaCa dl'uzeSa kot red .-Ra1 asesment 7» v«j »t0’f Ijen p°jasnira psejliiooi I80:¥. tas; lahko mo do: Omaha, Neb. člane in članice društva sv. Štefana, št. 11 JSKJ poživljam tem potom, da se polnoštevilno udeleže veselice in igre, ki se bo vršila dne 14. maja. Na redni seji dne 17. aprila je naše društvo sklenilo, da priredi plesno veselico. Ker pa večina naših članov spada tudi k slovenskem dramatičnemu društvu Triglav, bilo je pri tej priliki sklenjeno, da se priredi eno kratko pa prav šaljivo igro. Vse v korist naše društvene blagajne. Vstopnina je določena 35 centov za odrasle in 10 centov za otroke. Imeli bomo izvrstno godbo, pa tudi za okusen prigrizek in primerno močenje suhih grl bo preskrbljeno. Veselica se bo vršila, kot že omenjeno 14. maja o polu osmi uri zvečer v novi šolski dvorani na 36 in X St. še enkrat so vabljeni vsi člani in članic9, da se gotovo udeleže te veselice. — Bratski pozdrav ! John Černelič, tajnik dr. št. 11. JSKJ. asesment. Za vsa sem pri-oči Cils ’ lahko mi' .sPa«iak!!Četc iz arnfaliij T;.pf me ne boste nis*8ton lče naj ne odlaga nitfše kajti za kar je da- 3riS%o^n S’ k° morda jutri že l>ri fi°' ^red 26 leti sem r 1 ^'Uštvu 'a št. 6. JSKJ v že en mesec kot novi kandidat; e v ; - vršila društvena M de] ’ ° isteJ?a dne pa sem e,. »U zl°niil desno roko, ■ ’’o društvo tistikrat ni PreipK Tq sPr‘ i’^ejeti. dol01 „V vzg]ecl> naj vam /tia i„f‘.cu’ da ne odlaša-j/iriio * p*’ kar danes lahko lv0o i;Cla vsui ?zivUam vse sobra-ujei,.i sk“»» dr1* pridobit' |rl r--- — riiif0 društv°V?ga kandidata’ ans: rastl« in da bo 1 nosilo ime Sloga. ; ^ ;jra 8ei!u^a med nami slo- Tiižpr seiav, ■ .lueu nami ; ntfh m 1ZVen istih> S O110^La m ' alijsTv!vali tovljeni, smo da bomo oi-H11 Vsestransko. Naj jet)skeL»-! T nam delničarji |> ijj z , d°nia prišli na po- ikov h &i. aj naša dolžnost, lodofor jeem° ^di mi na roke, *lijTj 1111 bi !|(ašivniočeh-Pr I e enkrHJ 3eno tem p0' se prisrčno za-Trojarju, ki *1PSbLal,“ —- - ydem mesecev dal acno e razpolago zbo- kar je bilo Veliko nn,! 14. ■v0 vPl’0store i? S11 m . •ost«; oiž^ ac!,1 Ur, Pomoč našemu Torej lepa n da se vidimo Ahfmaja zvečer! taj J!'1 Zidanšek, k dr. št. 174 JSKJ. Rockdale, 111. Vsem članom in članicam društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ naznanjam, da je bilo sklenjeno na zadnji mesečni sejj, da se priredi ena mala zabava v korist društvene blagajne. Vse sobrate obveščam, da plača vsak član dva dolarja, srez ozira če se veselice udeleži ali ne. Toliko v pojasnilo, da se ne bo nihče izgovarjal, da ni bil obveščen. Omenjena zabava se bo vršila dne 29. maja na farmi Petra Santa. — Pri tej priliki tudi prosim vse člane, da bi bolj redno plačevali svoj društveni asesment. - Z bratskim pozdravom Louis Urbančič, tajnik dr. št. 92 JSKJ. Chicago, 111. VABILO NA PLESNO VESELICO, katero priredi društvo “Zvezda,” št. 170 J. S. K. Jednote v soboto, 28. maja zvečer. Veselica se bo vršila v Poljski sokolski dvorani na 1921 W. 22nd St. Začetek točno ob sedmi uri zvečer. Vstopnice pri vratih po 25 centov. Tem potom vljudno vabimo vsa slovenska društva in posamezne rojake v Chicagu in okolici, da nas posetijo na omenjeni večer in se zabavajo z nami. Za plesalce bo na razpolago dobra godba, za lačne in žejne pa različna okrepčila. Torej na svidenje 28. maja zvečer! Mary Poldan, tajnica društva št. 170 JSKJ. Gilbert, Minn. Naznanjam, da smo na redni seji društva sv. Ane, št. 133 J. S. K. Jednote, meseca aprila sklenile, da stroške zdravniške preiskave novih članic plačamo iz društvene blagajne. To velja za mesec maj in junij. Naše društvo šteje zdaj 82 članic v odraslem oddelku; naša želja pa je, da prekoračimo številko sto. Ce se malo potrudimo, bo to lahko doseči. Organizatorica je vsaka društvena članica. Za vsa pojasnila se obrnite na tajnico. Sestrski pozdrav! Angela Verbič, tajnica društva št. 133 JSKJ. larja, plača en dolar naklade v maju in toliko v juniju. Kdol; je zavarovan za tri dolarje, plača dva dolarja naklade v maju in toliko v juniju. Kdor je zavarovan samo za en dolar podpore, NE plača izrednega asesmenta. To sporočam članom naprej, da ne bodo neprijetno presenečeni vsled večjih številk asesmenta. Nekateri člani namreč sploh ne čitajo uradnih naznanil. Dalje še enkrat prosim vse člane, da se zagotovo udeleže prihodnje seje, kajti kazen velja za vse člane in članice enako, kakor je bilo poročano že zadnjič. Z bratskim pozdravom, Frank Martinjak, tajnik društva št. 124, JSKJ. io rl,-„nDenver’ Col°* Rib JSr I stva sv. Jožefa, Li^l Se tem potom ob- Salida, Colo. Vsem tistim članom društva sv. Alojzija, št. 78 JSKJ ki imajo potne liste in tistim, ki se