Kinečke misli o raznih stvaivli. (Izvirni dojiis iz Vojniške okolice.) Nevolja se mi vzbuja v srcu in smel bi reči, da me jeza zgrabi, kedar pridem v naše trge in mesta, pa moram gledati po stenah veliko-nemške napise, kakor da bi hodil kje gori blizu Berolina. V tukajšnjem Vojniškem trgu so na desno in levo deloma »velikanski« nemški napisi; vmes le menda četirje čisto slovenski. Ali ni to sramota za tukajSnje Slovence? Kako dolgo še bomo čakali, da bo Vojnik dobil slov. narodno lice? Vsak razumnik mora priznati, da isti ljudje, kateri imajo nemške napise na svojih hišah, kažejo s tem, da so nemškega mišljenja, da ošabno zaničujejo naš jezik, s tem pa celi slov. narod. Mnogi nemčurski trgovci, obrtniki, rokodelci, itd. so pa tudi liberalni brezverci, kate- rim je spolnjevanje verskih dolžnostij deveta briga. Ti prezirajo in zasm^hujejo sv. vero, duhovnike, kakor* tudi verno kmečko ljudstvo. S takimi ljudmi ob-evati in jih s kupovanjem ali drugače podpirati je za vsakega Slovenca neumno, smel bi reči: greh in narodno izdajstvo. Osebno jih sicer nikakor ne sovražimo in nobenemu škode ne želimo, a da jib lepo pri >miru« pustimo, to je naša dolžnost. Ge imajo vsled tega kako materijalno škodo, ali celo »gospodarski polom«, sami so si krivi. Ako bi se vsi držali gesla »Svoji ksvojim«, kmalu bi vsi naši trgi in rnesta bili v slovenskih rokah. Potrebno je, da bi se v istih krajih, kjer še ni narodnih trgovcev in rokodelcev, skoraj nastanili; naj se pa ne sramujejo s pravilno slovenskimi napisi očitno pokazati, kakor sploh pri vsaki stvari, da so našega mišljenja. Bodimo odločni, neomahljivi in značajni rodoIjubi, ne samo po imenu, v besedah, raarveč tudi v djanji. V prvi vrsti moramo skrbeti za to, da svoje verske in stanovske dolžnosti vestno izpolnjujemo, da gotovo dosežemo svoj p r a v i (večni) namen.; a tudi svoje narodne dolžnosti ne smemo zanemarjati, tudi svojo domovino moramo iskreno Ijubiti ter vsak po svojih močeh vse storiti, kar zahteva ljubezen do domovine. Vse narodno delo pa naj se vrši po katoliških načelih, kakor veleva zdrava pamet in božji zakon. Trudirao se in delajmo z vsemi postavnimi sredstvi v to svrho, da postanemo svobodni, sami svoji na svojih tleb, da pridemo do moči in veljave — na častno mesto med drugimi narodi. To pa bomo dosegli le z združenimi raočmi, v edinosti in slogi. Mnogo let se že Ijuto bijemo za svojo narodno pravo z našimi nasprotniki. Menili so, da nas bodo popolnoma potlačili, a bvala Bogu, ni se to zgodilo. Ker je pravica na naši strani, bo tudi zmaga. Več sto let smo zdihovali v verigah sužnosti in sedeli v temi nevednosti, a sedaj je tudi za nas nastopila doba svobode in duševnega razvoja; po neumornem trudu požrtvovalnih domoljubov duhovnega in svetovnega stanii — bodimo jim hvaležni — se nam je odprla pot k toliko potrebni izobrazbi. Zasvetila je narodu slovenskemu zarija boljše bodočnosti. Z Gregorčičem smem reči: ,,Ije vstani, zborni narod moj, Do danes v prah teptan, Pepelni dau, ni dan več tvoj, Tvoj je — vstajenja dan!" D—č.