Celje POČASI DO DELEGATOV želimo oceniti delo, po- jj^i moramo reči, da sistem rfidentiranja možnih kandi- še vedno ni osvojen stalna pc^tična naloga ^beno političnih organiza- jjj « Tako je med dnigim na j^avni skupni seji predstav- j^ov občinskih organizacij jZDL, ZK in sindikata v Ce- lju opozoril sekretar občinske joiiference SZDL Bojan Volk, potem, ko je beseda stekla o ijeiu, ki sicer ni novo pa nav- jjic temu v vsakodnevni po- litični praksi še ni dobilo 5,;ojega pravega mesta. Problem je na dlani. Je tudi pereč, še zlasti, ker smo na pragu tistega časa, ko bo ure- joieevanje ustavnih sprememb jobilo svoj odmev tudi v iz- biri kandidatov za delegate, (jstavne spremembe zahteva- jo in iščejo poglobljeno sa- moupravljanje, na dosti širši fronti. Samo v celjski občini naj bi imeli okoli 3.200 dele- gatov in s tem prav toliko če ne več kandidatov za to od- govorno samoupraviialsko na- logo. Podatki o tem, kje smo tre- nutno pri evidentiranju mož- nih kandidatov v celjski ob- čini, govorijo o precejšnjem zaostanku. Med osemnajstimi je dostej le devet krajevnih skupnosti evidentiralo sto možnih kandidatov, štiri or- ganizacije združenega dela so uvrstile v seznam 115 kandi- datov. Občinska vodstva dru- žbeno političnih organizacij so na lastno pK>budo eviden- tirale okoli 150 možnih kandi- datov. V desetih delovnih or- ganizacijah zaključujejo evi- dentiranje za okoli 300 kandi- datov. To je zaenkrat vse. Spisek, ki naj bi zajel naj- manj 3.200 imen, je kratek. V njem je le vrsta z okoli 650 možnimi kandidati. Dosti bolj kot to dejstvo pa je razve- seljiv podatek, da je struk- tura evidentiranih možnih kandidatov dobra, saj med njimi prevladujejo neposred- ni proizvajalci, ženske in mla- di. In če smo že pri števil- kah in podatkih, še to: prva delovna organizacija v celjski občini, ki je evidentirala mo- žne kandidate, in to zelo do- bro, je bila Metka. Kje so vzroki za takšno zamudo? Prvega je najbrž iskati v dosedanji praksi pri izbiri kandidatov v predstavniška telesa. Delo je bilo vsaj v glavnem prepuščeno vodstvom družbeno političnih organiza- cij. Na zastoj je vplival tudi časovno odmaknjen začetek akcije. Prvo evidentiranje je bilo namreč zastavljeno pred poldrugim letom, čas volitev je bil torej močno ' odmaknjen. To spoznanje pa je vplivalo na delo, oziroma na slabo de- lo, češ, saj je še dosti časa. In končno gre pri tem za no- vost, ki jo moramo v politi- čni praksi šele osvojiti in ix>trebuje za to svoj č&s. Sa- mo, tudi ta čas je omejen in že zdaj pritiska na vrata. V primerjavi z dosedanjim pnjdstavniškim sistemom za- hteva delegatski sistem dosti več ljudi, ki bodo sodelovali v najrazličnejših samouprav- Ijalskih organih. Res je, da vsi hkrati ne bodo v središču dogajanj, toda, dejstvo je, da morajo biti izbrani, določeni. če računamo, da bomo spomladi prihodnje leto izbi- rali delegate, potem je čas za izbiro možnih kandidatov zelo kratek. Ta pa naj bi ne bil povod, da bi bilo delo slabo opravljeno, še zlasti, ker mo- rajo delegacije odsevati struk- turo zaposlenih, to pa je ne- posrednih proizvajalcCT, žensk in mladih. In končno ne gre samo za izbiro možnih kandi- datov, marveč tudi za začetek njihovega družbeno ekonom- skega izobraževanja. Tudi to zahteva svoj čas. Ob očitni zamudi se pojav- lja nesporna zahteva, da je treba z delom pohiteti. Odgo- vornost za to sprejemata ne samo Socialistična zveza in sindikat kot nosilca akcije, marveč vse družbeno pK>litič- ne sredine. In končno — za- ključki priporočajo še takoj- šnjo ustanovitev