niso udeležili veselice 17. aprila, naznanjam, da plačajo v tem mesceu, to je v maju po en dolar v društveno blagajno za pokritje stroškov v dvorani (poprava dvorane). Stroški so veliki, blagajna pa bolj majhna, zato smo bili primorani prirediti veselico v pokritje teh stroškov. Upam, da bo omenjeno naklado za dvorano vsak prizadeti točno plačal z rednim asesmentom vred. Vse tiste, katerih se tiče izredni asesment od Jednote za mesec maj in junij, opozarjani, da ne pozabijo nanj. Vsi podatki so priobčeni v našem glasilu Nova Doba. Nadalje tudi obveščam člane, da smo na redni mesečni seji dne 24. aprila izvolili novega blagajnika. Njegov naslov je: Matt Mautz, II. F. D. Box 795, Salida, Colo. Toliko v vednost, če mu ima kateri članov kaj pisati. — Vam vdani sobrat in tajnik Jacob Evans, 611 W. 2nd St., Salida, Colo Collinwood, O. Članstvu društva sv. Janeza Krstnika, št, 71 J. S. K. Jednote je gotovo znano, da priredi društvo zabaven večer dne 7. maja ob 7 uri zvečer (in kdor pride pozneje, ne bo zavrnjen). Kako so pri srcu članstvu takšne prireditve, se bo gotovo pokazalo na omenjeni večer. Na zadnji seji je članstvo sklenilo, da je vsak gost, bodisi član ali ne, vstopnine prost. Dolžnost članov in članic je, da pripeljejo svoje prijatelje in znance na ta večgr, da se. prostore napolni, kajti le ob številni udeležbi se vsak počuti bolj zadovoljnega. Zabava nas ne čaka na kljuki v prostorih, ampak naj vsak prispeva svoj del kolikor ga je že narava obdarila, da jo svojemu bližnjemu nudi v užitek. S kislim' obrazom zreti po drugih in godrnjati, da je vse skupaj nič, ne koristi godrnjaču niti drugim. Veselični odbor si je nadel nalogo, da stori kar je v njegovi moči, da bo občinstvo zadovoljno. Kolikor nam je do sedaj znano, nas poseti omenjeni večer sobrat Mr. Rudolf Perdan, ki bo nastopil s primernim nagovorom. (Ce se med tem kaj ne pripeti, da bi bil zadržan). Nato nastopite sestri gdč. Baraga, ki nam boste zapeli par krasnih slovenskih pesmi. Vredno je vsega vpoštevanja, da se tu vzgojena dekleta zanimajo za svoj jezik in našo lepo slovensko pesem. Na vzporedu so pa še druge točke, katerih ne bom omenjal. Pride naj, kogar veseli in kdor želi biti vesel in še drugim veselje povečati. Članstvo vabi tudi sobrata urednika, če mu čas dopušča, da se pripelje omenjeni večer med Collinwoodčane s svojim “samodrčem.” (Ga nima — niti Lizikine pasme! Op. ured.). Sicer pa če je zapos-ljen, mu ne mislimo sile delati v tem oziru. Na člane pa se apelira tem potom, da se udeležijo, kateri morejo in katerim razmere dopuščajo in naj pripeljejo seboj bližnje in daljne prijatelje. — Torej na svidenje 7. maja zvečer! St. Louis, Mo. Drama Seljačka Buna ili Matija Gubec. Ovih mjeseci navršit če se 354 godine da su se Hrvatski i Slovenski seljaci, pod pritiskom okrutnog izrabijivanja i objesti tadašnjih velikaša, di-gli na otvorenu protiv svojih tirana. Ova drama iz naše prošlosti nije se, (barem koliko pozna-to) prikazivala nigdje u Ame-rici, izuzam Kansas City, Kans. 8-mog svibnja (maja) 1927 točno u 3 sata poslije podne — Dramatski Odjel Hrv. Sokola u St. Louisu, Mo., odigrati če ovu žalostnu dramu naše prošlosti u svojem novom Hrv. Sokol-skom Domu 1439 Chouteau Blvd. Da Hrvatskom Sokolu nije stalo do materijalne koristi, nego moralnog podizanja našeg naroda služi kao dokaz ta čin-jenica da uz prkos ogromnih toroškova oko paired jivan j a ove drame, ulaznina biti če samo 50c. po osobi. Program i razpored ove zabave biti če naknadno oglašen u svima Jugo-Slavenskim 110-vinama ovdje u Americi. Odbor oko priredjivanja ove drame se iskreno nada da če Jugo-Slovenska publika St. Louisa i okolice sa svojim pri-sutnošču kod ove zabave, zdušno pomoči Hrvatskom Sokolu u njegovom radu oko oplemeničivanja i prosvjete naših Slovenskih naroda. Dakle 8-mog svibnja (Maja) 1927 u 3 sata poslije p. u Hrvatskom Sokolskom Domu, 1439 Chouteau Blvd. ZADNJA POT SOB. GOUŽETA Dne 23. aprila so položili k večnemu počitku sobrata Johna Goužeta, bivšega glavnega tajnika in dolgoletnega gl. blagajnika in nadzornika J. S. K. Jednote, o katerem smo obširnejše poročali v zadnji številki. Pogreba se je korporativno udeležilo društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1. JSKJ, katerega član je bil pokojnik, istotako tudi “Loyal Order of Moose” in mnogo druzega občinstva. Avtomobilov je bilo nad 40 v sprevodu. Pogrebci so bili večinoma sami sousta-novniki J. S. K. Jednote. List “The Ely Miner,” katerega izrezek nam je poslal prijatelj, je prinesel sliko pokojnika, ob enem z nekaterimi podatki iz njegovega življenja. Omenjeni list poroča, da je bil pokojni John Gouže eden