bil> 0. 157 Rev. Milan Slaje srebrnomašnik NOVI GROBOVI Mary Mauer Sinoči je umrla po dolgi bolezni Mary Mauer, rojena Russ, stara 78 let. Stanovala je na 21461 St. Clair Ave. Doma je bila iz vasi Kukendorf pri Kočevju, odkoder je prišla v Ameriko pred 53 leti. Tukaj zapušča dve hčeri: Mary poroč. Shaf-frank in Edith Kracker ter sinove: Louis, Michael, Frank in Edward ; brata Thomas Russ in sestro Johano Schork ter deset vnukov. Njen sopnog Michael je umrl leta 1923. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. čas pogreba bo naznanjen pozneje. John Petrič Po dolgi bolezni je umrl John Petrič, star 80 let. Stanoval je na 1177 E. 60. St. Doma je bil iz vasi Kadlovica pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti; Tukaj zapušča soprogo Gertrude rojena Šile in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa brata. Bil je član društva Dvor Baraga št. 1317 Kat. Borštnarjev. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv, Vida in na pokopališče Kalvarijo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru v ameriški zemlji, preostalim so-žalje. Marija Barbič V pondeljek popoldne ob pol eni je umrla po dolgi bolezni Marija Barbič, roj. Filipovič, stanujoča na 14211 DarVin Ave. Doma je bila iz belovarske župnije na Hrvatskem, kjer zapušča dve sestri. Stara je bila 66 let in v Ameriki je bivala 33 let. Tukaj zapušča soproga Adama in dva sina, Johna in Štefana, ki se nahaja v Hertz, Cal. Ranjka je bila članica društva M. B. št. 47 HBZ. Truplo bo ležalo do pogreba v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. Čas pogreba bo določen pozneje. ainu, je poslal škof tje Rev ana Slajeta. Tudi tukaj si je ri gospod kmalu pridobil sr i vseh tamošnjih Slovencev, erim je dober in ljubezniv nik ter svetovalec. Pred ne-Peti ga je imenovala odlična renska ženska organizaci-,j Slovenska ženska zveza v ,ieriki, svojim duhovnim sve-|S i ,em- Njegovi vzpodbudni j' .globoko zamišljeni članki v * m-11 Vzbujajo splošno pozor-L ?rihodno nedeljo, 13. julija, ob enajstih daroval v sloven-cerkvi v Lorainu slovesno sv. a ob sedmih zvečer mu I lo priredili hvaležni farani j ten banket v SND na Pearl Ameriška Domovina iskreno pta srebrnomašniku, Rev. : »anu SLajetu ter želi, da bi f1 se mnogo lepih uspehov v jPSradu Gospodovem med namernimi Slovenci. Bog Vas V nedJ0^ tekma l n« k 30 20- se bo vr- elskat:rktt0nSkem Str6liŠČU <7 ki 0!?a vseh lovskih klu- bro priprl • fantje ko bodo Cm inmdogovorij°' * t, a°mov, so vab- E SS« |J mje rekelinukazal:vsi se §nte jutri popoidne se m pri kantini! p a Ka V LORAIN! V nedeljo ob 4:30 popoldne se odpeljejo članice Slovenske ženske zveze v Lorain, O. na banket, ki bo prirejen v počast njih duhovnemu svetovalcu, Rev. Milan Slajetu. Ce se želi še katera članica iz Clevelanda in okolice pridružiti, naj to ta koj sporoči urednici Zarje, Mrs. Albini Novak, 1135 E. 71. a | St., da se bo vedelo radi busov. -_o- Pozdravi izletnikov Naš councilman 23. varde, j Mr. Eddie Kovačič, pošilja po- ' zdrave iz Forest City, Pa. ^ Iz Moharjeve farme v Monta-ni pošilja pozdrave Joe Gornick. Iz Brooklyna, N. Y. pozdrav- J ljajo: Mrs. Schmuck in Mr. Max 1 F .Traven. Iz Cincinnati, O. pozdravlja operni pevec Tone Šubelj. Vroče nič kako, toži Tone. Iz Washingtona, D. C. pozdravlja gdč. Ančka Traven, ki se ji zelo škoda zdi, ker ni ves i Cleveland tam. Menda ja! Iz Montreala, Kanada, se spominja svojih prijateljev in znancev Kari Poljanec. Se "konte-na" o fini pijači, ki jo imajo tam. Iz Detroita, Mich, pozdravljata vse "čitatelje Ameriške Domovine Tom in Milka Kraich. Iz New Jersey, New York in : Pennsylvania e pošiljajo pozdra-• ve Mr. in Mrs. Louis Russ in družina. Letalo zapodil v nemške tanke Moskva. — Uradno rusko poročilo pripoveduje, kako je nek ruski pilot treščil s svojim gorečim letalom v sredo nemških tankov, napolnjenih z gazolinom ter žrtvoval svoje življenje, samo da je sovražniku napravil škodo. Nemška krogla je prevrtala gazolinski tank pri letalu, katerega je vodil kapetan Gastelo, pravi poročilo. Letalo je takoj začelo goreti. Pogumni avijati-čar je pa letalo naravnal proti nemškim trukom in tankom, napolnjenimi z gazolinom in treščil mednje. Na ducate trukov in tankov je zletelo v zrak obenem s pogumnim Rusom. --o- Škof Hurley zahteva za predsednika oblast, da lahko napove vojno Washington. — Škof Joseph P. Hurley iz škofije sv. Avgu ština v Floridi, bivši Cleveland čan, je govoril po radiu in poudarjal, da evropski konflikt ni več diplomatski ali politični, ampak je nasotpil zono strategije. Zato bi morale Zed. države rešiti problem strategije na ta način, je rekel škof, da se to pre pusti v odločitev predsedniku Rooseveltu, kot vrhovnemu po veljniku armade in mornarice, ne