^ * fTyTTTTmn 2 SPOMNITE H BE » SLOVENSKIH ■EGUNCEV S KAKIM fj BAROM! ■ 1 AMBtflSKH AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER am, ■ ——an—- NO. 196 CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 7, 1946 LETO XL VIII—VOL. XL /III IZ MOSKVE JE UKAZ, DA SE NAJPREJ AMERIKA STRE. NAKAR BO VOJNA lausche je udaril po nasprotnikih in to brez rokavic ^a to ima dokaze bivši urednik komunističnega lista in bivši člari narodnega odbora komunistič ne stranke v Ameriki Demokrati so letos na eeli črti za Lauschetom, kot izjavlja konvencija - l. a Kusij a namen svetu. O tem se je razpravljalo pri tajnih sejah komunistič ne stranke v moji navzočnosti in sicer potem, ko je bl.10 v Moskvi definitivno sklenjeno, da morajo biti Zed. dr-?'aVe uničene." Eudenz se je 11. oktobra lan- New York. — Louis F. Budenz,' bivši urednik Daily Work-erJa in bivši član narodnega odbora komunistične stranke v Ameriki, je javno izpovedal, da je prišel iz Moskve že pred več kot enim letom ukaz, da morajo biti Zed. države uničene, cla se tako napravi prosto pot ruski dominaciji sveta. To uničenje Zed. držav, j^ j-ekel Budenz, bo izvršeno P°-|Njih ukaz je, in to popolnoma "plazečega blitzkriega," ki; jasen, da se uvede 3e že v delu in posledica tega bo 3. svetovna vojna, ko bo A-merika dovolj oslabljena. . "Jaz sem bil eden tistih," je lz3avil Budenz, "ki sem slepo Veroval, da bo z uničenjem hit-e*'izma sovjetska država bolj demokratična in bolj miroljub-Toda zgodilo se je ravno ^"ratno, kot sem svaril to de-Jel° «b času, ko sem stopil iz k°munistične stranke. v Kot, sem bil natančno pou-Cen še ko sem bil urednik uradnega glasila komunistič. stran-|!e tukaj (Daily Worker), ima ^°vjetska Rusija namen vladati Columbus, O. — Na demokratski državni konvenciji v I petek je vladala neobičajno lepa sloga. Demokratski voditelji, katerih mnogi so bili hladni i proti Lauschetu, so zdaj zanj na celi črti. Najbrže so spoznali, da jih bo v državi Ohio edino Lausche izvlekel iz kaše. Lausche je govoril na konvenciji, da ima na rokah doka-sovjetska! Ze, da snubi njegov nasprotnik diktatura nad Zed. državami in'elemente, ki niso za red in po- ske: kvi to s silo orožja in s pomočjo pete kolone. Ukaz za uničenje Zed. držav, pravi Budenz, je bil dan s znanim pismom od francoskega vodje komunistov, Duclosa, ameriški komunistični stranki. V tistem pismu je Duclos ukazal ameriškim komunistom, naj organizirajo svojo stranko na "razredni vojni bazi." Earl Browder je bil odstavljen in izobčen, ker je priporočal sodelovanje za korist dežele. Na njegovo mesto je bil imenovan William Z. Fostar, ki je bil za "razredni boj." -o-— Angleško letalo je moralo pristati v Jugoslaviji Rim. — Zavezniški glavni £a leta vrnil h katoliški Cer-I^an sporoča, da je moralo blizu in je od tedaj popolnoma! Niša v Jugoslaviji pristati neko ^čal. zdaj pa izjavlja, da | angleško letalo. To letalo so prisilila jugoslovanska bojna letala na tla, ki so Angležem z zname- na rokah komunistične li-Ine> ki 'dokazujejo vse, kar ^daj on trdi. Pravi, da je bil nji ukazali, naj pristanejo. An- Pravi, da je s°vJetskih voditeljev vednoj8'leži so takoj ubogali. ^amen gospodovati vsemu sve-i Angleško' letalo je bilo na P°-| Gn že pisal, je še vedno v ve-avi in Zavezniška uprava v tej k clti ne popusti. Tako misli, da 0 npostavila v deželi red, mir varnost. 6. september je bil tem pogledu precej kočljiv Na ta dan so bili leta 1930 j. ®azovici ustreljeni štirje najini borci. Bili so izraziti jugo-°vanski nacijonalisti, ki niso meli zveze z mednarodnim in p 01 i narodnim komunizmom, firmo sleparske OF je hotel ezvestni komunizem izrabiti gj°min na te primorske zavedne ne ^en°e v sv°Je politične name *n dati rdeči zvezdi novega ■ g°na. Zlonamerna demonstra- clJa na. so v tem slučaju vendar pokazali nel^aj odločnosti. 8. septembra so blokirali Trst in Gorico in niso pustili nikogar v mesto. Vsi dohodki v Trst in Gorico, vsi mostovi in ceste pa tudi v mestih je bilo vsako zbiranje za-branjeno. Samo v prvih dopoldanskih urah, dokler se razgrajači niso prepričali, da se policija ne šali, je prišlo v nekaterih predmestnih delih do lažjih ne-, redov. V Gorici je bilo aretira nih 12 oseb, v Trstu je neznanec sodbo nad naciji, ker je to znak maščevanja Gambier, O. — Tukaj je govoril ohijski senator Robert A Taft, ki je izjavil, da smatra ob-! sodbo nacijev v Nuernbergu kot čin maščevanja in ne pravice. To, je rekel Taft, bo ostalo kot črn madež na rekordu Amerike in da bomo to še dolgo obžalovali. Senator je rekel, da je kazen z obešanjem nemških vojnih lordov bol j ruski kot ameriški princip kaznovanja. "Mi nismo imeli nobene pravice soditi nacijev po postavah, ki niso bile v velja-so naciji grešili. Tako govore ameriški zakoni in vatskem in zaposlen pri Mur- odšla posebna komisija v Jugo-ray Ohio Company. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz žele-tovega pogrebnega zavoda v cerkev Brezmadež. Spočetja na Superior in 41. cesta ob 9:30 ter na Kalvarijo. --o———— Jugoslavija in Grška dobita od Italije po $100,000r000 Albanija ne bo dobila pa nič, je bilo določeno na konferenci Pariz. — Komisija za reparacije ali vojno odškodnino je odločila, da dobita Jugoslavija in Grška od Italije enak delež, namreč vsaka po $100,000,000, dočim dobi Etijopija $25,000,-000. Predlog je bil tudi, da dobi vojno odškodnino od Italije tudi Albanija? toda predlog jt bil poražen. Ruska delegacija je obljubila, da se bo ponovno pognala za višjo odškodnino od Italije, kadar bo prišlo to vprašanje pred koncil ministrov za končno odobritev. Ruska delegacija se je zastonj borila 10 ur, da bi dobila Albanija vojno odškodnino od Italije, vsaj toliko kot je dobila Etijopija in da bi dobila Jugoslavija dvakrat toli ko kot Grčija. Toda glasovanje je izpadlo 11 proti 4, da dobita Jugoslavija in Grška enako vsoto, Etijopija $25,000,000, Albanija pa nič, dočim bo dobila Rusija $100,000,000. Debata o tem je bila do 4 zjutraj. Jugoslovanska delegacija je izjavila, da se . ' ., i po takih bi morali mi soditi," je čuti užaljeno zaradi nizke od-vrgel ročno bombo, ki je ranila. ^ Taft_ <| škodnine, ki je bila določena sedem ameriških vojakov in ^ w smrt na viglicah nemških'za Jugoslavijo. ameriškega fotografskega poro-, yoditeljey y bodočnosti e. Ruski komisar Molotov je od_ cevalca. Ranjen. je bil tudi civil- ^ ^ začne domov M Ja se ni policist in neka ženska. ! Odmev te prepovedi je na vojno, je prepričan, da bo zma- svetuje s Stalinom. Vrnil se Pa od oblasti ni bila dovolje- bifs ^^ Preizkusni kamen je tle september, dan brezpogoj-s-j V(Jaje italijanskih oboroženih ge Zaveznikom, dan končne syna-ta nad fašistično Italijo. Tudi ^spominski dan so hoteli komu-kor-1 1.n.ofarski tovariši iz-Uprlstiti v svoj prid. Zavezniška ]a ava je že predhodno sporoči-v^j a ne bo dovolila nobenih ja-tud nastoP°v- Kot vedno-so se ^rat partizani požvižgali naj avezniške ukrepe in so raču-l0g c na njihovo mahadravo od-i ; gal, torej gre v vojno z idejo, da bo najbrže danes. Konferen-ne bo radi tega nikdar kazno- ca bo zaključila zasedanje 15. van," je govoril senator Taft. oktobra. Razne najnovejše svetovne vesti ljudi zelo dobro deloval. Ljudje so se oddahnili, ker so do grla' siti demonstracij. Zlasti se ljudje jeze, ker je toliko ukazane "ljudske volje." Pride komunistično povelje in tudi kdor noče, mora iti v mesto kričat in delat "ljudsko voljo." Pri tem je ved-1 MIAMI — Preko Kube je divjal vihar, ki se bliža južni Flo-no najbolj nedolžen aretiran, ridi. Veter divja 112 milj na uro. Glavni hujskači se vedno drže RIM — Papež Pij je odločno zanikal obtožbo zagrebškega sodišča, da je odobraval nasilno preobračanja Srbov h katoliški veri, kot je bilo rečeno pri sodni obravnavi proti nadškofu Ste-pinacu. Državni- tožilec je rekel, da so se katoliški duhovniki oborožili z revolverji ter Srbe z orožjem primorali v katoliško vero. kot veliki generali v ozadju in poganjajo v demonstracije samo "ljudstvo." Nikoli ni aretiran kak vidnejši komunist. Ti varujejo svojo kftžo. žrtve morajo biti samo drugi. Izkušnje, ki so jih ljudje napravili s partizan- slavijo in da so v tej komisiji višji uradniki UNRRA. To komisijo je odposlal, je rekel, ko je dobil poročilo o krivičnem razdeljevanju relifa v Jugoslaviji. Vsebine poročila pa ni dal v javnost. UNRRA poroča, da