prvih naselnikov v mestu Ely, kjer je bival 35 let. Prva leta je bil zaposljen v tamkajšnih rudnikih, pozneje pa se je lotil trgovine. Bil je ustanovitelj J. S. K. Jednote in mnogo let njen glavni blagajnik. Zadnji dve leti je bil vposljen pri skupini, ki se bavi s popravo cest, pod komisarjem Fayem. List dalje omenja, da se je pokojni Gouže udejstvoval v 'družabnem in političnem življenju mesta Ely in je zavzemal več važnih pozicij tako je bil tudi več let mestni odbornik. K njegovi smrtni postelji so se zbrali njegovi otroci, namreč njegov sin Mr. John Gouže, hčerki Miss Amelia, Miss Margaret Gouže, ki bivajo na Ely, in obe omoženi hčerki, Mrs. Jack Hewett in Mrs. Mason Alt iz Los Angelesa, Cal. Ustanovitelja J. S. K. Jednote in vedno veselega družabnika ohranimo v- prijaznem spominu! MRAVLJE (Prevel A. Okolish). Zdravo. Roko Brncic. Za veselični odbor: Ivan Kapelj, tajnik društva, št. 71 JSKJ, La Salle, III Vsem članom društva Danica, št. 124 J. S. K. Jednote naznanjam, da je razpisan izredni asesment za maj in junij, in sicer samo za tiste člane, ki so zavarovani za dva ali tri dolarje dnevne bolniške podpore. Kdor je zavarovan za dva do- NAZNANILO IN ZAHVALA SLOVENCEM IN OSTALIM JUGOSLOVANOM V AUROItl, MINN., IN OKOLICI Tem potom se uljudno vabi vse Slovence in Slovenke, kakor ;udi ostale Jugoslovane v Au-rori, Mimi., in okolici, da se udeležijo velikega javnega shoda, ki ga priredi Aurora Ameriški Jugoslovanski Klub, št. 3, A. J. A., v nedeljo dne 8. maja ob 7:30 zvečer v Slovenski dvorani. Glavna govornika na omenjenem javnem shodu bosta Jacob Ambrozieh iz Eveletha in John Movern iz Dulutha, glavni predsednik in glavni tajnik Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti. Po govorih sledi prosta slovenska zabava in ples. Ker bo omenjeni shod prvi sestanek vseh Jugoslovanov v naši naselbini, je upati, da se ga udeleži vsak Slovenec in Slovenka. Govorniki nam bodo gotovo pojasnili pravi pomen Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti, tako da bo vsak rojak se seznanil s pravimi cilji te naše nove organizacije. Ob enem se bomo pa tudi malo po domače zavrteli in zabavali. Pravo zabavo in veselje zamo-remo najti le med našim dobrim narodom. Torej rojaki in rojakinje, vse na javni shod in prosto zabavo dne 8. maja! Odbor (Mahnich). o------------ Tužnili src naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je dne 28. marca, previdena s poslednjimi tolažili, za vedno zapustila ljubljena hčerka Mary Marolt po dvatedenski bolezni, še v cvetu mladosti. Pokojnica je zagledala luč sveta 30. januarja 1911 v Denverju, Colo., kjer zapušča žalujoče stariše. Spadala je k društvu sv. Jožefa, št. 21 JSKJ in k društvu št. 190 KSKJ. Najlepša hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki so prišli obiskat drago pokojnico, nas tolažili in nam pomagali v težkih urah. Hvala dalje za vence, ki so jih \ zadnji pozdrav naši ljubljeni Mary poklonili sledeči: Društvo sv. Jožefa, št. 21 JSKJ; društvo Marije Pomagaj, št. 190 KSKJ; John Mehlin, Matija Sadar, Louis Zemlak, Anton Zemlak, Matt Grum, Louis Andolšek (Eaton, Colo.), Helen Pozelnik, Katarina Epich, John Snedec in Viola in Este-la; Stockyards Friends; Andy Drobnich (Eaton, Colo.). Frank Smoley, Angeline Andolšek (Denver) ; Andy Modic in sin; John Morr Co., Stockton Family; družina Ponikvar; Mr. & Mrs. Thomas; Irvving Bros. Tem potom se iskreno zahvaljujemo tudi J. S. K. Jednoti, ki je smrtnino za pokojnico tako hitro izplačala. Hvala lepa uradnikom in članom društva sv. Jožefa, št. 21. J. S. K. J., ki so jo spremili k večnemu počitku. Ti pa, nepozabljena nam hčerka, počivaj v miru in lahka Ti bodi rodna zemlja! Zapustila si nas v cvetu let, toda Tvoj spomin ostal bo med nami, dokler ne pridemo za Teboj tja, kjer ni več trpljenja, solz in žalovanja. Žalujoči ostali: Mr. in Mrs. Marolt, stariši. Denver, Colo. 25. apr. 1927. Neki nemški znanstvenik-na-turalist, ki se je mudil po svojih opravilih v gozdovih Mexi-ke, pripoveduje svoj doživljaj z mravljami Tepeguas, katere so ga obiskale v njegovem stanovanju to le: Crna preproga je lezla po podu. Preproga, katera je šumela — bila je živa. Premikala se je in širila. Na tisoče črnih mravelj in več, je prihajalo. Kot plima morja so prihajali valovi mravelj notri. Vsled samoobrambe sem hitro skočil na stol. Slišal sem pip-pip. Cvi-lenje je postajalo glasneje in obupno. Prihajalo je izza omare. Tam je bila namreč mišja luknja in gnezdo. Dan za dnevom sem delil moj zajuterk z miškami, dajajoč jim kruh, skorjo od sira in črevesno kožo od klobas. Sedaj so jih mravlje jedle žive. Vsak pobeg, kadar pridejo te črne šestero nogate