pa kongresu. Predsednik Zed. držav naj bi imel "moč odločiti, če gre Amerika v vojno ali ne "V današnjih okoliščinah ne smemo izgubiti iz vidika dejstva, da danes ni več v modi, da b: kongres napovedal vojno; to so nam dokazali naciji. Ker nas smatrajo naciji že od vsega po-četka za sovražnike, moramo to Vzeti na znanje, čeprav se Hitlerju še ni poljubilo napovedati nam vojne . . . Predvojna strategija je tako važna, da se vojne dobi ali izgubi, še predno pride do streljanja. Narod nima vpogleda v dejstva, po katerih naj bi odločil, ali naj gremo v vojno ali ne. Dasi jaz trdno verujem v ustavo Zed. držav in vlado, ki je iz naroda, toda v časih kot so danes, naj bi se odločitev za vojno ali proti ne dala v območje kongresu, ker bi se s tem zadevo zavlačevalo. To bi imelo lahko resne posledice in vojni načrti bi na ta način lahko prišli v roke našim sovražnikom." Nemci so že ob en milijon mož, trdijo Rusi RUSKA BOJNA FRONTA NA ZEMLJEVIDU Nemci pa trdijo, da so presekali Stalinovo obram-beno linijo. Nemške čete so zasedle Černovi-ce, glavno mesto nekdanje Bukovine. Rusi so vrgli Nemce v petih krajih nazaj. Ameriška bojna mornarica je zasedla Islandijo, otok Trinidad in angleško Guiano b Črne pšice s številkami kažejo prodiranje nemške armade v Rusijo. Najhujši boji so od točke 3 do 4, kjer so Nemci, kot trdijo, zajeli že 200,000 Rusov, vendar še niso zavzeli mesta Minsk, katerega so obkolili kot s kleščami. Tukaj so Nemce ustavili Rusi pri reki Berezini, kjer bi radi udarili proti Moskvi in kjer se prične Stalinova obrambena linija. Pri točkah 5 in 6" pa prodirajo Nemci v Ukrajino. Točka 7 je romunsko mesto Constanta ob Črnem morju, katero ruski letalci neprestano bombardirajo. Moskva, 7. jul. — Rusko vrhovno poveljstvo poroča, da so Nemci dozdaj izgubili najmanj en milijon mož, ubitih, ranjenih in ujetih. Dalje poročajo Rusi, da je bila nemška ofenziva ustavljena na vsej fronti in da je bila nemška armada celo vržena nazaj na petih krajih. Rusi zatrjujejo, da so Nemci izgubili v prvih 12 dneh ofenzive nad 700,000. mož in ostale štiri dni so jih izgubili pa povprečno 60,000 na dan. Rusko vojno poročilo dalje pravi, da ne more navesti ruskih izgub, toda zatrjuje, da Rusom ne manjka vojakov in da jih imajo najmanj trikrat toliko kot Nemci. Včeraj in tekom noči so Nemci poskušali s svojimi oklepnimi četami predreti Stalinovo obrambeno linijo, toda se jim to ni posrečilo. Pri tem poskusu so imeli Nemci strahovite izgube. Tudi na fronti v Besarabiji so bili Nemci vrženi nazaj z velikimi izgubami. Na Ba ltiku so se sprijeli ruski rušilci in nemške bojne ladje. Nemci so izgubili pri tem eno podmornico in dva rušilca. Mr. Telich se je vrnil Iz obiska v Mehiki se je vrni la g. Mihael Telicheva družina Zelo lepe in zanimive kraje so videli. Prinašajo pozdrave od tamošnjih Slovencev: od brata Jožeta, Frank Hvala, Jernej Ba rage, Mirko Vehovca, Frank Pa. ulina, Joe Znidaršiča, J. Bukov nika, Frank žebreta. Vsi se doli v Mehiki še dosti dobro koman dirajo, toda kot bivši Amerikan ci si želijo vlade, kot jo imamo v U. S. Na obisk po 15 letih Za 4. julij je obiskal Jadriče-ve družine v Clevelandu in Euc-lidu stric Mike Jadrich s svojo soprogo iz Johnstown, Pa. Oba sta še čvrstega zdravja in sta obljubila, da bosta še prišla. K Poroka Na 4. julija se je poročila gdč, Antonija Sila, edina hčerka do. bro poznane družine Mrfin Mrs. Joe Sila iz 8414 Rosewood Ave. Poročevalcu ni znano ženinovo ime. Vse najboljše želimo mladi Slovenki v novem stanu. Washington, 7. jul. — Predsednik Roosevelt je danes naznanil, da je ameriška bojna mornarica zasedla Islandijo in da so dospele ameriške čete na otok Trinidad in angleško Guia. no. Roosevelt je obvestil kongres, da je ameriška bojna sila prišla na te tri važne strategične postojanke radi teg$ da se prepreči Nemčiji izvesti invazjio na ameriško obrežje. "S tem smo preprečili Nemčiji, da ne bo iznenada pograbila strategične postojanke v sever nem in južnem Atlantiku," je iz javil predsednik. ves severni Atlantik. Trinidad in angleška Guiana pa ležita na severovzhodni obali južne Amerike. Anglija je dala Zed. državam pravico zasesti otoka v zameno za 50 rušilcev. Predsednik Roosevelt je obvestil kongres, da je kot vrhovni poveljnik izdal ukaz mornarici, da stori potrebne korake ter zavaruje varnost dohoda k obrežju Zed. držav med Islandijo in Zed. državami. Toda s tem vlada Zed. držav vseeno še naprej priznava samostojnost Islandije, je zatrdil Roosevelt. Ameriške čete, ki bodo zasedle Islandijo, se ne bodo vmešavale v vlado in notranje -razmere Islandije, je rekel predsednik in kakor hitro bo minila sedanja mednarodna kriza, bodo ameriške čete zapustile otok. S tem so ameriške čete