to ni prvo poročilo' o nerednostih z re-ifom v Jugoslaviji in tudi v drugih deželah. La Guardia je poslal komisijo v Jugoslavijo kmalu po-kmi, ko so se vrnili štirje uradniki UNRRA iz Jugoslavije ter poročali, da uporablja maršal Tito relif od UNRRA, zlasti pa mule in truke, da ž njimi prevaža topove in čete v pozicije blizu Trsta, dočim je bilo to poslano iz Amerike v Jugoslavijo, da prevažajo potrebščine narodu in nadomeščajo vprežno živino, ki jo zelo primanjkuje tam. La Guardia je rekel, da se bo vse "izravnalo," čim dobi od komisije poročilo o preiskavi Belgrad. — Jugoslovanske oblasti so aretirale amoriškega inženirja Roberta Burnup, ki je uslužben pri UNRRA. Titova vlada je sporočila UNRRA, da bo uradnika izpustila, ako bo takoj odšel iz Jugoslavije. Inženir je obtožen vohunstva proti Titovi armadi. —-o- Polet s Havajev čez severni tečaj in do Egipta dovršen Kaira. — Včeraj zjutraj ob 2:45 (ob 9:45 egiptovski čas) je pristal armadni bombnik "Dreamboat" B-29 in iz njega je stopilo 9 mož utrujene posadke. Letialo je last ameriške armade, ki se je dvignilo z letališča v Honolulu, letelo preko Pacifika gori na severni tečaj, preko njega in potem nad Alasko, Kanado, Greenlandijo, Islandijo, Anglijo, Francijo, Švico, Italijo ter nad Sredozemskim morjem v Egipt, ne da bi spotoma kje pristalo. Letalo je napravilo 10,925 dolgo zračno pot v 39 urah in 37 minutah. Letelo je povprečno 242 milj na uro. -o- Senator Boyd urgira v resoluciji predsednika, da stori kaj glede živil Columbus, O. — Pri državni konvenciji demokratske stran- j ke je senator Wm. M. Boyd; predložil resolucijo, v kateri; urgira predsednika Trumana,! naj skliče takoj izredno zase-j danje kongresa, da reši vedno | večji problem glede živil ki ^ i Cerkvi Brezmldež. _ ogroža zdravje in dobrobit j Superior in 41. cesta maša za po- I«/»/Jo . * aomov iz Mt. Sinai bolnišnice. Pripeljala jo je želetova ambu-lanca. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu, 16116 Grovewood Ave. Zahvaljuje se vsem za obsike, cvetlice in kartice. Pismo ima pri nas— Pri nas ima pismo Janez Do-linar, doma iz občine Horjul pri Vrhniki. Piše mu bratranec Andrej Dolinar, D. C. R. S. C. Center 9, Senigallia, Italy. Zadušnica— Jutri ob 8:30 bo darovana v Spočetja na ko j nega Matijo Urankar, roda. Mr. Boyd je apeliral na kon-,EmJsta ob/etllica_ vencijo, naj se obrne na pred-, Jutr{ ()b ?;45 ,)0 dar v sedmka Trumana, naj takoj cerkvi vida maša ^ pokojno podvzame korake, da se pride Jer0 Petrovčiž v spomin n. ob_ okom pomanjkanju živil ter ifctm6e njene smrti, vpelje racioniranje redkih ko-J moditet. "Pomanjkanje mesa in dru-j gih potrebnih produktov ne | stria> m naslove sledeiih ^^ emlje samo čas gospodinjam, j riik()V. Verčie Jernej, roj. v Lazih, p. Gorenja vas nad škofjo Sorodnike išče— Verčič Franka, Liechtenstein 39, D. P. Lager, Judenburg. Au- ki morajo čakati v dolgih vrstah po cele ure pred prodajal- Loko; Dolenc Valentin, roj. v nami, ampak povzroča tudi Robidnici p. Gorenja vas nad brezposelnost v mnogih kra-Jškofjo Loko. Dolenc Franči*ka jih," je rekel Boyd, ki je,kan-|;n Ana (to je njuT10 dekliško ime). Naj ji pišejo na gornji didat na demokratski listi v O-j hio za kongresnika-at-large. j Demokratska konvencija pa te Boydove resolucije ni hotela sprejeti. -o—- Trije oproščeni naciji si ne upajo iz ječe, ker se boje naroda Nuerenberg.— Ameriške vojaške oblasti naznanjajo, da so Angleži zavrnili apel oproščenih nacijev, Hjalmar Schach-ta in Hansa Fritsche, da bi se naselila v ' angleški zasedbeni naslov. Truman zahteva, da se Žide takoj naseljuje v Sveto deželo Washington. — Zed. države in Anglija so prišle v dokajšen nesporazum radi naselitve Židov v Palestini. Predsednik Truman je zahteval od angleške vlade, da takoj odpre vrata Palestine, Anglija pa pravi, da je treba to važno in pereče vprašanje prej dobro preštudi-zoni, Istočasno so pa francos-j rati Nek arabski voditelj v ke oblasti odbile podobno pro-| Londonu je izjavil, da bo morala dati Amerika najmanj 500 tisoč vojakov, če bo hotela iz- šnjo von Papenu. T.i trije naciji so bili oproščeni po mednarodnem tribuna- sjiiti Trumanov načrt, lu, nakar jim je ameriška vo-l Predsednik Truman, ki je jaška oblast obljubila, da jim j urgiral Anglijo, da dopusti tabo dala varno spremstvo iz Ba-1 kojšnje naseljevanje Židov v varije. Zdaj so ae vedno v ječi, i Palestino, je tudi obljubil, da ker si ne upajo ven, boječ se, bodo dale Zed. države za to da jih bo prijela domača nem-j]adje in potrebščine na razpo-ška policija in peljala predliag0> sodišče, kakor je to obljubila j _0_ domača vlada. Kaj bodo zdaj napravili ž njimi, še ni znano. -o- NUERNBERG — Admiral Erich Raeder, ki je bil obsojen n _______...------------l skimi voditelji, z visokimi gospo-1 na dosmrtno ječo, je naprosil zavezniški koncil, naj ga raje ustre- Poklicali vso deželo na di "tovariši," delajo obhode zo-' le, kot pa zapro do smrti. Ker je star 70 let, itak ne bi dolgo ži-°nstracije. Toda zavezniki (Dalje na 2. strani) ' vel v Je rekel, zato ima rajši smrt kot vojak. 0PA je dovolila, da si smejo restavracije zvišati ceno Washington. — Od četrtka J oh n Sher- n a p rej s mej o res ta v racij e raza jedila, v katerih je več. Odredba stopi Farmar čaka, če bo še v tretje udarila Harrison, Me. — V skedenj Melville Jordana je udarila strela in ga užgala. Na pogorišču je postavil novega. Komaj je bil gotov, je zopet udarila vanj strela in je zopet zgorel. Zdaj ga je postavil v tretje in čaka, kaj bo. Postava mu je požrla dobro kosilo Los Angeles, wood je šel opoldne do svojega čunati avta, da bi si tam vzel lunch, meso, 15' Zasačil je nekega moškega rav-'v veljavo v četrtek 10. oktobra, no, ko si je hotel pomagati do OPA je poskusila, da bi posta-jedi. Izročil ga je policiji. Ko vila cene na tisto višino, kot so je prišel John nazaj po lunč, bile 30. junija. Videla je, da je našel, da je vzela lunč po- to ne gre, ker jedilnice po tisti ceni niso mogle prodajati. Sedaj smejo torej 1J'; več raču- licija, da bo za "pričo. —-o- Bivši guverner Pennsyl-vanije je umrl New York. — Tukaj je umrl v bolnišnici Gifford Pinchot, ki je bil dvakrat guverner Pennsyl. vanije in ekspert v gozdarstvu. Bil je star 81 let. nati, kot so bile cene 30. junija letos. Natančna navodila glede tega bodo dobile restavracije in hoteli jutri. --o--- SLOVENSKI BEGUNCI VAS PHOSIJO POMOČI! AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 7, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER , (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto 17.00; za Cleveland In Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta »2.60; aa Cleveland in Kanado po poiti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00. četrt leta $2.50, Poaamesna Itevllka stane 0 centov. ____ SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 P«r year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. 0. S. $4.00 for 8 month«. Cleveland and Canada by mall $4.50 lor 0 months. C. 8. $2.60 tor > month«. Cleveland and Canada by mall $2.75 tor 3 months. Cleveland and «uburba by Carrier $7.00 pex year. $4.00 lor 6 months, $2.60 for 8 month«. Single copies 5 cents each. Entered as second-daw matter January 0th 1608. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187».