živalice, je nemogoč. Začele so lezti na moj stol, deset, dvajset na stotine. So li hotele i mene napraviti za njih žrtev? Kaj so te slepe stvarice vedele, kake velik da sem? Ali tem je vseeno, ,miška ali človek. Stopil sem na mizo. V moji glavi se je vrtilo, ali ne morda vsled strahu in iznenadenja. Nek oduren duh je namreč prihajal od teh črncev, podoben onemu od mrhovine; prodirajoč skozi obleko in kožo. Prihajali so mravljinci na mizo za mano. Po vseh štirih nogah mize so lezli, in tudi še na stol, katerega naslonjalo je bilo oddaljeno od nje za nekaj palcev. Tu me gotovo, ne bodo mogli doseči, sem si mislil. Potegni) sem robec iz žepa, pripravljen pomesti doli vse, kateri bodo prišli na vrh mize. Prihajali so čez rob. Sprva nekaj, potem v vedno večjem in večjem številu. Pometal sem jih nazaj v črno gibajoče se morje, skrbno pazeč, da ne bi omahnil. Ko bi le one miške že bile mrtve, ali cvilile so še vedno nekam čudno in obupno. Pogledal sem zopet na stol. Bil je popolnoma pokrit povsod. Po nogah, sedalu in naslonjalu, katero je bilo malo višje od vrha mize in na vrhu tega sem videl čudno dramo. Venci mravelj so viseli tam, za palec debeli. Videl sem, kako rastejo. Mravlja se je mravlje držala. Kot zamak sem zrl v stvarice. Vedel sem, da nimajo vida, da ne morejo videti; vseeno pa so prihajale od stola na mizo potem, ko so na ta način naredile živo lestvo. Prve mravlje so že dosegle mizo in se jo prijele. Potem so ti črni gostje začeli rojiti čez to živo lestvo in se razlezli po mizi. Med tem pa so še vedno prihajale po vseh štirih nogah mize in črna povodenj se je valila na mizo čez vse štiri robove. Druga veriga je bila izgotovljena od stola na mizo. Lahko bi bil naredil le en zamah-ljaj in jih sklatil na ’ tla, ali taka ideja mi ni prišla na misel. -Na vsak način moram proč, sem si rekel, ker ostuden duh po mrhovini je postajal vedno bolj zoper n. Še nekaj trenutkov in dosegli me bodo. Pri tej misli mi je prihajalo slabo. Nekako dva čevlja od mize je bil umivalnik in v sredini istega je stala umivalna posoda, napolnjena z vodo. Tam bom varen, sem si mislil in stopil sem z obema nogama v posodo. Opazil sem, da je bil umivalnik že ves pokrit od mravelj. So li prišle, da pokusijo okus mila? Z mojo nogo sem bil stopil na mravlje in sem jih kak ducat prinesel seboj v vodo, katere sem sedaj previdno pobral ven. Posoda je bila umazana, ali kako sem bil vesel, da jo nisem pomil in sem jo pustil napolnjeno z vodo. Stal sem v tej posodi kot sveča ravno, z nogo ob nogi. Moral sem stati zelo previdno, da ne omahnem. Enkrat sem vzdignil desno nogo in zopet levo, tako da je imela sedaj ta, in zopet druga malo počitka. Črna armada je še vedno prihajala pod vratmi v sobo. Sedaj je bilo vse pokrito od njih, in tudi po stenah so lezli. Vsako minuto jih je bilo več. Začeli so lezti tudi po robu posode, v kateri sem jaz stal. Nič več nisem mogel prestajati v moji tesni poziciji. Kaj, ko bi skočil doli in zbežal ven skozi vrata? Ali imel sem občutek, da bi se udrl do kolen v te črne valove, čeravno sem vedel, da je tako sklepanje nespametno; vedel zelo dobro, da mravlje pokrivajo pod le del palca na debelo. Neglede na to s6m čutil, da bi šel notri do kolen in ako se bi spotaknil, spodrsnil tei1 padel v to maso v njih sredino — v črno , živo morje roječe čez me. Začelo me je skrbeti. Nisem si upal več gledati mravlje. Zaprl sem oči. Ali ta “pip pip" mišek, katere so jedle mravlje pri živem telesu in ta ostuden duh po mrhovini in odpadkih! Imel sem občutke, kot da me imajo že v svoji oblasti, kot da bi moje lastno telo, moj lastni dih odvajala ta odurni duh. V moji glavi se je zavrtelo. Sko-ro da sem omahnil. Odprl sem zopet oči in se zopet postavil ravno z mojimi zadnjimi močmi volje. Potem sem videl, da ti črnci lazijo v vodo. Prijemali so se roba posode in se eden za drugim spuščali v vodo, delajoč most do mene na ravno isti način kot so prej naredili lestvico iz stola na mizo. Računal sem, kako dolgo jim bo vzelo, da pridejo do mene. Zopet sem občutil vrtoglavost. Bolestno cvilenje mišek mi je zvenelo v ušesih in odurni duh mi je udarjal v nosnice. Oči so me bolele, ko sem gledal na te gibajoče se valove, in zdele se mi je, da čutim mravlje plaziti se po vsem mojem životu, ščipajoče me na tisočih mestih. Zdelo se mi je, da imam usta napolnjena s črnimi mravljami. Moj jezik je bil suh in se je gibal le s težavo. Postajalo me je strah in mrzel pot je bil na meni. Kriknil sem glasno v obupu in skočil. Jaz ne vem, zakaj nisem tega storil prej, in tudi ne vem, zakaj sem v tem trenutku. Moja postelj je bila zelo blizu, kake tri čevlje od