prvič prišle v evropsko vojno zono. Zdaj bo lahko Anglija, ki je imela te tri točke zasedene z vojaštvom, istega porabila kje drugje. Islandija leži severo-zapad-no od angleškega otočja in če bi jo zasedla Nemčija, bi ogrožala Na oddih v Minnesoto ' Mrs. Rozi Zalar iz 5252 Oak-wood Ave., Bedford, O. se je podala s svojima dvema sinovoma obiskat svojo sestro v Minnesoto. Njih glavni namen je, pravijo Zalarjeva mama, da se bodo nekoliko ohladili v lepi in hladni Minensoti. želimo jim prav mnogo lepega razvedrila. Hčerka je! Družina Mr. in Mrs. Anton Fabec iz 901 Rudyard Rd. je dobila obisk tete štorklje, ki jim je pustila za spomin zalo hčerko čestitke srečnim staršem! Vojaka na dopustu Zadnji teden sta bila na do pustu vrla euelidska fanta Miško Juratovac in Frank Primo-žnik. Prvi služi pri quartermaster koru, drugi pri težkem topništvu. Oba sta člana podružnice št. 8 SMZ. V sred« odide pa služit Strica Sama tretji član te podružnice, namreč Jimmie, sin dobro poznane Lu-žarjeve družine. Le dobro se držite, fantje! Sinko je! Družino Mr. in Mrs. Blatnik, 1068 E. 68. St. je obiskala teta štorklja in pustila krepkega sinčka. Mati in dete se dobro počutita. Materino dekliško ime je bilo Frances Cerkvenik, hči spoštovane Cerkvenikove družine iz 71. ceste, Mr. in Mrs. Frank Cerkvenik. Blatnikovi so bili že prej večkrat stari oče in stara mama, toda za Cerkvenikove je pa to nekaj čisto novega. Naš poklon vsem skupaj. Razprodaja v Zadrugi Od danes pa do sobote se vrši v vseh treh prodajalnah Slovenske zadružne zveze velika razprodaja. Glede cen raznemu blagu opozarjamo na oglas v današnji izdaji. Berlin, 7. jul. — Nemško vrhovno poveeljstvo zatrjuje, da so nemške čete predrle Stalinovo obrambeno linijo in da so nemške čete okupirale Černonice, glavno mesto Bukovine. Ravno kje so Nemci predrli Stalinovo linijo, poročilo ne pove. Nadaljno nemško poročilo zatrjuje, da so Rusi izgubili že skoro vse ozemlje, ki so ga okupirali leta 1939. Nemci poročajo o uspehih v zahodni Ukrajini, zahodni Beli Rusiji, Besarabiji in Bukovini, nadalje v Latviji in Litvi. Nemško vrhovno poveljstvo še zdaj ni potrdilo, da so nemške čete res okupirale mesto Minsk, dasi je nemški radio to že pred štirimi dnevi zatrjeval. Hitler obljubuje Japoncem del azijatske Rusije Washington. — V diplomatskih krogih se trdi, da Hitler zadnje čase silno pritiska na japonskega zunanjega ministra Macuoko, naj bi Japonska udarila Rusom za hrbet. Hitler baje obljubuje Japonski za to velik del azijatske Rusije, s čemer bi se končno uresničile sanje Japonske, da bo gospodovala nad vso Azijo ter si ustvarila silni azi-jatski imperij. Iz Londona se pa poroča, da jo Rusija poslala Japonski vprašanje, na katerega zahteva jasen Ddgovor, če se bo Japonska držala nevtralne pogodbe, ki jo je podpisala z Rusijo na velikonočno nedeljo. Zadušnica V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Antonom Nose ob priliki 7. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. V bolnišnici Mrs. Agnes Antončič iz 1184 Norwood Rd. se nahaja v Lakeside bolnišnici. "Obiski so dovoljeni v torek in četrtek od 7 do 8 zvečer, v soboto in nedeljo pa od 1 do 2 popoldne. Silen vihar Včeraj je divjal po Clevelandu silen vihar s ploho. Več kot 500 dreves in brzojavnih drogov je bilo podrtih po mestu. Vihar je divjal vse od Toledo pa do Akrona. Seja podružnice 14 SMZ V sredo ob osmih zvečer se vrši važna seja podružnice št. 14 SMZ v Turkovi dvorani na j 16011 Waterloo Rd. Pridite vsi! Nemški škofje so udarili po nacijih Berlin, Nemčija. — Katoliški škofje vesoljne Nemčije apelirajo na vse katoličane v rajhu, naj ostanejo zvesti svoji veri v tem času, ko gre za obstoj ali uničenje krščanstva v Nemčiji. Na svojem zadnjem sestanku v Fuldi so škofje sestavili pastirsko pismo, v katerem obsojajo postopanje nacijev proti cer kvi. To je prvi odločni nastop nemških škofov proti nacijem, odkar je ta vojna in je napravil zelo globok vtis na vernike. V tem pastirskem pismu navajajo škofje omejitve, ki jih je nacijska vlada odredila proti cerkvi ter navajajo tudi nevarnost, ki cerkvi preti. "Izgubili smo svoje šole," pravi ta protest, "in zdaj moramo zapreti tudi otroške vrtce." Dalje se pritožujejo škofje, da so bili od vlade zaplenjeni samostani in druge katoliške institucije in katoliška Cerkev je zdaj tudi brez svojega časopisja. -Pastirsko pismo navaja dalje vsebino neke knjige, v kateri se pripoveduje narodu, da stoji Nemčija pred odločitvijo "med Kristom in domovino." V borbi proti temu urgirajo nemški škofje vernike, naj ohra- nijo živo vero in naj ustvarijo iz vsake svoje hiše "hišo božjo." V tem protestu navajajo škofje, da je katoliška Cerkev v Nemčiji zvesta državi, kako so po samostanih