___________ ' No. 196 Moil.,. Oct. 7, 1946 JAMAR: "Displaced Persons" (Od našega prijatelja iz begunstva) IV. Slvoenci žive sedaj pod strašnim dojmom, da jih kot zveste katoličane — zlasti pa duhovnike — preganja Tito v' domovini, da pa jih v begunstvu preganjajo morda prav zaradi tega tudi — zavezniki. Temu zadnjemu se čudimo, toda razumljivejše nam postaja, ko vidimo, da se zavezniški funkcionarji gibljejo v družbi ljudi, o katerih se ve, da so bili deloma poslani deloma naročeni od jugoslovanskih OZnovcev ter tako delajo pod njihovim vplivom kot njihovi nezavestni — ali morda celo zavestni — pomagači. . . To gotovo ne koristi zaupanju malih narodov v velike. Tudi je bil takoj nato razpuščen odbor tega taborišča, ki so ga izvolili begunci, ter imenovan novi. Ali je vse to zategadelj, da se ugodi — zahtevi Titovi po emigrantih, ali — obljubi La Guardijevi, da jih bo polovico spravil domov? In temu naj služijo take in podobne šikane lokalnih faktorjev? Ali pa je namen zaveznikov, da se — iznebe stroškov vzdrževanja? Slovenski displaced persons — na Tirolskem lačni, v Italiji preplašeni gledajo zbegani v bodočnost, izgubljajoč vero v tiste, ki so jim obljubljali svobodo pred strahom in pred gladom in jim nudili zatočišče in zaščito . . . Bolj kot Mednarodna organizacija za begunce raste pred njihovimi očmi — Tito . . . Kako se izgublja vera v zaveznike zaradi njihove politike nasproti beguncem in emigrantom, naj naveden samo nekaj stavkov iz najnovejše knjige Poljaka Pavla Hostowca, ki je izšla v Rimu (Instytut literacki 1946) pod naslovom: Dnevnik potovanja v Avstrijo in Nemčijo" (Dziennik po-drozy do Austriji i Niemiec"). Ne da bi se strinjali povsem z njegovimi obsodbami zavezniških dejanj, vendarle mislimo, da bi v zvezi z našim razpravljanjem o '"brezdomcih" utegnilo zanimati ameriške bravce tudi to mnenje poljskega publicista. Takole pravi na straneh 7-9: "Leta 1945 v prvih dneh okupacijske oblasti v Nemčiji niso štedile brig in sredstev za pomoč interniranim in deportiranim. Toda ta čas romantičnih čuvstev ni trajal dolgo in je že zdavnaj za nami. Rešene žrtve hitlerizma so postale v kratkem času za okupatorja politično breme in vir neskon-čaih težav. Navdušenje za njih reševanje je minilo in namesto njega je pri okupacijskih oblasteh nastopila nevolja in nestrpnost, češ: "Mi smo jih osvobodili, oni pa nam delajo toliko težav!" Dejstva te spremembe so vidna: UNRRA je slabša — novi begunci ne dobe zatočišča . . . razmerje okupacijskih oblasti do emigrantov je označeno z nejavno izraženo željo po njih hitri in neprevideni smrti ... V Avstriji morajo ti begunci računati na novo se ustvarjajočo civilno upravo, ki bo nadomestila vojaško; pri njih velja geslo "Auslander raus!" Vse stranke so tega mnenja in oni so zdaj tisti "žrtveni kozel." Seveda so komunistom to sami fašisti, ki že s samim svojim bivanjem nasprotujejo sovjetskemu novemu redu. Že danes je lahko videti, kakšna vloga bo pripadla tem oblastem po veliki likvidaciji vzhodne emigracije, ki jo okupatorji naznanjajo: odium — sovraštvo spoditve iz stanovanj in odvzema živilskih kart bodo vzele nase lokalne oblasti .. . Doba Belsen Bergen traja naprej: ni videti še konca poniževanja emigrantov in begucev . . ." Ta Poljak opisuje dalje neznosen "Katzenjammer" zmagovalcev, opisuje lov na slovaške emigrante v Avstriji in Nemčiji, ki jih zavezniški vojaki tudi za denar spravljajo do demankacijskih črt, odkoder izginjajo . . . To postopanje imenuje pisec: kupčijske transakcije ... in se povzpne do te-— gotovo pretirane trditve: "Zdi se, da je namesto med vojno obljubljenih svobod od gladu in strahu prinesla doba Zedinjenih držav Evropi druge manj znane svobode kakor — svobodo lova na ljudi z zasedami ali s pogonom kakor na živali, da potem predajajo njih kožo . . ." (str. 23). Nato opisuje, kako UNRRA odbija nove begunce iz sovjetske sfere, kako žene in otroke podi v mraz ... da ni v njej "niti sledu slavnega amerikanskega organizacijskega genija" (str. 23), vidi se; da so "vojno dobile sile izven Evrope" (pri tem misli azijske), kajti : o partizanih na zahodu (Francija) se govori o superlativih, o teh ljudeh pa, ki so se na vzhodu bili za zaveznike in odznotraj razbijali nemško stvar, se "molči ali pa govori kot o fašistih, bandah, Vlasov-cih" itd. in nadaljuje: "Prepad, ki deli danes Vzhod, in Zahod se odpira na vsakem koraku pred našimi očmi. Na begunce iz vzhodnih dežel gledajo danes angloamerikanske okupacijske oblasti nekako tako kakor nacisti na Žide in cigane. Res da jih ne sežigajo v krematorijih, končno pa pridejo vseeno na isto: odrekajo jim pravico azila, skušajo jih "so oder so" — kakor je govoril Hitler — postaviti .nazaj na demarkacijsko črto s popolnim omalovaževanjem njih življenja in človeške vrednosti." Tisti, ki so bili prisilno poslani v zdaj sovjetske kraje, čeprav so se upirali, so zdaj že povečini mrtvi, drugi pa potujejo zdaj po širokih ravninah in povsod razglašajo svojo žalostno zgodbo ter zraven dodajajo: "Angleži in Amerikanci so pravi trgovci s človeško krvjo. Dokler smo jim bili potrebni za "Kanonnenfutter," so nam obljubljali svobodo. Ko pa se je vojna končala, nas pehajo v klavnico, da bi prištedili tisto, kar trosijo na našem preživljanju. Seveda, da bi laže prehranili Nemce. . . doda drugi . . ." Tu misli pisec predvsem na Poljake, kakor se vidi tudi iz naslednjega stavka, ki se nanaša na ustanavljanje poljske vojske v Sovjetiji leta 1941: "Take zgodbe dobivajo seveda več poslušalcev, kakor pa uradni tisk. Poslušalci se spominjajo, "da so angleški in ameriški ministri potrpežljivo.čakali s klobukom v roki v predsobi Kremlja in niso našli nobenih besed utehe in tolažbe za* prebivalce Sovjetske Unije. Kaj naj bi jim tudi govorili? — pravijo. Ali govoriš z ledvičkami, če jih kupuješ? Pogovoriti sevmoraš z mesarjem! Angleži in Amerikanci so hodili k očetu Stalinu kupovat naše meso za hrano topovom in da bi naredili kupčijo, so pripravljeni odstopiti vse na račun — drugih krajev ..." (str. 55). Tako Poljaki, ki so v dnu duše užaljeni zaradi postopanja z njimi po vojski. In tako mnenje gotovo ni na korist zaveznikov. V teh krajih se zdaj zaradi takega postopanja vsiljuje predstava o zaveznikih kot o "zasovraženih kapitalistih, ki s krvavo roko zgrinjajo denar, pridobljen s krivico in nasiljem .. ." Ta predstava je oživela nanovo v Sovjetski Uniji, toda zdaj — brez posebne zasluge oficielne propagande." Tako "displaced person" zopet postajajo plačilni drobiž za Bog ve kakšno sožitje in politično kupčijo med velikimi silami . . . Stojimo pred novimi žrtvami in perspektivami. Mednarodni urad za begunce pri UNO naj bi začel z delom z novim letom: toda kaj bo do novega leta že z nami? Kaj nas čaka v Avstriji, ko pridemo pod civilno oblast? Kaj v Italiji, ki ima tako močno komunistično zastopstvo in ji Tito že ponuja italijanske ujetnike za našo vrnitev, za našo kri? Novi Sheylock hoče kos mesa — toda sodnik ni Porcija z zavezanimi očmi, sodnik je — trgovec, in kdo ve, kam bo pritisnil svoj mastni prst?! Tako medlimo v svojem čakanju in znamenja ob potu se vedno bolj spreminjajo v— križ. . . Kraji "deviške zemlje" se nam ponoči ne kažejo več samo kot mora, temveč že kot odrešenje, toda ne vidimo ga, ki nas bi prepeljal tja . . . Kaj šele v svobodno domovino!?. iMNur«* i *♦ • y M « a a > « » * a • « « fr * a«* ■ «»•» »«« »asa J BESEDA IZ NARODA Nekaj poročila od fare sv. Vida Cleveland, O. — Ker sem večkrat brala v Ameriški Domovini kako se pohvalijo v Newburghu in kako dobro jim gre s prodajanjem "delnic" za naše uboge begunce, sem res prav srčno vesela, da so še tako dobra in usmiljena srca tukaj med nami. l)a, še vedno nas božja zapoved uči: Pomagaj ubogim in zaničevanim, ker milost in plačilo boš dobil pri Bogu! Saj je že navadno tako, da bo tisti, ki je sam ubog, prej pomagal kot pa tisti, ki ima vsega dovolj. Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli, pravi Gospod. Da pa ne boste mislili v drugih farah, da smo St. Clairčan-ke kar .zaspale za tako dobro stvar, naj vam povem, da nas je tudi tukaj še precej dobrih, hvala Bogu, ki se z veseljem zavzamemo za dobro stvar, ki se rade potrudimo pri prodajanju "delnic" za begunce in tudi tlakih je še dosti, ki vedno radi pomagajo siromakom, posebno pa še našim brezdomcem — beguncem. Žalibog pa je veliko tudi takih, ki bi lahko veliko pomagale "odboru 100" pri prodajanju, a ko pride človek v hišo do njih, pa bi kmalu ne vedel kod.ven. Zadnjič šem brala v Ameriški Domovini, da je Rev. Medic pohvalil tiste, ki smo na listi, da bi najraje z zlatimi črkami zapisal imena tistih "stoterih." Da, da, ali tukaj pri sv. Vidu nas je veliko zapisanih pa malo izvoljenih, kakor pravi evangelij. Kljub temu pa, hvala Bogu, prav dobro delamo, čeprav smo tu na St. Clair-ju bolj kot na razburkanem morju. Da boste vedeli, da tudi tukaj pridno delamo, naj vam povem, da sem kot blagaj-ničarka izročila že 600 dolarjev višjemu blagajniku in to je vse zu prodane "delnice:" Naj navedem tukaj samo nekaj imen v resnici dobrih src, ki zaslužijo vse priznanje in božje plačilo. Mrs. F. Baraga jih je prodala za $145.00, Mrs. PristoV in Mrs. Urbančič za $76 in $30.00, Mr. in Mrs. Gre-gorač sta jih vzela še za $50.