umivalnika. Mogel bi se bil rešiti že prej. Napravil sem skok na sredo postelje in brez da bi bil kaj mislil, sem zlezel pod odejo in se zavil. Lovil sem sapo ali vsa nevarnost je bila pri kraju. Vse štiri noge posteljo so bile namreč postavljene v (Dalje na 4. strani) Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na “SPECIAL INTEREST ACCOUNT” tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1. — naprej. Vse vloge obrestujemo po 4%, mesečno obrestova-nje. Frank Sakser State Bank, 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. •i» - ■■■------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- L. N. TOLSTOJ HADŽI-MURAT Poslovenil Vladimir Levstik v I ❖ I (Nadaljevanje) ŠESTNAJST TEDNOV NA BRODOLOMU (Za N. D. — L. A.) (Nadaljevanje) Po obedu, ko so v gostinski sobi podajali kavo, je bil knez z vsemi gosti posebno prijazen; stopil je tudi h generalu z rdečimi ščetinastimi brki, izkušaje mu pokazati, da ni opazil njegove nerodnosti. Ko je obšel vse goste, je sedel h kartam. Igral je samo starodavni 1’hombre. Kneževi soigralci so bili: gruzinski knez, armenski general, ki se je naučil 1’hombra pri kneževnem komornem strežaju, in četrti — doktor Andrejevski, mož, ki je slovel po svoji vplivnosti. Voroncov je postavil zraven sebe zlato tobačnico s sliko Aleksandra I., vzel atlasne karte iz ovoja in jih hotel baš Razložiti, ko je vstopil komorni strežaj, Italijan Giovanni, s pismom na srebrnem pladnju. / ‘Spet kurir, vaša prcvzvišenost.” Voroncov je odložil karte, oprostil se, odpečatil pismo in jel čitati. Pismo je bilo od sina. Opisoval je prihod Hadžija-Murata in svoj prepir z Moellerjem-Zakomeljskim. Kneginja je pristopila in vprašala, kaj piše sin. “Še vedno tisto. II a eu quelques desagrements avec le commandant de la place. Simon a eu tort. But all is well that ends well.” ( Imel je neke neprilike s poveljnikom ‘ trdnjave. Sem j on ni imel prav. A vse je dobro, kar se dobro konča.) To rekši je dal pismo soprogi, obrnil se k soigralcem, ki so Čakali nanj, in jih poprosil, naj vzamejo karte. Ko je bila prva partija pri kraju, je Voroncov odprl tobačnico in storil tisto, kar je delal vedno, kadar je bil posebno dobre volje :s starčevsko zgrbančenimi belimi rokami si je vzel ščepec francoskega tobaka, ponesel ga k nosu in ga razsul. , X. Ko je dospel drugi dan Hadži-Murat k Voroncovu je bila kneževa sprejemnica polna ljudi. Tu je bil včerajšnji general s-ščetinastimi brki, v veliki uniformi in z vsemi redovi, ki se je prišel poslovit od kneza; bil je polkovnik, kateremu so grozili s sodiščem zaradi zlorabe pri oskrbi polka; bil je priporočenec doktorja Andrej e vskega, armenski bogataš, ki je imel žganje v zakupu in se je zdaj trudil za obnovitev pogodbe; bila je vdova padlega oficirja, vsa črno oblečena, ki je prišla prosit za pokojnino ali za sprejem svojih otrok v kako državno vzgajališče. Bil je zadolžen gruzinski knez v bogati gruzinski noši, ki se je po-tezal za izpraznjeno cerkveno imenje, bil je pristav z velikim zavojem, v katerem je imel nov načrt za podjarmljenje Kavkaza, bil je kan, ki je prišel samo zato, da bi se mogel doma po-hvaliti, češ, bil sem pri knezu. Vsi so čakali, da pride vrsta nanje, in drug za drugim je sledil pravolasemu, mladeniško lepemu pribočniku v knežev kabinet. Ko je stopil Hadži-Murat s čilim, šepajočim korakom v sprejemnico, so se uprle vanj vse oči in slišal je, kako šepečejo po vseh kotih dvorane njegovo ime. Hadži-Murat je bil oblečen v dolgo belo čerkesko preko rjavega bešmeta z ozkim srebrnim našivom na ovratniku. Na nogah je imel črne. golenice in črne opanke, ki so se oprijemali stopal nalik rokavicam, na glavi kučmo s turbanom — tistim turbanom, ki je bil kriv, da ga je Ahmet-Kan ovadil in ga je dal general Kluegenau prijeti, tako da je bil prav za prav ta turban povod njegovega prestopa k Šamilu. Hadži-Murat je naglo stopal po parketnih tleh sprejemnice, majaje se z vsem svojim vitkim stasom zaradi lahke hromosti na eni nogi, ki je bila krajša od druge. Njegove široko razmaknjene oči so mirno zde predse, kakor da ne vidijo nikogar. Lepi pribočnik je pozdravil Hadžija-Murata in ga poprosil, naj sede, dokler ga on ne javi knezu. T oda Hadži-Murat je odklonil stol; položil je roko za kinžal, postavil zdravo nogo naprej in obstal tako, oziraje se prezirljivo po vseh navzočih. Tolmač, knez Tarhanov, je stopil k Hadžiju-Muratu in začel z njim razgovor. Hadži-Murat je odgovarjal kratko in prisiljeno. Iz kabineta je stopil kumiški knez, ki je prišel tožit nekega pristava; takoj nato je pribočnik poklical Hadžija-Murata, peljal ga k vratom kabineta in ga spustil vanj. Voroncov je stal