2 Didakta 192 BESEDE V SVOJI VELIČINI – PRIMER DOBRE PRAKSE / Avtorica: Cvetka Rengeo, prof. slov. in soc., šolska knjižničarka / OŠ Beltinci V zadnjem času pogostokrat slišimo, da je čas, v katerem živimo, drugačen, da je hiter in nepredvidljiv. Strokovni delavci v šolah in vrtcih v vsakodnevnih pogovorih večkrat ponovimo, da so tudi učenci drugačni kot pred petimi ali desetimi leti. Menim, da je nesluten tehnološki razvoj skupaj z »zahtevami« potrošniške družbe prinesel s sabo pozitivne in negativne stvari in da smo se v to »zanko« ujeli otroci oz. učenci, njihovi starši in tudi mi, učitelji. Največ težav imamo zaradi tega najpogosteje prav v komunikaciji. Dajana Jovanovič v svojem prispevku Učitelj – vmesni člen do znanja (2013) meni, da imajo besede velik vpliv na naše življenje. Lahko nas spodbudijo, oblikujejo, imajo moč, da nas motivi- rajo ali zatrejo. Tisto, kar veliko poslu- šamo, sčasoma tudi sprejmemo, po- svojimo ali ponotranjimo. Velikokrat začenjamo verjeti, kar slišimo, ne da bi se o tem predhodno prepričali. V predšolskem obdobju je otrok pravi- loma deležen veliko pozitivne komuni- kacije in spodbud. Ko odrašča, se na- čini komunikacije spreminjajo. V času šolanja otrok dozoreva in spreminja svoj značaj. Posledično se spreminja tudi način komuniciranja. Praviloma posvoji tisto obliko komunikacije, ki jo sam pozna. S primerno in pravilno komunikacijo vplivamo na oblikovanje osebnosti mladega človeka. V 7. razredu sem pred kratkim pri uri slovenščine izvedla delavnico z naslo- vom Besede v svoji veličini, na kateri smo razmišljali o moči besed. Cilji delavnice: Učenci: - bolje spoznajo vpliv sporočil – ne- gativnih in pozitivnih, - razmišljajo, kako doživijo negativno sporočilo, kako se ob njem počuti- jo, kako se odzovejo in kako vpliva nanje lepa beseda, lepa misel, - iščejo pozitivno v sebi in drugih ter to izrazijo. Potek dela: 1. DEL: NEGATIVNA SPOROČILA Najprej sem učencem razdelila lističe z negativnimi sporočili. Vsak učenec je iz košarice izvlekel eno sporočilo. Posebej sem poudarila, da gre le za vajo in da je pomembno, da vsi udele- ženci istočasno razprejo in preberejo sporočila. Učenci so sporočila najprej prebrali tiho, potem pa glasno. Sama sem opazovala njihove odzive in obra- zno mimiko. Primeri negativnih sporočil: S tabo mi ni prijetno. Čudno frizuro imaš. Stvari, ki jih pripoveduješ, niso zanimive. Sošolci te ne marajo. Bodi raje tiho. Nimaš smisla za humor. Nisem rad s teboj. Nimaš prijateljev. Imaš čudne hlače. Dolgočasen si. 2. DEL: POZITIVNA SPOROČILA Nato sem učencem razdelila še lističe s pozitivnimi sporočili. Zopet je vsak učenec iz košarice izvlekel eno sporoči- lo. Učenci so sporočila najprej prebrali tiho, potem pa glasno. Primeri pozitivnih sporočil: S tabo mi je zelo prijetno. Všeč mi je tvoja nova frizura. Rad se pogovarjam s tabo. Veliko veš o zgodovini. Nate se lahko zanesem. Sošolci te imamo radi. Lepe oči imaš. Dober prijatelj si. Vedno me spraviš v dobro voljo. Tvoje ideje so super. 3. DEL: POGOVOR Ko je vsak učenec prebral svoje pozi- tivno sporočilo, sem vodila pogovor s pomočjo vprašanj: - Kako ste se počutili, ko ste prebrali slaba sporočila? - Kako ste se počutili, ko ste prebrali pozitivna sporočila? - Kako se odzovete na pohvalo, kako na kritiko? - Ali tudi sami taka sporočila izre- kate drugim? V katerih primerih? - Kaj bi lahko iz povedanega zaključili? 4. DEL: POVZETEK POGOVORA Učenci so bili zelo presenečeni, ko se prebirali negativna sporočila. Spo- gledovali so se in niso vedeli, kaj to pomeni, čeprav sem jim razložila, kaj je namen delavnice, da bomo razmi- šljali o pomenu prijaznih in o pomenu neprijaznih besed. Ko so dobili pozi- tivna sporočila, so postali boljše volje. Priznali so, da je bilo lepše prebrati pozitivno misel, da v svojem vsakda- nu dobivajo pozitivna in negativna sporočila in da znajo tudi sami užaliti, prizadeti, čeprav se tega pogostokrat ne zavedajo. V konflikten odnos po- gostokrat stopajo z brati in sestrami ter s sošolci. 5. DEL: PISANJE POZITIVNEGA SPOROČILA SOŠOLCEM Vsakemu učencu sem dala barvast karton. Vsak učenec je obvezno leve- mu in desnemu sošolcu ter dvema ali več sošolcem zapisal njegovo dobro lastnost, kaj občuduje pri njem, lahko mu je napisal zahvalo za pomoč itd. Edini pogoj je bil, da je bilo sporoči- lo pozitivno, lepo, dobro, napisano s čitljivo pisavo. Nekaj zapisov učencev: - Občudujem te, ker si zelo prijazna in dobra v odbojki. - Hvala, ker si dobra prijateljica. - Hvala, da mi vedno stojiš ob strani in mi pomagaš. - Občudujem te, ker si dober pri matematiki. Didakta 192 3 EVALVACIJA DELAVNICE Naše počutje čez dan je v veliki meri odvisno od tega, kako preživimo ju- tro. Če zjutraj slišimo prijazne, lepe in pozitivne besede, potem se dobro počutimo ves dan. Učencem sem želela z delavnico pokazati, da se lahko odlo- čimo, da v vsakem sošolcu najdemo ne- kaj dobrega, saj si vsak izmed nas želi slišati lepe stvari. Učenci so priznali, da jim sicer besede nepremišljeno veliko- krat uidejo iz ust, a se znajo opravičiti, vendar tega ne storijo vedno. Učenci so povedali, da so se jih lepe misli in želje, ki so jih zapisali njihovi sošolci, dotaknile in jih pozitivno presenetile. ZAKLJUČEK Biti učitelj ni lahka naloga. Učitelji jemljemo svoj poklic kot poslanstvo, verjamem, da večina tudi kot način življenja. Naša primarna naloga je vzpodbujati in vzgajati vse otroke v odgovorne odrasle z etičnimi standardi, s katerimi bodo kos nalogam in zahte- vam v sodobni družbi. Z vsemi učen- ci, posebej z učenci, ki imajo različne težave, moramo vzpostaviti spoštljiv in umirjen odnos, odnos, v katerem so bodo počutili varno in sprejeto. Vira: Jovanovič, D. Učitelj–vmesni člen do zna- nja. V: Avtonomija v šoli: zbornik prispevkov s 6. mednarodnega sim- pozija, 15.–16. 2. 2013. Črenšovci: OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Vtič Tršinar, D. (2007). Iskalci biserov: priročnik za razredne ure. Maribor: Društvo za boljši svet.