-00, Mrs. Baraga še za $50.00, Mrs. Pristov še za $40.00. Vidite, to je pravo delo krščanskega usmiljneja. Tiste, ki so pa prodale manjše vsote pa . pridejo prihodnjič na vrsto. Naš dobri Father Gabrovšek nam je tudi poslal ček za $20. Da pa ne boste v skrbeh, kje sem še denar dobila^ da sem iz-[ ročila blagajniku že $600.00, ; naj vam povem, da sem morala tudi jaz teč okrog in tako sem dobila nekaj pri društvih in nekaj pa od posameznikov. Pri tem naj povem, kako so še dobri naši ljudje. Pridem k ubogi vdovi na Bonna Ave., k Mrs. Klopčič, pa me vpraša: kaj s tie pa sedaj prinesli? Ko sem ji povedala, je takoj rekla, o seveda bom dala za te naše u-boge begunce, saj sem vas že kar pričakovala. Dala mi je 2 dolarja, in prišla je druga in ji dala še en dolar; pred par dnevi pa me je vprašala, če i-mam še kaj tistih "tikcov," da bo morda še kakšen dolar dobila. Stopila sem k neki drugi, ki pa mi j"e rekla, da že ve, po kaj sem prišla in je vzela kar za $5.00 "tikcov." Vidite, tako človek veliko dobrega in tudi slabega skusi. In vse ve dobre duše, ki boste to brale, pa denite še kakšen do-larček na stran, da bo pripravljen, ko spet pridem. Saj boste zato enkrat« dobile vse veliko plačilo pri Bogu. Le vrjemite, da je to največje dobro delo u-smiljenja, ako pomagamo našim ubogim zapuščenim sirotam. Saj ne bomo ničesar s seboj nesli, edino dobra dela ponešemo pred večnega Sodnika, ki nam bodo pomagala do zveličanja in božjega usmiljenja. Za enkrat je dovolj, bom pa še drugič kaj poročala. Pozdravljeni. Mary Stanonik, • blagajničarka. —-o-— ' Spomini na počitnice in zahvala Cleveland, O. — Ko pišem te vrstice mi prihaja v spomin, kako sva se domenila z mojim soprogom, ki je ravno imel počitnice, ko mi je rekel: že toliko let nisva bila nikjer koti samo doma pa v tovarni, poj diva malo po svetu. Vprašala sem ga, kam neki misli iti, pa mi odgovori, da bi rad videl svojega dolgoletnega prijatelja, ki živi v Milwaukee, Mr. John Roj-ca, s katerim se nista videla že 27 let. To je brat dobro poznane Mrs. Mary Unetič iz Arcade Ave. Ko pa se tako pogovarjava, pride, naš prijatelj Mr. Frank Bucher v vas in mu poveva, da sva namenjena peljati se v Milwaukee. Pa pravi, saj imam tudi jaz počitnice in grem z vama, se bomo pa še pri mojem stricu ustavili v Jolietiu. Bi ga rad še enkrat videl. Ker je bil na 7. septembra Mr. Frank Bu-cherjev rojstni dan, smo ga obhajali kar do jutra in na ta party so bili prišli tudi Mr. in Mrs. John Bucher iz Loraina, O. John je brat Frank Bucher-ja. Pa pravi Frank, John, jaz grem z Vidmarjevimi strica o-biskat. John je pa takoj povzel, saj imam tudi jaz še en teden počitnic in pravi svoji ženi: Lenčka, .še midva poj diva. In tako smo se dogovorili, da odrinemo v torek zj utiraj proti Jolietu k stricu. Ko pa smo prišli v Lorain in se ustavili pri John Bucherju, pa nam pove Mrs. Bucher, da ona ne more iti z nami, ker mora biti nekdo doma, da bo kokoške "futral.". (Lenka, blagor vam, ki imate vsaj kure, mi nimamo ne kur in tudi mesa ne. Pa brez zamere, Lenka). Tako smo se podali na pot štirje namesto pet. Vožnja je bila j ako prijetna in dospeli smo v Joliet ponoči, kjer smo se ustavili v hotelu Lincoln. Zjutraj smo šli pa najprej na zajtrk in potem pa smo si šli ogledat malo po mestu. Ne smem pozabiti povedati, da smo se ustavili in si ogledali tudi lepo slovensko cerkev. Prav nasproti cerkve pa i-mata svojo gostilno Mr. in Mrs. Duša, prijatelja John in Frank Bucherja. Prav lepa hvala jima za vso postrežbo. Ko smo se pa od teh poslovili, smo šli pa k stricu in teti Math Bucher na 606 N. Broadway. Ko smo prišli tja, sta bila stric in teta na, vrtu in sta bila jako presenečena, ko sta nas zagledala. Pri njima smo ostali čez noč in naslednji dan pa smo se odpeljali proti Rockdale in Waukeganu. Vama, stric in teta ter vašim hčerkam in sinovom se vsi štirje prav lepo zahvaljujemo za vse, kar ste dobrega storili za nas v času našega bivanja pri vas. Posebno pa vam stric in teta želimo še mnogo let zdravja. Ustavili smo se v Waukeganu, da obiščemo brata, ki je tam oskrbnik pri slovenski cerkvi, John Kovačiča. Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Kovačič za vso gostoljubnost, ki ste nam jo izkazali. Ustavili pa smo se tudi v lepem Slov. narodnem domu v Waukeganu. To je pa res lep dom in tudi postrežba imenitna. Dalje smo se ustavili v Rockdale pri Mrs. Hribar, katere hčerka ima gostilno. Prav lepa hvala Mrs. Hribar za vso postrežbo. Ko smo se pa peljali iz Waukegana v Milwaukee, pa smo si ogledali tludi Washington Par Zoo in tudi malo ogledali mesto. Nato pa smo se podali na South 2nd Street, kjer bivajo sorodniki Bucherjevih, kakor tudi naš prijatelj Mr. John Roje. Ker se Mr. Roje in moj soprog nista' videla že W let, sta se nekaj časa kar gledala. John je rekel: jaz te ne poznam. Moj soprog pa je rekel, če me ne poznaš, ti pa povem, da sem jaz Tone Vidmar, tvojega pokojnega brata žene brat. John je bil silno presenečen in je rekel, da si ni mislil, da bi se še kdaj videla. Hvala John za vse, kar si nam dobrega storil, ko smo se po tolikih letih zopet spoznali in kadar pa prideš v Cleveland, Ti bomo pa mi povrnili. Le kaj kmalu pridi, John! ■Od tu pa smo se podali 15 milj zapadno od Milwaukee k sinu Mr. Kovačiča, ki je oskrbnik cerkve v Waukeganu, William Kovačiču. Ko smo tja prišli tako nepričakovano, je bila Mrs. Kovačič presenečena in nam hitro povedala, da Willia ma še ni doma, da bo pa kmalu prišel in ona pa da nam bo j v tem času pripravila malo večerje, ker dosti pač ne more postreč, ker je tako pomanj kanje mesa. Rekla je: Willie mi je prinesel malo mesa, pa bom že kako naredila, da bo za vse dovolj. Hvala Mr. in Mrs. Kovačič za večerjo in gostoljubnost ter vso postrežbo. Ko smo se poslovili od njih, smo se pa podali proti domu Vozili smo kar vso noč. Dobro je' bilo, da so bili kar trije dobri vozniki in je tako lahko vsak en čas prijel za kolo in tako smo v soboto zjutraj že dospeli v Lorain, Ohio, kjer je dom Mr. Bucherja. Mrs. Bucher je bila v tistem času rav7 no v cerkvi in zato se tam nismo dolgo ustavili. Mr. John Bucher nam je hitro skuhal ka ve, da smo si z njo malo želod ce poparili in te stare kosti pretegnili od tako dolge vožnje in že smo se poslovili ter odpe 1 j ali proti Clevelandu. V eni uri pa smo bili na Homer Ave., pri Frank Bucherju, kjer smo njega in njegovo prtljago zložili z avta, se poslovili in odpeljali na svoj dom. K sklepu se pa še enkrat vsi štirje zahvaljujemo vsem, ki ste nam tiako lepo postregli, ko smo bili na našem počitniškem potovanju. John in Frank Bucher, Anton in Mary Vidmar, iz 78. ceste. vpiše, je zaznamovan in gorje mu. Zavezniki ga ne znajo braniti. Pod krinko te organizacije UAIS dela jugoslovanska OZNA tudi v zavezniški coni A. Tako ta organizacija bolj kontrolira podeželje kot zavezniki, ki bi to morali delati. To imenujem žalostno poglavje zavezniške uprave, ki še ne pozna dovolj komunistov — in jih včasih tudj noče poznati. iiiiiiiiiimiiiiiiii Če verjamete aF pa ne mimmmmiiM! DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani) perne in odvratne. Ljudstvo je sito komunističnega terorizma do grla. ŽALOSTNO POGLAVJE. — V zgornjem poročilu omenjam, da so zavezniki pogodili — na Goriškem bi rekli, da so ter no zadeli —, ko so prepovedali razne obhode in ko so pokazali resno voljo napraviti red. Ta red je sedaj v mestih kolikor toliko dosežen. Podeželje pa je še vedno pod terorizmom partizanov. To je tudi za zaveznike prav žalostno poglavje. V coni A, na deželi, še vedno niso merodajna oblast zavezniki, ampak gospodari rdeča zvezda pod okriljem OF ali pa njene podružnice UAIS (Unija antifaši-stičnih Italijanov in Slovencev). Te komunistične organizacije obvladujejo deželo. Mogočni za-J vezniki so svojčas sicer razglasi-1 j li, da-prevzamejo vrhovno oblast nad vsem področjem A, določili ; pravice in dolžnosti prebival-| stva, izdajajo odloke in odredbe,' I toda partizani se jim smejajo in | na svojo pest vladajo, kot da so ' v coni B. Zlasti niso znali zavezniki še doslej zavarovati osebne varnosti. Res da je težko zavarovati vsakega človeka pred na-1 padi, vendar bi se dalo z doslednim in odločnim delom iztrebiti partizanski komunistični policijski ustroj. Dveh gospodarjev — zaveznike in partizane — dežela ne mora imeti. Danes pa je tako, da ne sme na deželo, kdor ni pristaš rdeče zvezde ali pri nje- nih funkcijonarjih dobro zapisan. Lahko se dogodi kaj