dali zavetje in pomoč ranjenim vojakom, kako se bore bogoslovci v bojni liniji in kako duhovniki delujejo na fronti kot vojaški kurati in pri ambulančnih korih. "Katoliška cerkev rada pomaga nositi žrtve v teh Časih, toda tudi žrtve imajo svoje meje, zlasti še, kadar pride na dnevni red vprašanje vere," konča pastirsko pismo. AMERIŠKAff DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN V SLOVENIAN MORNING : w language ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSI>A?ER j o 157 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JULY 8, 1941 '__LETO XLIV. — VOL. XLIV. utri, na 9. julija, bo pretek-5 let, odkar je bil posvečen ašnika Rev. Milan Slaje, se-župnik na slovenski fari sv. la in Metoda v Lorainu, O. ob tej priliki posvetimo vrstic iz življenja tega na-i odličnega slovenskega du-tiika. °jen je bil 15. septembra L v Ljubljani. S starši je od-že v zgodnjih letih v Celje, • je pohajal šole do leta 1912, ) je pa dovršil bogoslovne iije v Mariboru. Ordiniran il 2. julija 1916 po lavantin-n škofu Mihaelu Napotniku, > novo mašo je pa pel v Ce-9. julija 1916. [ed zadnjo svetovno vojno il vojni kurat in je doživel strahote vojne in je pozneje aj časa tudi še služil v jugo-»nski armadi. Leta 1922 pa ;De vzel s seboj v Ameriko i Vitus Hribar kot svojega ovnega pomočnika na fari rije Vnebovzete v Collin-•du. lukaj je poleg svojega duhovna poklica posveti! ves pro-Čas slovenski prosveti. Usta-il je dramski klub, s katerim vprizoril mnogo lepih pred-Bil je tudi vedno desna a pevskemu zboru Iliriji. Ne-; Časa je poučeval slovenščino i na Western univerzi. p> je moral leta 1928 Rev. ®ar v staro domovino radi ftyja, je prevzel vodstvo žup-\ agilni Father Slaje. Nada-»1 je s že pričeto zidavo no-'sole, dal je podaljšati pre-no cerkev ter vso cerkev Slikati. To je bilo ogromno \ ki ga je neumorni g. Sla-zvršil v popolno zadovoljstvo !'lnov. i . fO Je bilo leta 1934 izpraznje-j,mesto na slovenski župniji \ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. ClaJr Avenue Published dally except Sundays end Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: fia Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za. Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $6.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c ___ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year C. S. and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year _Single copies, 3c____ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. BESEDA IZ NARODA Slovenska zadružna zveza -83 No. 157 Tue., July 8, 1941 General Wavell je šel čakat Hitlerja v Indijo Ves svet je postal pozoren, ko je angleški premier Churchill prestavil generala Wavella iz Egipta v Indijo. V prvi sapi se je obdolžilo, da je bil Wavell s prestavo kaznovan, ker so mu Nemci in Italijani vzeli Libijo. Toda vojaški eksperti vidijo stvar v drugačni luči, ki bo tudi najbrže prava in sicer: Nemška armada se je vsula na rusko ozemlje potem, ko je nemški generalni štab uvidel, da za enkrat ne more nikamor v vzhodnem Sredozemlju. Okupacija otoka 'Krete je veljala Nemčijo mnogo letal, pa tudi mnogo izvežbanih vojakov, da bi si mogli kaj podobnega privoščiti po istem sistemu še kje drugje. Dejstvo, da je nemški diplomaciji spodletela revolucija v Iraqu tudi kaže, da se Nemčija ne more zanesti na arabska plemena. Zato je Nemčija naglo sklenila s Turčijo prijateljsko pogodbo, da tako zapre Dardanele angleškim bojnim ladjam v času, ko bo nemška armada zaposlena na Ruskem. Nemčija je nadalje uvidela, da ne more poslati v severno Afriko dovolj čet, da bi okupirale Egipt. Celo potem ne, ko je zasedla otok Kreto, s katerega je pregnala angleško bojno mornarico. Nemčija je mislila, da bo z okupacijo Egipta in bližnjega vzhoda odrezala Angliji dobavo potrebščin iz Indije. Ker se ji ni to posrečilo z direktnim napadom v Sredozemlju, je sklenila, da gre v isto smer po velikem ovinku, preko Rusije. Kot se sliši, je bil nemški generalni štab vedno za to smer, toda Goering je bil obljubil, da bo zračna sila delala čudeže v Sredozemlju, kar se je pa izkazalo kot prazna ba-harija. Hitler ima z vpadom na Rusijo dva namena, prvič, da izvije Angliji iz rok vpliv v Indiji in drugič, da dobi v roke rusko olje. Kako se bo bp j na sreča še obrnila v Rusiji, se danes ne piore reči. Skoro gotovo pa se ruska armada ne bo mogla ustavljati bolj izvežbani in bolj opremljeni nemški armadi. Ako bodo ruski poveljniki pametni, se bodo umikali in varčevali z moštvom in orožjem. Recimo, da se ruska armada umakne za reko Volgo, ji nemška tje ne bo sledila, ampak se bo obrnila proti jugu na Kavkaz. Tukaj bodo Nemci naleteli na mogočno zapreko, to je kavkaško gorovje. Preko njega je samo par