koordinacij- skih odborov za pripravo vo- litev v vsaki krajevni skupno- sti in temeljni organizaciji združenega dela. M. B. REKLI JOŽE DOLINAR, pred- sednik centralnega delav- skega sveta Gorenje: »Na zadnjih sejah centralnega delavskega sveta največ razpravljamo o dolgoroč- nih, srednjeročnih in krat-' koročnih programih tako proizvodnje kot prodaje v vseh podjetjih, ki so združena v Gorenju, kjer koncept razvoja mora bi- ti zasnovan in mi smo ga postavili do leta 1980. Na vseh sejah centralnega delavskega sveta obravna- vamo izvršitev plana. De. lamo ob sobotah, da bi zmanjšali zaostanek, ki se je pojavil ob redukci- ji toka. In tako bomo de- lali do konca leta, samo da nam bo to uspelo. Na sejah centralnega delav- skega sveta razčlenimo tudi vse investicije, pro- duktivnost, družbeni stan- dard in podobno Skratka, dela je dovolj (osnovno delo mi je šef kontrole), vendar ga usp>ešno rešuje- fiio z medsebojnim sode- lovanjem in pomočjo, ^orda še to: šest let sem ^ v Velenju, tu stanu- jem (drugače sem Ce- ljan), tu sem poročen, tu delam in zadovoljen sem. ^s je, da v zadnjem ča- su vse te spremembe in '^apvori po lepšem zahte- vajo določeno delo, ven- dar se vse da z dobro vo- Ijo in pomočjo drugih Opraviti. Tako, kot sem ^ rekel, delamo tudi v '^em centralnem delav- skem svetu. Naj povem, da imamo seje centralne- ga delavskega sveta v Ve- ker pa smo zdru- ^ni s številnimi podjetji drugod, smo imeli zad- '^jo sejo v Subotici, ena Prihodnjih pa bo verjet- v Muti.« T. VRABL Svet osmih občin Ni naključje, če se je svet osmih občin na zadnji skupni seji lotil problematike in raz- vojnih možnosti kmetijstva na širšem celjskem območju. Problemi so preveč boleči, vprašanja pa tako močno od- prta, da terjajo takojšnjo in usklajeno akcijo. Pri vsem tem ne gre samo za odgovor na v-prašanje, kaj ob dejstvu, da je delež kmetijstva v dru- žbenem dohodku čedalje manj- ši, da se nenehno manjšajo kmetijske površine, da se ob kmetijski proizvodnji pojav- lja vse bolj problem hrane živalskega in rastlinskega iz- vora itd. Več ali manj je ne- rešeno vprašanje zemljiške FK>litike nasploh in v tej zve- zi razširjene reprodukcije. Zahteva je jasna.. Gre za mo- derno proizvodnjo. Svoje za- hteva tudi proizvodna usmeri- tev. Lahko bi rekli tudi regij- ska usmeritev. Specializirana kmetijska proizvodnja je že dobila svoje mesto in velja- vo. Naravni pogoji za takšno proizvodnjo so na širšem celj- skem območju ugodni. Tudi zaradi komunikacij. Seveda pa se ob naložbah v kmetij- sko proizvodnjo rojeva utdi spoznanje, da so delovna me- sta v kmetijstvu zelo draga. Kmetijstva pa ni moč ob- ravnavati brez dopolnilnih de- javnosti. To velja tako za go- zdarstvo kot tudi za kmečki turizem. V kopici teh in drugih vpra- šanj se fKJjavlja tudi organiza- cija strokovne, kmetijske po- speševalne službe. Enotnost na tem področju je več kot utemeljena. Več usklajenosti kot doslej zahteva tudi davčna pK>litika. In ne samo to. Tudi pobud za večjo in boljšo proizvod- njo. Ob teh in podobnih vpraša- njih, ki so se pojavljala in odpirala, so rasli tudi prvi zaključki. Zahteva po enot- nem, usklajenem regijskem razvojnem konceptu kmetij- stva je bila prva točka skup- nega razgovora. Tu in tam za posamezna občinska območ- ja so sicer znani kratkoročni razvojni programi kmetijstva, ni pa dolgoročnih vidikov in ni usklajenosti, čeprav je tre- ba povedati, da strokovne službe delajo tudi na tem področju oziroma predvsem pri programiranju ra2n^oja za živinorejo, sadjarstvo, vino- gradništvo ia hmeljarstvo. Posvet