neprijetnega njemu, pa tudi ljudem, ki jih je obiskal. V vsaki vasi, v vsakem naselju so od OZNA-e nastavljeni ovaduhi in dobro plačani pohajači — malopridneži, ki kontrolirajo vse ljudi in pazijo na vsak njih korak. Vsakemu tujcu se' prilepijo na pete in ga zasledujejo. Ponovno se zgodi, da človeka ustavijo in zahtevajo legitimacijo. To se dogaja pred nosom zavezniških oblasti v tržaški okolici, v Brdih, povsod po deželi. V nočnih urah pridejq v hišo in zahtevajo legitimacijo. Tem zločinskim čuvarjem "komunističnega raja" seveda ne zadostuje kaka zavezniška legitimacija. Celo nevarna je. Izkazati se je treba z izkaznico OF ali UAIS. V to po komunistih popolnoma obvladano organizacijo silijo vsakogar, člane pobirajo kar po hišah. Kdor se ne Ko se je vreme v našem oficu toliko prevedrilo, da se ni bilo bati intervencije od strani kakega bloka, sem dal zopet besedo naši Ančki: "Torej Ančka, poslušaj!" "Saj poslušam," mi vseka v besedo naše pridno dekle. "Jaz sem rekel, da poslušaj in nikar ne migaj z jezičkom« dokler ne pride vrsta nate," j° hitro popravim. "Saj nisem nič rekla," brani Ančka svojo žensko emancipacijo. "Hi-hi-hi. . .," zadrobi Maric-ka tam od svoje mize. "šerap!" ustavim ta mednarodni klic še v zraku, predno more priti do kakih mednarodnih zaštremacij. "Torej poslušaj, Ančka," začnem zopet navijati svojo zamotano štreno, "kadar bo prišel Mr. Grdina po časopis in če boš videla na njegovem obrazu kak tak odtis, kakor ga je opaziti na obrazu frajtarja, ko zasliši, da je prefedran za koprola, ga pošlji v moj glavni stan. Ali sl razumela?" "Nak!" naravnost in brez o-vinkov odploza nazaj najmlajš1 član našga generalnega štaba in ženske sorte. "Da nisi?" se na vso moč začudim, "saj sem ti vendar tako lepo in počasi povedal, da nikdar tako.'; "Saj sem vse razumela, sam0 to ne vem, kaj je to — frajtar.' "Frajtar je prec za generalom," naglo vtakne naš France svojo zagvozdo vmes. "Da je," zazija Ančka, §e predno sem mogel Franceta štukniti in mu povedati, da bo pridnega dekleta pohujšal s takimi flavzami. "Ančka, ne verjemi dedeont kakor sem te že tolikokrat učila," prileti svarilna beseda sem od Mickine mize. Ančka gleda enega in drugega in ne ve, kaj bi rekla. "Je že vse orajt," naglo P°* primem jaz, da se mi ne bi zasedanje razbilo, "naj bo že tako a-li tako, samo Mr. Grdino pošlj1 pred moje obličje, kadar boš V1" dela, da se mu še dopade na tem svetu. Lepo nasmehljaj se m^ in mu reci, da bi jaz rad ž nji"1 govoril." "O čem pa bo debata z M1"-Grdinom?" bi rada zvedela Ma-rička, ki ima v našem oficu najbolj važno mesto; ona je namreč, ki nam plačuje za tlako vsake sobote in taka oseba ima v naših očeh grozno veliko, spoštovanje. "Tisto je pa uredniška tajnost, če veš, kaj je to," ji pojasnjujem. "K-hm. . ." se zaleti Frncetu v otipljivem zadovoljstvu in v iskrenem sočutju do bližnjega- "Ni treba nič kašljati sred1 julija," ga užaljeno podJcl Micka, kateri se je že na glagl' poznalo, da ne ve, prav, ali J3' udarila v majhen titularen j°f' ali bi enostavno požrla tla majhen' ukor ček od svojega napi"eJ postavljenega. „ "Saj nisem zakašljal nalašč se opravičuje France, "dim od cigarete se mi je zaletel v napačno luknjo." "Aha, saj se poznamo," kon-štatira zastopnica nežnega sp0' la z običajnim prepričanjem) da gre nji zadnja beseda. "Križ božji," sem vdihnil j a2; ves vesel, da sem mogel vsaJ nekaj povedati v našem oficU' Čeprav z veliko težavo. V planinah ZGODBA — Spisal Stanko Qanjkar WT gjnCRlSKA DOMOVTKTA. OCTOBER 7, 1936 "Potem morate še sonce "Ne, gospod sodnik. Danes ustaviti." nisem več majhna in neumna "Dovolj bo zavesa, ki jo tke deklica, ki bi se lahkoverno [zaljubila v svoje lastne sanje. Od ceste se cepijo kolovozi in j V marsičem bi se še mogla va-Poti. Nič posebnega ne obetajo | rati, v tem edinem ne več. In vendar je drobec skušnjave Ka vsakem križpotju. "Toda bi lahko šla, da bi vi svoj vlak bolj gotovo zamudili," Pravi sodnik ob nekem stranskem kolovozu. "Poj diva," pravi gospodična razigrano. Pot sama niti ni posebno slaba. y0(}i pa mimo Samih smrek 111 grmovja nekam v notranjost gozda. 'Daleč ne bova šla," meni sodnik. "Lahko bi izablodila ve kam." 'Glejte, tam je nekaj dreves 2 lepo senco. In še nekaj razjeda bo. Tam se ustaviva in Počakava, da gre vlak mimo." "Lepo. Tukaj bi naju do sodnega dneva nihče ne mogel kotiti s svojo navzočnostjo." 'Ali niste zadnjič tu nekje govorili o svojem drvarju in o sti krvavordeči roži?" "Ne'bo daleč do tja. Vendar Vas ni treba biti strah. Drvar Je medtem umrl." "Ali je bil kdo ob njegovi s«irtni postelji?" 'pa. Dekle, ki ga je najmanj pričakoval, je našlo pot do njenega doma." "Umrl.je, ste rekli?" j Umrl je. Tiho in z nasme-0rn. ki ga prinaša pravo spodnje. To je bila zelo vesela smrt._ Sedaj bo živel." . Velike, košate smreke varu-JeJo majhen kos zemlje pred Preveliko vročino. Sto let so Jakule na svoja mlada gosta. ripravile so streho, pa tudi °kn0 v svet. Gospodična Helena je razgr-plašč po tleh in sedla nanj. v °Spod sodnik stoji ob mogo-Cn| smreki in gleda v dolino. ( Kaj vidite, gospod sodnik?" v Gozdove, travnike, njive, hi-m nebo nad vsem. Tam ne-Je mora biti mesto in z njim Ul,°bec velikega sveta." ' Jrp ^ veliki svet me zdajle nič JP vabi. Zdi se mi, da bi lahko 'ečno živela brez njega." ^aj pa bi si želeli, če bi se am mogle želje uresničiti?" + v Gh, nekaj- zelo velikega in tezkega„ "Res?" . ]<• Jki še enkrat v šolo, dkrš.pe morda na vsem svetu jpjer ni. Nekoliko biti podob-t v, *ernu> kar sem doživela v zadnjih dneh. Z nekim brim, dragim in pametnim d jVekom bi rada hodila po j, 8'ih Poteh. Vse bi še enkrat j^misliia. Dom bi si poiskala. mrzle, tuje hiše, kjer sem . rodila, bi poskušala nare-* majhen čudež% Naučila bi ^ 'Jubezni do matere in očeta. s ** in sestre bi prvič prav ^s"'osko pozdravila. Pri vsem m bi morda mislila že na dom. Da bi potem bila tako strašno uboga in ?tročja ZeUe?" Vendar . . ." No, kaj hočete reči?" Kdor vse to tako dobro ve, J taki šoli že bil." Ali potem ničesar več ne P°rtebuje?" "O IšTesV' Veclno kaj potrebujemo t0 . 0 stvari in j udi. Toda žoloni yažno. Misel na tisto - 0> ki si jo želite, vam bo že KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Ali niso to velike Je šola." . ^ Morda pa le niste čisto do razumeli. Pozabili ste, tj Sem govorila o človeku, ki b| bil učitelj. Brez njega Ujh ® šola najbrž niti ne zadala Več „ ne boste varali v Kdo vam je porok, da J ve o pravi modrosti?" marsikaj. Oči, obraz, nia se ka , "Oh', besesda U . dobr obzirnost, plemenitost, V tem se ni mogoče če bi v tej življenjski šoli res ne bilo tako-, kakor sem rekla, bi vedela, da sem vsega sama kriva." "Zelo zanimiva in pogumna vera je to." "Pustite mi jo. Saj ste vi edini, ki jo more razumeti in potrditi." Danes je vsak odgovor priznanje vdanosti in ljubezni. V vsaki besedi se igra usoda, ki hoče dva mlada človeka za vedno zbližati." Sonce pa hiti in hiti po svoji stari poti. Tudi čudež take nenavadne ljubezni ga ne more zmotiti. Drevesa so neme priče modrega razgovora, ki mu življenje ni le lahkotno in samo po umevno vprašanje. "Sedaj bo pa res treba iti," pravi naposled dekle. "Svobodni ste, gospodična Helena. Bolj svobodni, kakor ste prišli, sedaj odhajate." "Največja svoboda je najhujša vezanost. Ali niste prav vi tega povedali?" "Sem. Vendar to svobode ne spremeni v kaj drugega." "Tem lepše. Koga naj vam pozdravim med potjo?" "Tisto kmetico, ki sva jo videla na polju, ko sva pred dnevi šla s postaje na vrh." "In koga še. Tisto neznanko, ki jo iščete, ko vstopate v vlak?," "Je ni več. Zastonj jo boste iskali. Nekje v velikem svetu se je izgubila in se nikoli ne vrne.' "Kaj pa mesto, ki je kakor paradiž " "Tam pa le izročite lep pozdrav. Prav prijateljski in topel naj bo . Tako pozdravlja brat svojo sestro. To lahko vedno ostane, ker je samo lep spomin." "Drugih naročil nimate? Komu naj stisnem roko v vašem imenu?" "Katermu koli dobremu človeku. Ce je ubog, še dvakrat bolj iskreno in vneto. Ce trpi, mu poglejte v obraz, da se mu razvedri. Če mu delajo krivico, ga prosite za oproščen je." "Kako to mislite?" "Danes moramo take uboge in dobre ljudi zaradi vsake ure veselja prositi za oproščen je. Vse naše' zabave so krivica, ki smo jo prav njim naredili." "Tega ne bom znala povedati." "Saj ni treba. Zadostuje, da veste. Svojim študentom pa le poskušajte to modrost razločiti." "Ali naj sedaj grem?" "Zakaj vprašujete?' "Ker bi rada, da bi rekli 'ne'. Pa ne smete tako reči, ker res moram iti. Nič ne zamerite! Dajte mi roko in mi glejte v oči! Ce boste pozabili name, bom žalostna do smrti. Toda vi ne boste pozabili. Pesem ni goVorila resnice." — Konec — Ijou M uit Jlave Vitamins A and D jYou must have Vitamin A as an aid in protection against infections which are more likely to occur in the nose, throat, eyes, ears and sinuses, when there is a deficiency of this vitamin. You need Vitamin D to help 1 the body make proper use of the calcium and phosphorus in your diet. If you are not getting enough of these two important vitamins, take a ONE-A-DAY brand Vitamin A and D Tablet every day and insure your normal requirements. OKTOBER ,senski koncert v dvorani na 9.