prelazov. Ako te Rusi dobro zasedejo, lahko tam zadržujejo Nemce več mesecev, prav gotovo do spomladi. Ampak Rusi bodo potrebovali municijo, letala in drugo. Na Turke se ne morejo zanesti, ker že vidimo, kako so se vdali nemškemu pritisku. Rusi se tudi ne morejo zanesti na sosedne Perzijce, ker Perzija je mala država. Ampak vzemimo, da postane Perzija kot vojaška postojanka za Indijo, ako Indija potegne svojo severno obrambeno linijo v Perzijo? Ali z drugimi besedami: če bo Anglija poslala Rusom pomoč v kavkaške prelaze iz Indije, da bodo branili rusko olje pred Nemčijo in obenem zabranijo, da ne vpade nemška armada v Indijo, kjer bi dobila zvezo z Japonsko. Kaj bo potem napravil Hitler? Obrniti bi se moral od Kavkaza in poslati svoje oklepne čete okrog 'Kaspiškega jezera in preko tamkajšnjih step proti Perziji in Indiji. Toda to je dolga pot, o kateri se celo nemški generalni štab boji sanjati. In če bi končno Hitler tudi povedal to pot, bo tam naletel na dobro izvežbano in fino opremljeno indsko armado in pa ruske divizije iz Turkestana. In tem četam bo pa poveljeval edini general v angleški armadi, ki se mu lahko zaupa taka naloga in to je general Wavell. Zato ga je pa dele-upa taka naloga in to je general Wavell. Zato ga pa dale- Nedolgo nazaj smo pisali, da se bo vojna odločila v Sredozemlju. Zdaj pa kaže, da se bo odločila na severni meji Indije, ako bo šel Hitler po načrtih, kakor jih vojaški strokovnjaki danes slutijo in kakor jih sluti tudi previdni Churchill. Zadnji mesec je poteklo že 28 let odkar obstoja med nami naša Slovenska zadružna zveza, katere lastniki so posamezni Slovenci in Slovenke. Doba 28 let na trgovskem polju že nekaj šteje, posebno pa še kot ustanova, ki se peča z živ-ljenskimi potrebščinami, kar je najvažnejše in najpotrebnejše v vsakdanjem življenju. Nisem sicer namenjen, da bi opisiaval zgodovino Zadruge, ker to bi vzelo preveč prostora in časa. Čias pa je v našem življenju najdragocenejši, ker čaS,mi-ne in se ne povrne nikdar več. Ker pa že govorim o času, zato pa vam moram kar na kratko povedati, da bo direktorij Slovenske zadružne zveze tudi letos priredil svoj letni piknik in sicer v nedeljo 13. julija na znani Mo-ičlnikarjevi farmi. Slovenskemu občinstvu iz Clevelanda ter bližnje okolice je zadružni piknik znana stvar. Vselej so bili posetniki zadovoljni z našo postrežbo. Tako upam in bomo napeli vse sile in moči, da boste v vsem zadovoljni ter se zagvišali, da boste drugo leto zopet prišli, če nas le Hitler ne bo do tedaj pohrustal. . . človek postane kar nervozen, ko se "spomni na tega groznega človeka, ki si hoče podjarmiti menda cel svet. V tej grozi bi bil pa kmalu pozabil na glavno reč in to so nagrade na našem pikniku. Pripravili smo jih poln zadružni voz. Radi tega pa opozarjam naše slovenske družine, da pohitite z nakupom svojih potrebščin v eni ali drugi zadružni trgovini. Razprodaja bo v teku ves ta teden in to na vsem zadružnem blagu po zelo znižanih cenah, če boste storili to, potem sem prepričan, da ne boste šli praznih rok s piknika, ker boste gotovo imeli pod pazduho polno košaro koristnih stvari. Pomnite, da je zadružno geslo: "Prvovrstno blago, točna postrežba in zmerne cene." Za Slovensko zadružno zvezo, George Panchur, predsednik. -o- Slovenski dom na Holmes Avenue Katoličani so razdvojeni glede pomoči Rusiji Petnajst najodličnejših katoliških duhovnov in lajikov v Ameriki je ojbjavilo izjavo, v kateri priznavajo, da je komunizem sovražnik vseh ver, toda naš prvi sovražnik in sovražnik vsega, kar ljubimo kot Amerikanci in katoliki je pa nazicem. Obratno je pa organizacija katoliških vojnih veteranov poslala predsedniku Rooseveltu pismo, naj pod nobenimi pogoji ne pošlje vojaške ali ekonomske pomoči Rusiji, katere totalitarna vlada in brezbožna ideologija je v popolnem nasprotju z našimi demokratičnimi idejami. Prvi, gori omenjeni, pravijo: "Hitlerjev napad na Rusijo nas ne sme motiti. Hitler je še vedno naš največji sovražnik in ustaviti se ga mora, tudi če to pomeni, da bomo mi in sovjeti začasrio na eni strani v boju, da se stre skupnega sovražnika." Vojni veterani pa pišejo Rooseveltu: "Naša zvestoba do Vas, kot našega vrhovnega poveljnika ne bo nikdar omajana. Naša naklonjenost do principov demokracije se ne bo nikdar spremenila. Toda apeliramo na Vas, da ne izvršite obljube, ki ste jo izrekli za pomoč brezbožni Rusiji in ne Iz urada gl. predsednika Slov. moške zveze Dragi bratje! Kampanja Slovenske moške zveze za pridobivanje novega članstva in ustanavljanje podružnic je bila zaključena, kakor je bilo določeno po sklepu glavnega odbora. £5 tem pa nikakor ni rečeno, da sedaj prenehajte s pridobivanjem novega članstva in podružnic. Dobro vemo, da se nihče