Koliko horizonta? Sociologija — socializem še vedno straši med slotvenskim učiteljstvom. A!i je res olboje eno in isto, prepiuščaimo vsem onim, ki tega še ne vedo. Ni mogoče pa mimo yprašanja, ali naj učiteljstvo ve, kaj je socializem, ali je bolje, da se mu a temi niti ne sanja. O socializmu je obširno pisal Krelki že pred. tridesetimi leti. Čemu je pisal? iMari zato, da si bo preganjal dolgčas? Ali zato, da bo slavenski človek — in ni treba, da jc baiš učitelj — vedel netkaij, kar je potrebno ve* deti? Krelk je bil velilk ikulturni delavec in •njegova knjlga je doživela že drugo izdajo. Pisec teh vrst se je sam učil iz Kreka, ki mu je na škoko odprl dotlej neznani svet. Dasi smo mal narod, vendar je za Krekom še več sličnih del med slovensko inteligenco — zna= menje, da je vendar |k.do čutil potrebo štu« dirati te stvari. Pa se zbudimo kakor Trnuljčica iz stoletnega spanja, si ipomanemo oči in stojimo pred vprašanjem: ali je prav, da ve slovenski učitelj. 'kaj je socializem, ali je 'bolje, da ne ve nič o tej .nevarni reči? Peti ikatoliški shod, ki se je vršil 1. 1923 v Ljiibljani, je aprejel v eni izmed resolucij sledeče: Pozivljamo vso katoliško inteligenco k študiju modernega kapitalističnega dr.užab« nega reda, njegovih elementov in sil ter fc spoznajvanju modernih socialnih razmer in: problemov, da tako pripravijo vso katolišlko javnost za smotTen in požrtvovalen boj proti modernemu mamonizmu in kapitalizmu. — Človelk bi se kmalu Tjprašal, če jc slovens ski učitelj inteligent. Ako je znaik izobražen« ca, da pozna poleg svoje stroke tudi družab« ne probleme, potem je naša dolžnost, da na* domestimo tam, kjer nas je oficielna naobraz* ba pustila v popolni temi. Koliko jih je med nami, ki imajo n. pr. o liberalizmu talko medle pojme, da se človeik čudi, kako j>e mogla kdaj veljati večina slovenskega učiteljstva za li* beralno! Če seim ndkaj ali če hočem biti ne* ikaj. si bom to vendar vsaj nekoliko pobliže ogledal! Socializem je danes neka dofktrina. Nauk ni od včeraj in ima svojo modroslovno pod= lago, Ikakor ima neštevilno Taziskovalcev, bo« disi da so zai doktrino ali proti njej. Sociali« zem kot doiktrina o gospodarskem redu, pa magari utopističnem, je ;prav gotovo neikaj, kar mora v teoriji poznati tudi učitelj. iče ne radi drugega, pa vsaj zato, da ga bo lahko uspešno pobijal, ^kadar bo čutil v sebi to po< •trebo. Toda ne imeti pojma o taki stvari, to ni vredno izobraženca, pa naj živi tudi sredi malih slovenskih razmer. Nekaj povsem dragega je seveda pojem strankarskega udejstvovanja. Slovenski učitelj je bil preipogosto neke vrste nižji šarž v vr» stah političnih agitatorjev v vrvežu dnevne borbe. Koliko slabega je dosegel s tem, no* čemo razislkovati. Prav gotovo pa je pozabil pri tem svojo organizacijo, o kateri ponekod tudi danes še nima pravih pojmov. Šele celj* sika deklaracija mu je povedala, da je stro kovna organizacija za to tukaj, da si vsi pri* padnitkli stanu — brez razlike prepričanja in politične opredeljenosti — z njeno močjo za= varuijejo svoje gmotne in moralne koristi. Ali je to> potrebno, čuti ogromna večina učitelj* stva na lastni ikoži — izvzemši one redike, iki jim je iučiteljevanje postranski zaslužek. Vprašanje vsakdaTijega kruha je taiko važno, da moramo pozabiti ofo njem \Tse, kar bi nas sicer ločevalo'. Pred našim elksistenčnim vpra« šanjem se morajo umakniti tudi inter&si stranlk', h kateri kdo pripada, to je srnisel celj« sjce ddklaracije. Zato je potre'bna strpnost med nami in v imenu te stripnostr ne sme nihče delati strankarske propagande v naših 1 Prepričanj smo, da bo ta članeik vzbu* dil ndkaj prahu. Predali Učit. Tov. so pa od* prti vsem, da obrazlože tudi svoje misli. — Uredništva društvih. To ni nikaka deklaracijska fraza, ampak dkisistenčna potreba stanu, potreba, !ki še daleko ni prodrla v zavest vsakega izmed nas,: ki še daleko ni sprejeta od vseh pripad^ nikov stanu, ^ki ga je vzlic temu edino prava vodnica v boju za obstanelk, edina norma, na podlagi katere moremo biti zdnuženi vsi v eno samo, močno falango. Vprašanje lastne, čim višje izobrazbe učis teljstva pa je življensko vprašanje stanu sa^ mega. Čim nevednejše je učiteljstvo, tem bolj bo izkoriščano od desne in leve, tem bolj bo žrtvovano. Nočemo strankarslke izobrazibe med učiteljstvom, toda jasnega pogleda mo raimo imeti prdko vseh velikih problemov da^ našnje družbe. Kdor hoče v teh stvareh kul= tivirati ignoranco med učiteljstvom, škoduje stanu in narodu in ni pjijatelj ne enemu ne drugemu. V znanju je moč. To moč lahko dosežemo, druge nt moremo! I. Slak.