—Mladinska Marijina dru-1 Stanley Ave. žba, zabava z kartami v šoli sv. Vida. 12.—Plesna veselica podružnice št. 14 SŽZ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ praznujejo 25 letnico obstanka s plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 18.—Predvolivni ples Demokratskega kluba 23. varde v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19.—Honor Guards SDZ pies v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27.—Dr. sv. Imena v fari sv. Vida jesenska zabava v šoli sv. Vida. 26.—Plesna veselica podružnice št. 8 SMZ v Slovenskem društvenem dom una Recher Ave. no — nekateri — prisiljeni iz-1 rodhega stališča niso mogli pri-dajali vse podrobnosti. Raizkri-1 dokiti za t0j da bi pomagali koli so, na katerih krajih, pri ka- munistom spleizata na vrhnara-terih kmetih, v čigavih senikih j čun naroda, njegovega življe- Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 23.—Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. NOVEMBER i 24.—Oltarno društvo fare sv. 2.—Društvo Danica št. 11 Nikolaja praznuje 20 letnico z SDZ ples v Slovenskem narod-, banketom v dvorani sv. Nikola-nem domu na St. Clair Ave. | jana Supreior Ave. in 36A:esta. 3.—Združena društva fare Zvečer ples. sv. Vida imajo zabavo v cerkve- 30. — Društvo Jutranja zveni dvorani, ob tretji uri popol- zda št. 137 ABZ obhaja 25 let-, dne. ' "ico s plesom v Slovenskem na- 9.—Društvo Slovenec št. l) rodnem domu na St. Clair Ave. 10. — Slovenski pevski zbor Euclid priredi pevski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4 popoldne; zvečer bo ples, za katerega bo igral Vadnalov orkester. 15. AMVETS Post 25, veterani II. svetovne vojne ples v SND na St. Clair Ave. 16.—Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16.—Kuhinjski odske Slovenskega narodnega doma, 5050 Stanley Ave., Maple Heights kai desetin slovenskih življenj-priredi puranovo večerjo ob 8 komunisti pa, ker se njim ni zvečer; po večerji ples. zgodilo ničesar, ker so napeljali.—Young Ladies Sodality li vod° "« svoj mlin—izdajalce Marije Vnebovzete ples v,« so namreč krivi — vsega te- in kar so močevali, kje imajo svoje bolnike v oskrbi, kje so dobili hrano zlepa, kje so ropali in plenili. In pričela se je goiija. Partizani sami so se sicer v 99 od 100. slučajev lahko nemoteno umaknili, ker so bili po svojih zaupnikih, katere so vedno imeli med gestapovci, pravočasno opozorjeni o vseh podvigih naperjenih proti njim. Ker so pa ti nemški krvoloki — na vsak način hoteli pokazati uspehe— so goreli seniki — s senom vred, skednji in kmetije—praznili so se hlevi, ljudje pa romali v zapor — v smrt, v koncentracijska taborišča. In bili so zadovoljni oboji — gestapovci, ker so se zopet lahko na-žrli in napojili, naropali vsakovrstno blago, uničili zopet ne- nja in premoženja. (Dalje prihodnjič) SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10.—Pevski zbor Planina iz Maple Heights priredi svoj je- 30.—Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v počast vrniv-šim se članom-vojakom. Veselica se vrši v'Slovenskem domu na Holmes Ave. Kako je bilo pod Nemci in partizani no Gorenjskem (Piše Jeseničan Albin Gaser) Prebivalci Dražgoš, vasi v Selški dolini niso bili tako srečni. Ker leže Dražgoše zadaj za Jclovco — precej od rok — se je naselil tamkaj partizanski oddelek. Uganjal je razne neumnosti, pošiljal pozive na boj Nemcem itd. Vse prošnje prebivalstva naj se umaknejo, so bile zaman, češ le pridejo naj Nemci, mi jim bomo že pokazali. In res — Nemci so, prišli in razdejali s topovskimi granatami in bombami — v dneh 7. in 8. j an. 1942 celo vas tako temeljito, da ni ostal kamen na kamnu. Celo cerkev, poznano posebno po svojih znamenitih oltarjih so naknadno 12. j an., razstrelili, ker se je ugotovilo, da so partizani stdeljali iz zvonika na Nemce. Okupator se je grozno maščeval nad ubogim prebivalstvom. Pomoril je vsega skupaj 67 fantov in mož. Od teh jih je 17 zaprl na farovški skedenj, skedenj nato zažj tako so ubožci živi zgoreli. Nekaj ljudi — žensk in otrok je ušlo'v gozdove, kamor so jo popihali tudi partizani, ko se je šlo za res, in pustili Dražgoša-ne na cedilu. Ubegle žene so se z otroci, vred prebijale po visokem snegu in v silnem mrazu zime 1941-42 čez jelovške gozdove proti Radovljici. Ostale ženske in otroke so pa Nemci be ne. 1. dec. 1941 so zapoveda-li, da po določeni uri ne sme j nihče na cesto, kdor, bo šel bo i proglašen za izdajalca. Isti dan so postrelili po posameznih ga gorja — ui kar je največ vredno — iznebili, so se na lep način nekaj ljudi, ki so jim bili na poti — bodisi vsled od-ločnega protikomunističnega stališča, bodisi radi njihovega katoliškega slovenskega zadržanja. Te vrste ljudi So namreč najraje izdajali gestapov-skim krvnikom. Svojcem teh svojih žrtev so pa znali prikazati vse to v njihovi luči in tako napraviti iz, dosedanjih svojih—vsaj idejnih nasprotnikov —svoje najbolj zagrizene pri ganjače Ne odlašajte! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. (I DELO DOBIJO! ... _ Za hišna dela Delo dobi ženska za hišna de-: la, za vsak dan, ali samo nekaj■ dni v tednu. Dober dom, lahko' delo in dobra plača. Naslov iz-1 veste v uradu tega lista. (197) j MALTO GLASI Stanovanje išče Veteran, mati in sestra, nuj-! no potrebujejo 4 ali 5 sob. Kdor J ve za kako primerno stanovanje' je prošen, da pokliče po 6 zvečer !' PO 1993. (100) Furnezi Novi furnea za premog, plin, olje, corko vodo aH paro. Resetting $15*— čiščenje $5 premenjamo stare na plin aH olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (x) Trgovina naprodaj Naprodaj je grocerija in Ce je kdo samo ho- mesnica z 6 modernimi sobami tel pojasniti prizadetim dejan-, zadeJ> v katere se lahko takoj ski stan — je bil označen za J vselite; zgorej je. dvoje stano-izdajalca in s tem obsojen na | vanJ> vsako po 4 sobe, garaža smrt. In na ta način in vsled za 4 avte; stoker grelna napra- l£LQ P0BIJ0 VEČ POMOČNIC ZA CAFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na ***** . im Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company , ; soba 901 700 Prospect Ave. Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. ta Broadway Plača 93% c na uro Čas in pol za nad 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E, 3th & Broadway (196) tega — radi ljubezni do svojega naroda so padali pod streli in noži kom. ubij-alcev najboljši slovenski ljudje — obojega spola. To ubijanje se je vršilo vedno po dobro v naprej pripravljenem načrtu. O tem Dekleta se sprejme Sprejme se dekleta, ki imajo va za vse poslopje. Jako čisti prostori in lepa zaloga; naha- že vaje ali ki se hočejo "učiti de-ja se v slovenski naselbini. Ko-j lati na šivalnih strojih; šiva-gar zanima naj pusti naslov v nje je na zastorih in tapecira uradu tega lista. (196) nju. Zglasite se j Brothers krajih več slovenskih ljudi takoimenovanih izdajalcev. Ta- pozneje. ko v občini Ovšiše. Tudi v obči- Po večini so že Nemci poni Stražišče pri Kranju so ubili skrbeli za to, da so odstranili štiri stare napredne Jugoslo- s svojega zasedbenega področ- vane—nacionaliste. In dosegli so, da so imeli Nemci zopet priliko in vzrok poklati nekaj žr- ja vso narodno — zavedno inteligenco. Ostalo je pa kljub temu v vsakem kraju še nekaj tev iz zaporov v Begunjah. Če\\ j ud j i, ki so uživali splošen pri Truppa Sobo išče j^vtaB«, 2530 Superior Ave. "ženska želi dobiti!