ni trudil tekom kampanje za tiste nagrade, ampak se je vsak z veseljem potrudil in kar je naredil je bilo vse v korist organizacije in za njen napredek. Tem potom se vam vsem aktivnim članom, ki ste pridobili kaj novega članstva, kakor tudi vsem tistim novim članom, ki ste pristopili med nas v vrste Slovenske moške zveze prav iskreno zahvaljujem. Obenem pa vam priporočam ,da tudi sedaj, ko je kampanja zaključena, stojite pazno na straži in pridno agitirate za novim članstvom in tako poka-žete s svojo dobro voljo, da tudi izven kampanje delate za napredek Slovenske moške zveze. Prav lepo se zahvaljujem vem članom novih podružnic, ki ste stopili v naše vrste. Vsem tem novim podružnicam želim lepega uspeha in napredka, člani, potrudite se in pridobite še svoje prijatelje pod zastavo Slovenske moške zveze. Sedaj pa še nekaj, če še ne veste, naj vam velja to sporočilo, da imamo do prihodnje konvencije še samo dobra dva meseca. Zato pa priporočam članom, da vsak vzame v roke naša pravila in jih pazno prečita. Gotovo boste našli kaj pomanjkljivega. Sedaj se vam nudi najlepša prilika, da o takih pomanjkljivostih obvestite svoje delegate, ker sedaj je čas, da debatirate na svojih sejah in z dobrimi nasveti izboljšate pravila. Dajte sedaj nalogo svojim delegatom in povejte jim, kaj je vaša želja ter kako in kaj naj se ukrene, da bo koristno za članstvo in napredek Slovenske moške zveze. Če se boste držali člani tega nasveta, bomo v resnici lahko marsikaj dt>brega ukrenili in na konvenciji bo prihranjenega veliko dela in zlatega časa. Izvolite za delegate najbolj zmožne člane in previdne može, na katere se lahko zanesete, da so v resnici delavni za vašo podružnico in celokupno organizacijo. Dobri delegatje bodo gotovo izboljšali naša pravila in tako tudi našo organizacijo ter v bodoče pridobili še veliko število novega članstva. Na vse članstvo apeliram, da upoštevate gornja priporočila in sedanja pravila SMZ. Držimo se našega gesla: "Vsi za enega, eden za vse!" Polletno glavno zborovanje se vrši v nedeljo, 27. julija ob devetih dopoldne v navadnih prostorih v Barbertonu. Prošeni ste, da se vsi tega zborovanja udeležite, ker imamo precej važnih zadev na dnevnem redu, tikajo-čih se prihodnje konvencije. Z bratskim pozdravom do celokupnega članstva, Fred Udovich, gl. preds. --o- Vredno posnemanja Mladinski pevski zbor na Waterloo je pred dvema tedni ime) lep piknik na S. N. P. J. farmi Udeležba je bila dobra in videl: smo marsikaterega starega znanca in prijatelja. Vse se je lepe izteklo in odšlo veselo domov. Pod večer se "še priglasita" Lu ka Slejkp.tyi soproga Rose in kei je stvar bila nekako zaključena darovala sta dolar v zborovo bla gaj no. Odbor zbora se najlepše zahvaljuje vsem navzočim in te-jnu paru za njih dar. Da bi imela še mnogo posnemalcev mec našimi kulturno-zavednimi Slo venci je naša iskrena želja. Angela Siskovich, tajnica. —-o- "V sili spoznaš prijatelja' Tako pravi že stari pregovoi in jaz sem spoznal svoje prijatelje v času moje bolezni. Vede: sem sicer, da imam mnogo prijateljev, a da jih imam toliko ir tako iskrenih, tega pa nisem ve del. Zato se pa želim tem potom za hvaliti vsem mojim sorodnikom in številnim prijateljem, ki so mc obiskavali za časa mojega dvakratnega bivanja v bolnišnici in potem zopet na domu. Posebno zahvalo pa sem dolžan vsem ti stim, ki so se potrudili in mi po klonili nepričakovan dar. Kaj podobnega nisem pričakoval in ko sem ga prejel, mi je kar sapo zaprlo, da se še zahvaliti nisem mogel kakor bi se moral. Zato pa sem vam tukaj prav iz srca zahvaljujem vfiem skupaj in vsa. kemu posebej. Dragi prijatelji, če bo kdaj prilika nanesla, bom iz srca rad pomagal po svoji moči vsakemu, ki ste se me spomnili v času moje bolezni. Bodite prisrčno pozdravljeni in ostajam vaš hvaležni, Anton Brodnik, 1105 E. 64th St. Zgradba in renovacije pri Slovenskem domu na Holmes Ave. Dela pri korparaciji Slovenskega doma na Holmes Ave. so v polnem razmahu. Slovenski gradbenik, Jos. Demshar, nam obljubuje, da če bo šlo vse posreči, bodo vsa dela končana koncem avgusta ali prve dni v septembru. Ker je mnogo delničarjev korporacije širom Clevelanda in okolice, je dobro, da jih seznanimo čemu nam je bil prizidek in renovacija potrebna. Poleg sedanjega pročelja, tik sedanje stavbe, bo dozidan pri zidek 12 čevljev širok in 50 čev-jev globok. Višina prizidka bo samo 3 čevlje nižja od sedanje stavbe. Kaj vse bo v prizidku? Glavni vhod, kateri je sedaj v sredi sedanje stavbe, bo podrt in pride v prizidek novi za vse "prostore v poslopju. Vhod v prizidku bo direkten vhod v avdito-rium, zgornjo dvorano, v klet, sejno dvorano, čitalnico in pisarno. V prizidku bo pred vhodom v vsako dvorano hodnik in ob