pri mizi, ko je sprejel Hadžija-Murata. Beli starčevski obraz vrhovnega poveljnika ni bil tako smehljajoč kakor sinoči, marveč prej strog in slovesen. Ko je stopil Hadži-Murat v veliko sobo z ogromno mizo in zelenimi vetrnicami na velikih oknih, je položil svoje male, zagorele roke na tisti kraj prs, kjer se je križala bela čerkesta, pobesil oči in rekel počasi, razločno in spoštljivo v kumiškem narečju, ki ga je dobro obvladal: “Predam se visokemu pokroviteljstvu velikega carja in vašemu. Obljubim, da hočem zvesto služiti belemu carju do poslednje kaplje krvi, in upam, da bom mogel koristiti v vojni ? Šamilom, ki je sovražnik vam in meni.” Doslušavši tolmača, je Voroncov pogledal Hadžija-Murat? in Hadži-Murat se je ozrl v Voroncova. Oči obeh mož so se srečale in povedale druge drugim marsikaj, česar beseda ni mogla izraziti; govorile so nekaj povsem drugega, nego je prevel tolmač. Naravnost in brez besed so odkrivale vso resnico. Oči kneza Voroncova so govorile, da ne verjame niti besedice tega, kar pravi Hadži-Murat, dobro vedoč, da je sovražnik vsega, kar je ruskega, in ostane vedno tak in se podvrže zdaj le zato, ker je k temu primoran. In Hadži-Mu-rat je čutil vse to in je vendar zatrjeval svojo vdanost. Oči njegove pa so govorile, da naj bi mislil ta starec na smrt, ne na vojno, a da je vzlic svoji starosti še vedno lisjak, s katerim je treba previdnosti. In Voroncov je čutil to in je vendar govoril tisto, kar se mu je zdelo potrebno za uspešno vojno. “Povej mu,” je rekel Voroncov tolmaču, tikaje ga kakor vse mlade oficirje, “povej mu, da je naš gospodar enako milostljiv kakor mogočen ter mu na mojo priprošnjo najbrže odpusti in ga sprejme v svojo službo. Ali si povedal! ’ je, gledaje na Hadžija-Murata. “Dotlej pa, da dobim milostno odločbo svojega Napovednika, mu reci, da ga sprejmem na svojo odgovornost in mu hočem storiti bivanje med nami prijetno.” Hadži-Murat je še enkrat položil roko na sredo prs in živahno nekaj izpregovoril. (Dalje prihodnjič) Pa celo Ling, dedič vseh mogočih praznoverij in fatalizma lastnega potomcem njegovega rodu ni slutil kake mukapolne preskušnje jih čakajo — povest, katera zasluži, da se jo stavi v prvo vrsto v zgodovini pomorskega življenja. Ni mu prišlo na um, da bi utegnil preživeti z ostalim moštvom, izpostavljenim lakoti in neizogibni smrti, kot posledica vrstečih se neviht, ki so z vso silo drvele na odprto morje ter nosile seboj ladjo brez vsakega odpora daleč proč od njene namera- m vane poti. Vsaki dan se jim je zdel, da je njihov zadnji dan pred poginom. Nekaj dni po prvem navalu morskih viharjev, takozvanih momsoon,” kateri so oropali idjo njene gonilne sile in samopomoči, so se vetrovi polegli in morje je postalo čudežno mirno. Nenadoma in s hitrostjo eksplozije pa se je nebo zatemnilo in istočasno so se, kakor pošasti pričeli dvigati razburkali valovi, in mala ladja je bila ponovno prepuščena na milost in nemilost tem nepojmljivim in neizprosnim silam. Malajski mornarji so se plazili okrog krmila, ter z združenimi močmi skušali ladjo držati v smeri pred viharjem. Mladi trgovec Ling pa je stal oprt in držeč se ob rob vrat ter premišljeval, kako se bo vse to končalo. Brez lastne volje in gnan od tajnega strahu se je sključil in pomaknil v notranjost kabine, ko je opazil, da se bliža ladji velikanski, kakor gora visok, višnjev in belo obrobljen val — naj večji, kar jih je kdaj videl. Ozrši se po mornarjih pri krmilu ,je. opazil, .kako so se obrazi obrnili od prihajajočega vala, popadavši na tl? in držeč se za ročaje pri krmilu, čakajoč na neizogibno. Ling, pokristjanjeni, se je prekrižal in tudi on čakal, kar je moralo priti. Valovje je kakor v navalu dospelo v neposredno bližino ter treščilo ob ladjo “Kla-bat” s tako silo, kakor bi se bil utrgal gorski plaz. Linga je ta naval vrgel iz kabine, drveča voda pa ga je odnesla nazaj preko krova, kjer se je ujel ob neko oporo. Ko se je čez nekaj trenotkov postavil na noge, je z začudenjem strmel, videvši, da je mala ladja le vzdrževala silni napad. Le njegovo kabino je valovje izdrlo iz podbojev ter jo odneslo preko krova, zajedno z njegovo obleko, računi in trgovskimi zapiski o prodaji robe v mestecu Siauw. Sedaj se je Ling vsedel na klopčič vrvi. Doli_v notranjosti ladje pa se je kapitan Lindong še vedno ukvarjal s strojem, katerega se mu do sedaj še ni posrečilo popraviti. Ling je opazoval njegovo rujavo lice, sveteče se od potu in pripekajočega solnca ter njegovo resnost, ukvarjajočo se's pokvarjenim strojem. Se mu li kdaj posreči spraviti stroj zopet v tek ali ne? Ling se je trdovratno obrnil v stran, ozrl se je na morje, sedaj zopet