^£?dStr°pje' pokličite PR 4231. (196) kotiti» "Ali ne sodite prenaglo' jim je kdo očital tako dejanje, so vsakega zavrnili: "Žrtve morajo biti." In žrtve so res padale — nepotrebne — nedolžne žrtve brez koristi za narod — za večjo čast in slavo Moskve. Da je tmeu res tako, je dokazal Giorgioni A., član kom. obč. uprave iz Koroške Bele, katerega so Nemci slučajno ujeli, ko se je vračal iz ljubljanske pokrajine in hotel obiskati mater. Njegove zadnje besede pred umrtitvijo so bile "Živela Moskva," torej ne živela Jugoslavija, ali Slovenija, temveč živela Moskva. Izredno ostra zima 1941-42 je prisilila partizane, da so iskali zatočišča v hlevih in skednjih samotnih hiš kmetov, po raznih senikih, po gorskih in planinskih kočah. Tedaj partizani še niso imeli organiziranih svojih bolnic, zato so even-tuelne ranjence, po veliki večini pa ozebljene skrivali in zdravili na posameznih kmetijah. Kmetje so bolnike morali radi ali neradi sprejemati, ker gorje kmetu, ki bi bil to odklonil, čeprav je na drugi strani tve- ugled in imeli veljavo, ali pa vsaj pri svojih strankah ali skupinah. Te ljudi je bilo treba .odstranniti in sicer na lep način. To se je komunistom tudi v veliki meri posrečilo in na ta način so zopet ubili dve muhi na en udarec, iznebili so se ljudi, ki bi mogli š kodovati pri njihovem stremljenju popolni nadvladi kom. partije takoimenovanem .osvobodilnem gibanju, drugič so pa njihove svojce pridobili za svoje ideje. Na Jesenicah so izpeljali ta svoj načrt na sledeči način. Nekaj vodilnih ljudi iz dr. Sta-novnikove grupe tako imenovani (krščanski socialisti) in narodne napredne delavske.skupine so pridobili za svoje, v nacionalni plašč odeto prizadevanje. Le ljudi, ki so vso stvar gledali s pravilnega na- Priletna opremljeno sobo. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče IV 0836.__(196) Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. slovenski lekarnar 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah odpeljali v Št. Vid, kjer so bilijgal, če ga Nemci izslede naj-dva meseca. Nemci so odpelje-!manj koncentracijsko ^taborili tudi vso živino, pobrali ves šče, če ga niso takoj ustrelili, živež itd. Nekaj živine, v koli- jJ kasneje pa tudi izselitev druži-kor je bila na reji v posebnih ne< vaseh so kasneje dobili nazaj. | Tudi preskrba z živežem je Tako se je končata vojna, ki postajala od dne do dne težav-ho jo napovedali Bohinjci, Dov- nejša. Donašalci iso imeli na žani in Dražgoše — na svojo razpolago le nekaj potov in ga-roko — Nemčiji. Angleži si ta- 'zi, prav tako se tudi partizani krat niso upali napasti Nemči-! niso mogli več tako svobodno je, Rusija je komaj dihala pod kretati, ker jih je izdajala.sled. pritiskom Prusov, — slovenski j Vsled tega so se jeli pošluzeva-komunisti so pa namenoma žrt-, ti novih metod pri dobavi žive-vovati na stotine življenj za ža, t. j. ropa. — Partizanski u-svojo propagando. jetniki, še v veliki večiji meri Za svojo propagando so sto- pa ubežniki, so nemškim gesta-rili in žrtvovali vse — samo se- povcem — nekateri prostovolj- Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ate. in E. 68th Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 I (Mo- x) Punch Press operatorice • Inšpektorice Tovarniške delavke 1. in 2. šift Dobra plača od ure in komoda Stalno delo s to 60 let staro družbo Izborne delovne razmere Bishop &Babco€k Mfg. Co. 1285 East 49 St. (198) AUGUST KOSMU V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DOBREGA SOPHiOGA IN OČETA IGNAC GLIHA ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 7. oktobra 1945 Eno leto .ie že minulo, kar tebe več med nami ni, le v srcih nam živi blag spomin. Počivaj mirno soprog in oče in plačilo večno uživaj. Žalujoči ostali: BRIGINA GLIHA. soproga; JOSEPHINE, THERESA, AGNES, hčere. Warren. O., 7. oktobra 1946. MI VAS TRENIRAMO ZA VISOKE PLAČE Ferro Machine & Foundry Company ima popolnoma novo šplo za treniranje, tako da moški, ki niso nikdar delali v fondri, lahko kmalu dosti zaslužijo. Vsi novi delavci dobe treningo. če potrebujejo. Conveyors in drugi o troj i so uporabljeni po vsej tovarni, 5 dni v tednu, visoka plača od ure. jako dobri delovni pogoji ter STALNO DELO. i Ako ste izvežban livarski delavec ali ne, zglasite se pri nas. Employment Office odprt od pon-j deljka do petka, od 8:30 zjutraj do 4:30 pop. -lliMj Mr. Pranks Ferro Machine & Foundry Company 3155 East 66. St. (Oct. 2 ,4, 7) Delo dobi na farmi Išče se delavca, da bi delal staro domovino in sprejema J na farmi. Mora biti sposoben take zaboje za odpošiljanje za vsako delo. Plača po dogovoru. Dobra hrana, dom in stalno delo. Naj se zglasi pri Frank Kapina, 481 E. 152. St., Cleveland, O. in sicer od 3 do j 4:30 popoldne. (197) v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENIJE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE ža po šil j an je hrane in obleke vi v stari kraj. Pri Hollander ju boste vedno dobro postrežem. AMERIŠKA DOMOVIK*, OCTOBER 7, 1946 V službi kalita ZGODOVINSKI ROMAN Arabec mu odvrne: —Imel boš še časa dovolj, da si ©gledaš do sitega celo Kor-dovo. Naposled najdeš v moji hiši tudi kaj takega kar te bo mbrda zanimalo Samo pojdi z m%noj. Strezinja se je dal pregovoriti. In zakaj ne. Videl bo vsaj dom preprostega Arabca ter; proučil način njegovega živi jena. In to mu je bilo ljubo, da vidi v tujini čimveč, da potem lahko pripoveduje v domovini o . vsem tem, in ako je kaj dobrega, da tudi presadi v zemljo svojih očetov. Šla sta mimo palač in nizkih hiš, skozi vrtove polne pomaranč, cipres, oljk in lovorik in palm. Arabec je molčal, in Strezinja se je bavil s svojimi* mislimi. Naposled sta prišla do plota neke zgradbe, ki je bila sredi vrta. Ta zgradba se ni z ničem odlikovala od drugih, pač pa je gledala nekako mrko in neprijazno iz grmovja divjih rož. Arabec obstoji pred vrati hiše in odpre vrata z nekakim čudnim ključem. Nato reče: —Evo, to je moja hiša. Srečen prestopi prag in bodi ti v mojem domu sreča in ljubezen. Strezinja je prestopil prag in se ne malo začudil, ko je zapazil, kako velika razlika je med zunanjostjo in notranjostjo te hiše.. 2e na hodniku je zapazil pra vo razkošje, zakaj sterte so bile ozaljšane s samimi preprogami. Ko-sta prišla v sobo, je imel Strezinja kaj gledati, to^ liko lipša je bilo ob stenah. —Krasno je pri tebi — reče Strezinja. — Tega nisem pri eakoval. —Mar ne? — odvrne Arabec. — Pri meni ni slabo. Dobiš tudi jedi in pijače, kar ti poželi srce. Nato mu ponudi stol in za trenutek se vrne noseč vino na srebrnem pladnju. —Pij — mu natoči Arabec— vino je čisto, kakor kristal. Pomoči svoje ustne z zlato roso čarobne pijače in na,} ti po žilah vzdrhti sreča novega življenja. Vedi, da ne rastle trtin sad samo v tvoji domovini, nego tudi naša zemlja rodi zlato-bajvie pijače. —Ti mi tukaj opevaš vino, kakor čarobno pijačo, a vendar ti tvoj koran prepoveduje piti vino. Arabec mahne z roko. —Grešen človek sem in Alah mi naj oprosti grehe. Ali mislil sem, da že veš, da nam je dovoljeno piti vino, ker smo neprestano, v vojni in so naši bo-| goslovci izrekli, da je v takih slučajih dovoljeno piti vino, ker hrabri srce. -—A tako — reče Strezinja, ali sedaj ne besni boj in se sedaj ne vojskujete torej sedaj ta izjema ne velja. —O, prijatelj, ne bodi strožji od naših pesnikov. Ali nisi slišal, kaj poje pesnik? Vino je mojster za lju idin duhove. Bojazljive hrabri, slabe krepi, bolne ozdravi j a, upala lica debeli, odkriva tajnosti in dela iz noči dan. Govori, ali poznaš kaj boljega od vina? . . . —V resnici mora biti vesel človek ta tvoj pesnik, ako tako poje. Sicer pa ima prav. Vino razvedruje srce, samo primerno se mora uživati. —Ne tratimo časa, ampak pijmo! Ko sta izpila prve čaše, reče Arabec: —'Ni mi znaqp, kako si uporabil te dni v Kordovi, odkar sva se videla prvič. Ali eno vem, da je tvoj zaščitnik, mo- gočni zapovednik telesne straže še postal večji in močnejši gospod. Tvoj Wadha el Ame-ri je sedaj hadžib .Resnično, usoda mu je prijazna in rodil se je pod srečno zvezdo. —Tega niti sam ne taji. —Vidiš li, da sem imel prav, ko sem rekel, da mi pomoreš, ako me njemu priporočiš. Ali ti si samo obljubil, nisi pa storil. Velika gospoda pač urno pozabijo na svoje obljube. —Ce bi tudi hotel — odvrne Strezinja — nisem našel prilike, zakaj Wadha je bil te dni preveč zaposlen z državnimi posli. —Verjamem ti, zato ti pa tudi ne zamerim. Sicer pa lahko to itak popraviš. Imel boš dovolj