njem soba' za prodajo vstopnic in sprava za garderobo. Moška in ženska stranišča bodo nameščena direktno v dvoranah drugo poleg drugega v prizidku Klubovi prostori bodo razširjeni tako, da bodo merili 60x38 čev Ijev. V pročelju kleti bo nameščena pisarna, poleg nje hladilna sprava za novo baro v avdi-torijum in poleg te na desno pa velika in obširna čitalnica. Klu bovi prostori bodo imeli kuhinjo in hladilnik. Sedanji kegljiški podi bodo vzeti iz prometa in na njih mestu se bodo razširili klubovi prostori. Stopnice, stranišča in garderobne sobe med dvoranami in pročelno steno bo vse odstranje ho in na, njih mesto bo dobila pr-/a dvorana novo baro in kuhi njo. Drugo nadstropje bo igornjo dvorano vodoravno iz jnačeno, kjer bo nameščena sej aa dvorana in poleg nje prostor, na kuhinja za zgornjo dvorano Točilnica v zgornjo dvorani bo :ez celi prostor, ker bo kuhinja in moško stranišče odpadlo Spodnja dvorana bo spredaj do bila točilnico in kuhinjo, radi te ga bo sedanji glavni vhod zazi dan in v njemu nameščeno okno To je kratek popis spremembe poslopja Slovenskega doma. Pri dite in oglejte si gradbena dela Tajništ-vo Slov. doma . -o- Razočarani policist zahtevajte od naše dežele in našega naroda, da pomaga na kakršenkoli način kateremukoli narodu, katerega totalitarna vlada in brezbožna ideologija je popolnoma v nasprotju demokratičnim idealom." K otoški skupini Karolinov v Tihem oceanu spada tudi oto' Yap. To je skromen in miren otočič s palmami in nepokvarje nim, otroško dobrim črnim pre bivalstvom, ki živi brezskrbne od danes do jutri. Vsa japonska državna oblast na tem otoku je poverjena stražniku, ki opravlja na tem otoku službo ter skrbi z s mir in red med otočani. Stražniku je ime Nagaoka. že več let opravlja svojo službo na otoku Yapu in še nikoli se mu n stožilo po ljudeh v japonski do movini. Pa se je zgodilo, da si je Nagaoka v letih samote in za. dovoljnosti prihranil nekaj denarja. Kako naj ga zapravi, ni bilo treba dolgo premišljevati. V samoti otoka Yapa je razkril, da je Japonska najlepša država na svetu, ki predstavlja višek civilizacije. Sklenil je torej, da odpotuje s svojimi prihranki na Japonsko in obišče prestolno mesto Tokio. Z velikimi nadami v srcu je Nagaoka odrinil na pot. Od veselja ni vedel, kaj bi počel, tako se je rado val trenutka, ko bo stopil na Japonskem med ljudi, ki si jih je predstavljal kot pol-bogo^. Izstopil je v Tokiju na postaji Ueno. Najel si je nosa-ča in rikšo, kajti hotel je poskusiti, kaj se pravi, biti gospod. Komaj pa je prestopil mestno mejo, je moral menjati voznika. Segel je torej žep, da bi plačal voznika z rikšo. Toda o groza! V žepu ni bilo nikjer denarnice. Poklical je službujočega stražnika. Ta mu je pojasnil, da je gotovo postal žrtev drznega žepar-ja, ki mu je z veliko spretnostjo ukradel vse prihranke v znesku 122 jenov. Nagaoki se je zdelo, da se je v njem zrušil svet. Nič več ni videl civilizacije v tisti rožnati luči, kakor si jo je vedno predstavljal. Tokio je postal zanj nenadoma grd in umazan svet z zločinskimi individiji. In še preden je stopil do oblasti, da bi mu pomagala vrniti se na otok Yap, si je mislil: "Pravijo, da so črnci divjaki. Ampak divjaki so le dobri in pošteni ljudje, med polbogovi rumenega plemena pa vlada zločin." Razočaran nad takšno civilizacijo se je vrnil na svoje staro mesto med črnce. ---o- Telefoniraj brezplačno Pomenkovali smo se o različ nih šalah pri telefoniranju. "Nak, takih stvari pa jaz nisem nikoli počenjal," je dejal prijatelj, ki je bil malo kasneje prišel v družbo, "jaz kvečjemu po škotsko telefoniram." "Škotsko telefoniraš?" "Seveda. Ali ne veste, kako je to?" Pomaknil je stol bliže in za čel pripovedovati: "Kot veste, stanujem daleč ven iz mesta. Zaradi dela moram dolgo otati v pisarni, tako da ne morem nikdar točno pri ti h kosilu. Včasih pridem opoldne, včasih ob eni, zgodi se pa tudi, da šele ob dveh ali treh Zatorej sem se navadil, da vsak dan stopim v javno telefonsko govorilnico in telefonsko sporočim ženi, da zdajle prihajam domov. In to telefoniranje me ne stane niti pare!" j "Le kako?" "Kar takole. Vzamem dinar iz žepa in ga vržem v aparat Potem pokličem svojo telefonsko številko — 2332 — in čakam, da trikrat pozvoni, nato pa brž obesim slušalko nazaj. Ker ni bilo nobene zveze, pride dinar spet nazaj, a moja žena je po trikratnem zvon j en ju spoznala, da je zdaj čas, da pripravi kosilo." "Pa če se vaša žena odzove?" "Nikdar, ko je vse dogovorjeno! Moja žena se ne oglasi. Ona dobro ve, da mora priti moj znak. Če pa kak drug človek telefonira nam, pa mora počakati, zakaj moja žena šele po petkratnem zvonjenju prime za slušalko. Ali ni to praktično?" Precej prestrašeno smo se spogledali. Nihče se ni