mirno in gladko kot. steklo, nikakega jadra, nikake-ga sledu dima ni bilo opaziti na horizontu; vendar pa je vedel Ling, da se v tem letnem času ob vsakem trenutku in brez napovedi lahko povrne monšoon, neizprosen, razborit, sicer kratek a tem huji, baš kakor prepir dveh mladih zaljubljencev. Zopet je obrnil svoj pogled od krasnega, a zato nič manj izdajalskega morja. Pogledal je po ladji in kamorkoli se je ozrl, je srečal skrbi in strahu polne poglede očetovih malajskih mornarjev. Opazovali so ge neprenehoma in vedno strožje . . . kakor bi od njega pričakovali pomoči, da jih spasi, ali pa so ga morda slnatrali krivim za njihovo zagato, ker je bil sin ladjinega lastnika. Pa tudi Ling je poznal svoje mornarje. Znani so mu bili čudni obredi osvete in celo ljudožrtva iz preteklih časov njih zgodovine. Toda Ling je imel druge skrbi, katere so zahtevale njegove pozornosti. Tisto jutro so bili namreč po-vžili zadnji del odmerjene hrane, ki se je še nahajala na ladji. Za opoldne pa bo že treba, da prično on in Malajci s suhim rižem — edina hrana — ki so jo kot tovor vozili nazaj v pristanišče Menado. Riž in deževnica . . . morata odslej služiti kot edina hrana, dokler jih ne reši kaka ladja, ali dokler Lindong ne popravi stroja ter pristanejo kjerkoli na kakem obrežju, ali pa do časa, ko se povrne neizogibni vihar ter jih končno pošlje v globino morja. Beli človek bi bil najbrže ali skoro gotovo jadikoval, nemirno štopical po krovu in preklinjal. Toda ne Ling. Sedel je mirno in nepremično, njegov resni mladeniški obraz pa je skrival vse skrbi, ki so g? mučile. spadajoče v to stroko. Priporočava se za obilen po-set naše trgovine, in zagotavljava vse odjemalce, da bodo zadovoljni s cenami in blagom. Trgovina se nahaja na vogalu Sheridan Street in Central Ave. Čistimo, barvamo, popravljamo NEW YORK Dry CLEANING I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR A VE. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljemo na dom! »tmammttitttnnjsatnmta««:: ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4305 Butler Street, Pittsburgh, f Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporott vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amen*0 stari kraj. Pišite ali pridite osebno. Največja in najatarejšfi slovenska zlatarska trgovina v Ameriki' Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseh | in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave. in 5)30 E. 79th St., Cleveland, O. 0.1 F m (Dalje prihodnjič) -0- Izšel je Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1927 CENA 50c s poštnino vred. Z naročilom pošljite znamke ali pa moneyorder na GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ' VABLJENI STE, MRAVLJE (Nadaljevanje iz 3. strani) skledice, napolnjene s petrolejem, do katerega si ne upa priti blizu črna zverina. Zaprl sem oči in se držal za nos. Še vedno cvilenje mišek, ali sedaj slabeje in vedno slabeje. Slišal sem neko drugo šumljanje, katerega si nisem znal razlagati, od druzih živih stvari, katere so bile namenjene smrti kot miške. Zatem je prjšlo ostro vpitje ptička. Spomnil sem se ptička v kletki, kateri je bil last Indijanke. Ali bodo tudi njega pojedle mravlje? Zavil sem si tesneje glavo in nisem slišal, videl ali duhal nič več. Drugo jutro mi je stara ženica prinesla zajuterk k postelji. Povedala mi je, da je imela velike težave me zbuditi. Naenkrat sem se spomnil noči in na mravlje. Pogledal sem naokoli ali videl nisem nič nenavadnega. Ali sem vse samo sanjal? Vprašal sem ženico, ako je videla kaj nenavadnega tekom noči. Pokimala mi je smehljaje. “Seveda! tukaj. ” Ona je vselej vedela, kdaj so prišli. Povedal ji je ptiček, ki .je vedno začel vpiti, kadar so prišli. Videti je bila zelo zadovoljna in bila je vesela njih prihoda. Nič več mrčesa v hiši, ne podgan, miši, kuščarjev, uši in grilov. Tepeguas so izvrstni čistilci hiše. “Ali tvoj ptiček, tvoj črni ptiček?” Zasmejala se je. “On? Kaj morejo njemu? Njegova kletka je obešena od stropa na tanki žici. No, on je jedel Tepeguase. To je vzrok, da je tako veselo vpil, ko so prišli notri.” Nabrala je nekaj teh mravelj in jih prinesla notri, to so tisti, ki so ostali zadi, ležeči blizu kače, od katere ni ostalo druzega kot kosti. Uboga kača, sem si rekel, kako si bila lepa: z modrimi znamenji in zlatimi očmi! Ujel sem jo bil nekaj dni prej v pragozdu in jo djal v lesen zaboj pod stopnice, vodeče v hišo. Hitro sem se oblekel, ker moj vodnik me je že čakal zunaj. “Ameriška Tepeguas so bili To je naj novejša slovenska knjiga v Združenih Državah, ki vam na domač, ] priprost način jasno opiše vso zanimivo ameriško zgodovino od