je načel tudi vprašanje kreditov in v tej zvezi pred- log, da bi se naj celjska po- družnica Ljubljanske banke za kreditiranje kmetijstva razvila v republiško ustanovo. In še: zemljiška politika, dav- ki, strokovne službe ( o teh bodo še razpravljali) pa tudi interesno združevanje v sku- pnosti. Problemov in nalog veliko, in prav je, da jih je načel in nanje opozoril tudi svet osmih občin. MB Šolski center za blagovni promet v Celju, Ul. 29. novembra 12 razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE s srednješolsko izobraz- bo Nastop službe po dogovo- ru. V vsak dom NOVI TEDNIK Konjice RAZPRAV »Kljub temu, da je javna razprava o ustavnih spremem- bah pK)tekala v dokaj neugod- nem letnem času, to je v je- senskih mesecih, pa smo lah- ko zadovoljni z njenim izi- dom. Kmetje so v septem- bru in oktobru imeli največ dela pri spravilu pridelkov iz njiv, vinogradov in sadov- njakov, razen tega pa jih je priganjala še setev, pa so vendarle našli tudi nekaj ča- sa, da so prišli na sestanke, ko so obravnavali predloge sprememb republiške in zvez- ne ustave ter tez občinske- ga statuta.« Takšno oceno so podali na nedavni razširjeni seji člani izvršnega odbora občinske konference socialistične zve- ze delovnih ljudi, ki so se je udeležili tudi predstavniki ob- činskih vodstev ostalih druž- beno-političnih organizacij. Po podatkih, ki jih je zbral, pripravil in uredil koordina- cijski odbor za vodenje us- tavne razprave, je bilo v ča- su med 1. septembrom in 15. oktobrom na območju konjiš- ke komune več kot 50 sestan- kov občanov in delovnih lju- di na terenu ter v organizaci- jah združenega dela, šest pa je bilo specializiranih za določe- kategorije občanov. Skupno se jih je udeležilo več kot 2000 ljudi, kar pomeni dob- ro petino vseh volilcev. Le manjše število sestankov so morali odpovedati zaradi sla- be udeležbo. Podrobnejša analiza je tudi p>okazala, da so udeleženci v razpravah podali več kot 80 različnih pripomb, predlogov in vprašanj. Seveda je bilo mnogo takih, ki so se pojav- ljala na več sestankih. Tolik- šno število pa nedvomno po- ve, da so se občani že pred tem seznanili z mnogimi za- devami okoli ustavnih spre- memb in da so torej na jav- ne razprave prihajali že dob- ro pripravljeni. To je toliko ne kategorije občanov. Skupno bolj razumljivo, saj je ustav- na razprava v ospredju naše- ga političnega dela že več mesecev, delavci v organizaci- jah združenega dela pa so se s predlaganimi spremembami že srečali pri oblikovanju sa- moupravnih aktov. Razlagalci vsebine predlogov zvezne in republiške ustave ter tez ob- činskega statuta pa so mora- li skoraj na vseh sestankih uporabiti mnogo svojega zna- nja za odgovore na izstavlje- na vprašanja. Občinsko vodstvo socialisti- čne zveze delovnih ljudi se je tudi zavzelo, da bo potrebno zbrane predloge in pripom- be občanov še posebej upo- rabiti pri dokončnem obliko- vanju statuta občine, poslali pa so jih tudi pristojnim re- publiškim organom. Komisija za pripravo predloga občin- skega statuta bo imela sedaj precej lažje delo, saj ima zbranih že kar lepo število mnenj občanov. Postavljena vprašanja v javnih razpravah pa kažejo, katera področja bo potrebno v bodoče še bolj ob- delovati. Semkaj še posebej spadajo na novo uvedena de- legatska razmerja, o katerih je bilo razmeroma tudi naj- več vprašanj. VINKO LANGERHOLC Slov. Konjice v Slov. Konjicah priprav- ljajo in urejajo vse potrebno za elektrifikacijo novega na- selja »KOSTROJ«. Ta predel je bil določen po urbanistič- nih načrtih kot zazidalni okoliš