prilike, da boš z mogočnim Wadhorn skupaj in tedaj izpolniš svojo obljubo. —In kaj bi ti prav za prav rad — vpraša Strezinja. —Prej, nego ti povem, okusiva še to bajno pijačo. —V resnici je izborna — reče Strezinja, ki je z nekako naslado pil {žarko andaluzijsko vino, močno kakor strup, a žarko ka.kor solnce, pod katerim je dozorevalo grozdje. In žar tega vina se je že pretakal po žilah mladega hrvatskega junaka, dasi je izpil komaj še le dve Čaši. -pUgaja tli? — se nasmehne Arabec in zaploska, kakor iz navade. Naenkrat se začujejo tihi zvdki lutnje, in sveže, mlade žensko grlo zapoje pesmico, a-rabsko in zaljubljeno Sprva tiho, donela je pesem vedno glasneje. Kakor da je nekak čaroben napoj opojil Strezinjo. Ni veroval svojim u-šesom. Ta pesem je bila tako krasna, tako mamljiva, kakršne še ni slišal. Zazdelo se mu je, da je zašel v tajinstveni gaj vil in da mu ena izmed njih poje čarobno pesem vilinega sveta. Sedel je nepremično, kakor da je hipnotiziran. Njegove oči so strmele v daljavo, a njegovo lice je izdajalo (razburjenost. Gostitelj je -pokazal sobe in o-pazoval svojega gosta z vidnim zadovoljstvom. Pesem je govorila o ljubezni, hvalila njeno krasoto, govorila o plamtečem morju sreče, v katerem se kopljejo duše dragih, šepetala o vonju cvetic, v katere se pret- varjajo njihovi vzdihljaji, o biser jih solza radosti, ki jim rose lica, ko se po razstanku zopet snidejo, govorila o silni, veliki in nežni gromadi čustev, ki se porajajo iz semena ljubezni ter rastejo in se dvigajo vse više do nebeškega svoda . . . O j ljubav, ti močnejša si kot grenka smrt, po tebi ves je svet spremenjen v rajski vrt. S temi besedami se je končala arabska pesem in ko je že davno prenehal zadnji zvok zadnjih akordov je Strezinja še Vedno sedel, kakor zamaknjen v nekak čarobni sen. Ko se je prebudil, so mu bile oči vlažne. Nepopisno sladko čustvo mu je obdajalo dušo —Oj ta glas, to grlo — vzklikne in prime za roko gostitelja. —Ti pesem ugaja? —Pesem in petje. Slavčka pesem ni nič, ta, pesem je kakor pesem vile, o katerih poj o naše hrvatske pesmi. —Ti si navdušen! —Kako bi ne bil — odvrne mladec. — Moral bi imeti srce iz kamena, mesto krvi bi mi morala teči po žilah sama vocla, da bi me ne navdušila taka pesem. —Da, izvrstna ženska pesniška duša je tlo, ki je pevaja. —Žensko srce je izumilo to pesem? Jaz bi dejal, da je to pesem, ki jo je pel vaš največji pesnik. —One! Te pesmi ni slišal ni-kdo razun tebe ' —Kako misliš to? Ali ni to pesem vašega najslavnejšega pesnika? —Rekel sem ti že, da jo je pevala ženska. —Dobro, naj bo. ako jo je pevala ženska. Ali to je gotovo najslavnejši žena vašega naroda in gotovo je pevala to pesem pred cesarji. —Motiš se! Rekel sem ti res-nico, da se je ta pesem prvi krat pevalava pred teboj, prvikrat danes, prvikrat malo prej. —Kako je to mogoče —Ker je improvizirana. Mlada pevka, ki jo je pevala s spremstvom nutnje, jo je isti-čas tudi zlagala. —Ne, tak čudež ni mogoč! —In vendar je tako! (Dalje prihodnjič) VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika bodisi izvlečenje zob, puljenji zob in enako, lahko dobite v va še polno zadovoljstvo pri dr Župniku, ne da bi' zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča Uradni naslov; Nad 25 let v tem uradu DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. (Oct. 7, 11.) -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhujše šele pride 1886 1946 Globoko potrii in neizmerno žalostni naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je neusmiljena smrt posegla v našo sredo in vzela življenje našemu ljubljenemu, nikdar pozabljenemu soprogu in skrbnemu očetu FRANK FRAITHOFFER Zatisnil je svoje blage oči dne 24. avgusta v bolnišnici po kratki in mučni bolezni. Pogreb se je vršil dne 28. avgusta iz Joseph Želetovih pogrebnih prostorov v cerkev sv. Marije Vne-bovzete ter po opravljeni maši-zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji, z veliko bolečino v naših srcih. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega nam pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Frank Kranjc st., Mr. in Mrs. Frank Slabe, Mr. in Mrs. Joe Makovec, Mr. in Mrs. John Rozanc, Mr. in Mrs. John Krall, Mr. in Mrs. John Sodja, Mr. in Mrs. Louis Sodja, Rev. Max Sodja, Mr. in Mrs. A. Gundersen Mr. Joe Sodja, Mr. in Mrs. R. Braitsch, Mr. in Mrs. Ray Clayton, Mrs. Louise Skerl, Mr. in Mrs. Paul Hult, Mr. in Mrs. Matt Meglich, Mr. in Mrs. Joe Ivancic, Mr. in Mrs. Anton Strasiser, iz Pa., Mr. in Mrs. Tony Pikovnik, Mr. in Mrs. Tony Erainc, Društvo "France Prešeren" št. 17 S. D. Z. iz Detroita, Mr. in Mrs. Harry Wilson, Mr. in Mrs. Lou Rollings, Mr. in Mrs. Steve Toth, Mr. in Mrs. Crampton, Mr. in Mrs. Szewkolo-wich, Mr. in Mrs. Mannaioni, Mr. in Mrs. De Filippi, Mr. in Mrs. Moore, Mr. in Mrs. Norffart, Mr. in Mrs. Prybycin, Mr. in Mrs. Ahrens, Mr. in Mrs. Duane, Mrs. Marshall in hči. Fisher Body Plant 21 U. A. W. Local No. 157, Detroit, Process Development Dept., Detroit. Dalj e izrekamo globoko zahvalo vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki so se in se bodo brale za pokojnika, in sicer sledečim: Mr. in Mrs. Frank Kranjc Sr., Mr. in Mrs. Frank Krainz Jr., Mr. in Mrs. John Rozanc, Mr. in Mrs. John Krall, Mr. John Pernus, Mr. Louis Obreza, Mrs. Rose Chippie iz Pa., Mrs. Mary Kranjc, M/Sgt. in Mrs. Cicciollo, Mr. in Mrs. Andy Fajdiga, Mrs. Opeka in hčere, Mrs. Johanna Hlad in družini, Mr. in Mrs. F. Debevec, Lorain, Mr. in Mrs. Anton Tavzel, Mrs. Mary Bayuk, Miss Uršula Ivancic, Mr. in Mrs. F. Slabe Jr., Mr. in Mrs. W. Slabe, Mr. in Mrs. James Slabe, Mr. James Debevec, Mr. in Mrs. Jack Zagar, Mr. in Mrs. Louis Oswald, Mr. in Mrs. A. Eisenhardl, Lorain, Mr. Frank Skerl, Sr., Mr. in Mrs. Frank Skerl, Jr., Mr. in Mrs. A. Ostre-lich, Mr. in Mrs. Anton Opeka, Mr. in Mrs. Anton Obreza, Mr. in Mrs. John Zalar, Mr. in Mrs. A1 Pike. Mr. in Mrs. Petrovčič, Mrs. Zora Petruška, Mr. in Mrs. J. Zimmerman. Mr. in Mrs. Chas. Strukel Mr. in Mrs. John Azman, družini Korošec, E. 68th St., Helen Ogrin, Christine Schivitz, Mr. in Mrs. Joe Čekada, Mr. in Mrs. Tony Wise, Mr. in Mrs. Joe Wise, W. Va., Mr. in Mrs. Jack Poje, Mr. in Mrs. Anton Muha, Mrs. Mary Mihelčič, Mr. in Mrs. Med ves, Mr. Frank Kovačič, Mrs. Mary Yontez, Detroit, Mich., darovala Mr. in Mrs. Louis Clemens za sv. maše in se tistih tudi udeležila. Nadalje v denarju so darovali: Boys of Plant 21 — 3. Fisher Body, Detroit. Flex-O-Tube Co., Detroit. Hvala vsem sorodnikom za tolažbo in vsestransko pomoč ob uri smrti. Nadalje hvala vsem, ki so prišli kropit in se poslovit od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi onim, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče. Srčno zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu. Zahvala gre sledečim: Rev. Max Sodja, Mr. John Sodja, Mr. Paul Hult, Mr. Andrew Kranjc, Mr. A. J. Lephart, Mr. Frank Dolence, Mr. Chas. Strukel, Mr. Ralph Wilson in Mr. Joseph Žele. Toplo zahvalo naj sprejme Rev. Max Sodja za opravljene cerkvene obrede in spremstvo do groba. Posebna hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za najboljšo poslugo in fino voden pogreb. Vsem jih priporočamo v enakem slučaju. Hvala gre tudi pogrebnemu zavodu Wm. Cavanagh v Detroitu za lepo opravilo, ko je ležal pokojnik v njegovih prostorih, in ki je oskrbel prevoz trupla v Cleveland. Hvala članom društva "France Prešeren" št. 17 S. D. Z., ki so nosili krsto, kakor tudi za hitro izplačitev zavarovalnine. Ako se je izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način prispeval ali pomagal, naj nam oprosti in naj sprejme isto našo najlepšo zahvalo. Ti. predragi nepozabni soprog in oče! S tem se je končalo Tvoje zemeljsko trpljenje, preselil si se tja v kraj večnega miru. mi Ti pa ob Tvojem svežem grobu želimo: Spavaj mirno v hladni zemlji in plačilo večno uživaj za vse. kar si nam dobrega storil. 1 Žalujoči ostali: MARY FRAITHOFFER, soproga; FRANK, sin; FRANK ROBERT, vnuk; OLYMPIA, sinaha in MARY KRANJC. sestra V starem kraju zapušča sestro Frances. Sestra Ivanka Sodja je umrla leta 1941. Tukaj zapušča več sorodnikov — sestrično Frances Krall in bratranca John Rožanc, v starem kraju pa več bratrancev in sestričen in sorodnikov. ' l ■' - ' : Detroit, Mich., 2. oktobra. 1946. 1501000001010101020053020001010002020000020202012323010200020100480189