odkritja Amerike pa do danes. Knjiga ni samo poučna, pač pa tudi skrajno zanimiva. Obsega 244 strani, jo krasi obilica zgodovinskih slik, in velja samo 75 centov, s poštnino pa 85 centov. Dobi se pri “Ameriška Domovina” Cleveland, Ohio. 6117 St. Clair Ave. V , sl adr, avi ?sk< da se pridružite našemu drugemu letošnjemu skupnemu potovanju v staii kraj katero se vrši na preizkušeno najboljšem parniku Francoske l*nl)e “Paris-u” ™ 4- junija t bra av” plsi m in Slo\ l)i to Kakor na drugih potovanjih te vrste, bodo tudi ob tej prij* pripravljene za potnike posebne ugodnosti. Razume se, da imeli potniki spremstvo prav do Ljubljane. . j Pišite nam po okrožnico o naših skupnih potovanjih. V ni ; dobite pojasnjeno glede cen in drugih zadev. V Vfšo korist je, da se čim prej priglasite in rezervirate Pr stor, zlasti ako niste ameriški državljan. PRIHODNJE NAŠE SKUPNO POTOVANJE RO NA lfi. J1., LIJA, ISTOTAKO NA PREIZKUŠENEM IN PRILJUBLJEN*1” “PARIS-U.” Lahko odpotujete tudi prej, ali pozneje. Mi zastopamo v-večje linije in Vam lahko preskrbimo katerikoli parnik hoče'1 naj že bo na Havre. Cherbourg, Hamburg, Rremen ali na Trst. Ako ste torej namenjeni v stari kraj, se obrnite n* nas točna in zadovoljiva postrežba Vam je zagotovljena. j Ravno tako se obrnite na nas. kadar pošiljate denar v . kraj, — kadar želite dobiti denar iz starega kraja, — kadar ž*|‘ '-Va] dobiti kako osebo iz starega kraja, — kadar rabite pooblasti izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino. Slovenska banka Zakrajšek & Češark, 15!) West 42nd St. (med 9. in 10. Ave.) New York, N. 7. star Kn j Ci see st \ Pelj čel J11 o v X RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Nazna'nja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko strok0 spadajoče posle. 933 E. 185th St.1 Cleveland, Oh>0' Osv, delj lisk So te 1 tov, l ki Jun Hi d: Ped, Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,NY. Edini zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah ra.1* t POSEBNA PRIVLAČNOST 10., 11. IN 12. MAJ^Nl lnes CLARA BOW IN ANTONIO MORENO V SL.lK* i c “ONO” (IT) jN Pridite gotovo pogledat “Ono!” |0?-i) ‘etri ELCO THEATER - ELY, MINNESflf!; l-VVVVVVVV v ♦,« %* « *« v *♦* ♦!♦ tt MATIJA SKENDER, javni notar ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 1122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, PA. Telefon: CEDAR 3472 Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in druge v notarsko stroko spadajoče spise. Pišite, telefonirajte ali pridite osebno. %* V *!* i' *;* V w •i* ♦*« **« »J« **< »*♦ * J« »J* *% «£* »J* »*« **« DRUGI SKUPNI IZLET V JUGOSL s parnikom “PARIS” dne 14. maja 1927. • *■*■* *j» fj* 1 JOSEPH PALČER in LOUIS GORNIK lastnika trgovine American Clothing Co., Ely, Minn. Našemu slovenskemu občinstvu v Ely naznanjava, da sva otvorila trgovino z manufak-turnim blagom. V zalogi imava moške obleke, klobuke in čevlje. Nova zaloga ženskih oblek, klobukov in čevljev, kakor tudi druge drobnarije, M' OZKE in ženske krasne naj novejše ure, prstane, diamante, verižice in vso drugo zlatnino. Dalje prave glasne Victor gramofone, cena $17.50 do $1,000; prave slovenske Victor plošče in slovenske in v vseh drugih jezikih PIANO ROLE; zastave in regalije za društva. Pišite po brezplačni cenik, kar želite na vašega sobrata: IVAN PAJK 24 Main St., Conemaugh, Pennsylvania. Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in l'eJ 'Jlj kabinami v sredini parnika; kabine imajo po 2 in 4 postelja It;^ jih je tudi s (i posteljami za družine. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, Prtl%f. čekirana že tu v New Yorku skozi do Ljubljane in Trsta, *H bodo potniki tem brezskrbneje potovali. ji Vozni list 111. razreda stane do Ljubljane $119.67 z vojn'1^ ,| < kom in železnico vred; za ven in nazaj (Round Trip) pa sta1*. fV ni list za ta parnik $206.00 t<-r $5.00 vojni davek; nedržavlja' 1 J a jo tudi head tax. ^ Potovanje se vrši v najlepšem mesecu maju in kdor je na" potovati, naj se čimpreje prijavi. TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom “ILE DE FRANCE” se vrši na 2. julija 1927. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, THE CENTRAL CO., ELY, MINN. se toplo priporoča vsem rojakom. Imamo na izbiro moških inij|i 0 oblek, srajc, klobukov, oxford čevljev, kakor tudi drugih deških potrebščin. 5ji Pri nas kupite lahko obleko, bodisi moško ali deško, na 11 odplačila. Mi jamčimo blago in naše cene so zmerne. THE CENTRAL CO. y JE EDINA SLOVENSKA TRGOVINA MOŠKIH OBLEK V f V zalogi imamo tudi vsakovrstno žensko blago po zmernil'c ter obleke in obuvala za otroke. Rojaki, tržite v Narodnem domu! *i* *5*"$***.-S".*