že pred kakimi štiri- mi leti, prve parcele pa je kupilo konjiško podjetje »KOSTROJ«, po katerem je to območje, ki leži pod škalca- mi na zahodni strani mesta, dobilo tudi svoje ime. Zdaj je predvideno, da bo tu pro- stora predvidoma za 36 indi- vidualnih družinskih hiš. Od teh je dobri dve tretjini že v gradnji, manjše število pa bo že kmalu vseljivih. Prvi lastniki in kupci par- cel v tem okolišu ob nakupu niso plačali prispevka za ko- munalno urejanje kraja, ki ga v tistem času občina še ni uzakonila. Zato pa so morali kasneje z večjimi ali manjši- mi prispevki bodisi v denar- ju ali v delu urejati kanali- zacijo, napeljavo vodovoda in utrjevanje cestišča. Vsi ti objekti zdaj že delujejo in služijo svojemu namenu. Osrednje in doslej še ne- urejeno vprašanje tega prede- la pa je elektrifikacija kljub temu, da je prav tam poteka daljnovod visoke nap., ki na- paja celotno zreško, vitanj- sko in straniško območje z zahodnim delom Pohorja. Dalj časa so se razvijale raz- prave o tem, ali naj bo elek- trični vod napeljan s podze- meljskim kablom ali pa ix) zraku, to je na drogovih. Prva varianta bi bila boljša, toda dražja, druga pa cenejša in bi jO hkrati lahko uporabili še za cestno javno razsvetlja- vo. Pristojni organi so se od- ločili za drugo, ki je za gra- , ditelje vsekakor ugodnješa, saj po gradnji hiše dostikrat nimajo denarja za najbolj nujne potrebščine. Po izdelanih predračiinih bodo vsa dela pri postavitvi transformatorja, lesenih dro- gov in daljnovoda v jakosti 20 KV veljala okoli 240.000,— dinarjev. Dobro polovico od tega bo prispevždo podjetje »ELEKTRO MARIBOR«, ki bo dobavilo tudi vso potreb- no opremo. Ustrezen prispe- vek bodo dale še organizacije združenega dela »KONUS«, »KOSTROJ« m »LIP« Slov. Konjice, saj Tia tem območju gradi več njihovih delavcev lastne hiše. Pričakovati je še, da bo določen delež prispeval še občinski sklad za urejanje mestnih zemljišč, vsak gradi- telj pa bo predvidoma prispe- val kakih 1.200,— dinarjev. Glede na to, da so načrti in predračuni že izdelani ter da so večinoma znani financerji je upravičeno predvidevanje, da bodo lahko potrebna dela apravili že do prvih mesecev prihodnjega leta. Za asfaltiranje ceste »HE- ROJA BRACIČA«, ki poteka ob severnem robu tega nase- lja, pa so na nedavnem se^ Stanku graditeljev menili, da bi morali že v zimskih mese- cih pripraviti načrte in se pravočasno dogovoriti z or- ganizacijami zdniženega dela, da bodo tudi prihodnje leto določile v ta namen ustrez- na denarna sredstva. Govorili so še o tem, da bo tu po- trebno rtčtmati na celotno ce- stno traso od Oplotniške ce- ste po Vinogradni cesti skozi naselje »RIBEZELJ« do kon- ca ceste »HEROJA BRAČICA«. V. L. MJUG-SREČNICA Marjana Jug iz Crnolice pri Šentjurju ima srečno roko. Ali pa ne — kaj se ve! Že v mnogih prejšnjih nagradnih igrah Novega tednika je prejela precej daril. Žreb jo je vedno našel. Pa tudi sedaj ne miruje. V prvem kolu naše igre NOVI TEDNIK, GORENJE IN VI jo je izžrebala Ines, v drugem pa Dejan. In tako si bo izpopolnila zbirko tehtnic ter polzelskih nogavic. No, priznati moramo, da- Marjana ni po naključju taka srečnica. V vsakem kolu pošlje po 20 in več ku- ponov, Ker smo omejili, tako pravi pravilnik igre, možnost dobiti v enem kolu po več nagrad, Marjana seveda ne more računati pri enem žrebu na več kot eno nagrado. Zato pa v drugem kolu lahko spet kon- kurira. In to možnost Marjana spretno izkorišča. Ter dobi! Marjana, če vas sreča še najde, vam ne bomo nevoščljivi. Morda pa vam le kdo zavida? Pa upajmo, da ne.