zasmejal, kof po navadi, ko smo drug drugemu pripovedovali razne smešne domisleke. Samo neki gospod, ki je bil prvikrat v naši družbi, se je za stvar jako živo zanimal. "Kaj tako brihtnega se pa jaz ne bi nikoli .spomnil!" je vzkliknil. "Je že tako, človek se do groba ne izuči." "Ali mi ne bi še enkrat povedali? Torej vi vržete dinar v avtomat in izberete številko 1213?" "Ne, ne — 2332 — to je moja številka!" "Torej 2332?" "Tako je." Tuji gospod je vstal. "To je krasno. To si bom pa zapomnil. Koliko časa pa že po škotsko telefonirate?" "Oh — že dve leti! Pa vsak dan." "Imenitno," je dejal tuji gospod, vstal je in odšel. Ko je bil že zunaj, je prijatelj navdušeno vstal, češ le čestitajte mi, ko znam tako imenitno telefonirati! Toda sami mrki obrazi so zrli vanj. Tovariš je dejal: "Ali veš, kdo je bil ta gospod?" "Ne. Kdo pa?" To je bil naš novi višji nad- zornik za pobijanje slep-telefonskimi avtomati!" (J' -o-- Čudaške oporok^ • M Večkrat se sliši, da Je oni bogataš-čudak zapusti ^ premoženje ali tudi drug^ vil kaj čudne pogoje v SVC.' roki dedičem, katerih fliC gli ali pa so le s težavo i' O takih oporokah se je ^ šalo iz starih časov, a pa čudake tudi v najn0'J( času, ki stavijo v svoje ^ kaj čudne in skoro neizvlr pogoje. Poglejmo si par takih L rov: Bogati jugoslovansl^ posestnik Lazar Kurtovi'Jr ločil v svoji oporoki, da,( kopljejo v sedečem poloi){ krsto pa mu morajo škatljo s cigaretami, vžižT fotografijo njegove prV'p Krsta naj bi ležala v gro'0 bi naj bila kbt majhna pravoslavnem slogu. OWj grobnice pa naj bodo iz ffc V Pittsfieldu v An#e neka ženska' po imenu ^ napisala lastnoročno opcV\ zadnjo stran Goyeve sli^e Neki trgovec v Bord% zapustil svoji vdovi fo rento, ki pa jo bo dobi'« mesec pri notarju. Not%. bil obvezan, da je vselej,I ročil določeno mesečno % di zaigral na gramofon® 1 ploščo s pokojnikovimi Vseh teh plošč je bilo os^e Prve plošče so govorile 'ti ljubezni, nato so sledile ft vljudnimi besedami, a k"k so prišle plošče z vedno's očitki. Še bolj čudaška pa je M* roka, ki jo je zapustil natei iz Turina. Vse s sta zahtevala, naj ji^f, , 200,000 lir. Dedič je lef bolan za pljučnico in se'1' ■ izkazal z zdravniškim ^ • Navzlic temu sta ga 1 la. Sodišče pa je tožbo * ■ ker mu je bila pač v1 1 preprečila izpolnjevati * 3 dolžnosti. 5 Precej huda pa je f, ■ oporoka neke ge. MaC'1,, Philippsove iz Leeds«'. 5 tamkajšnjemu vseučilišč - stila 25,000 funtov šte^ > pogojem, da se ta denf'^ ' za pouk o dobrem vedenj j ' tem potrebneje ,pravi vf ■ ker profesorji tega ' nujno potrebujejo tak^-j čaja. } -0-J 1 Nova "moderna" otro*r Froncoski otroci sp i, slili novo igro. Igrajo n - gunce." Vse, kar so vi<\ f mladi in poleti, sedaj > ljajo v igri; vzamejo ;j vozičke, zavijajo odej«r - nike, rjuhe, obleke, vs«i; na voz, ves tovor pritf| vico in se podajo na j pot . . . Bilo bi res težK^J sodobnejšo igro. Tod* i ne krvavi srce pri mislil ) do nedolžnih otrok, kil tako žalostnih in grozoti c časih, da najde še v ti j1 i vestno celo snov za sVfli -o--; Letalo s pogonom M plin . I V Milanu so končani 1 r - poleti z letalom, ki ga 111 nja več bencin, temveč - Letalo vrste "Breda 16't kg težak plinski gener0'1 - vi večji polet s tem 'f. "avtarhičnim" pogonski stvom bo izvedel kofl?i - inž. Cottelli iz Milana v DNEVNE VESTI Ameriška vlada ima toliko denarja za obrambo, da ga ne more porabiti Washington. — Ameriška vlada je v takem položaju, kot nobena druga vlada na svetu. Ima namreč denar na razpolago, ki bi ga rada potrošila, pa ga ne more. Vlada ima na razpolago bilijone, ki jih je odobril kongres za deželno obrambo in bi ga rada vtaknila v industrijo, toda industrija nima opreme, ali vsaj dovolj ne, da bi sprejela vladna naročila za orožje in municijo. Govori se, da bo preteklo par let, predno bo mogla ameriška industrija napraviti več, kot pa ima vlada denarja za obrambo. Do 30. junija letos je vlada potrošila za obrambo $12,710,-000,000, ali za $492,000,000 manj, kot pa je imela v načrtu, da bo potrošila. -o- Armada zahteva, da se pošlje vojaštvo tudi izven ameriškega kontinena Washington. — V kongresu je vzbudila veliko senzacijo zahteva armade, da se pošlje ameriško vojaštvo tudi izven ameriškega ozemlja. Senator Wheeler je takoj podal izjavo, da namerava vlada zasesti Islandijo. Zahtevo je dal na kongres načelnik generalnega štaba, general Marshall, ki je obenem zahteval, da se obdrži enoletnike, rezervne častnike in narodno gardo dlje kot eno leto v armadi. Kongres je sprejel postavo za enoletno vojaško službo in obenem tudi dodatek, da se to vojaštvo ne sme poslati drugam, kot na ameriške posesti. Zato bi moral tudi kongres spremeniti postavo, ako bi se hotelo obdržati vojake dlje kot eno leto< v armadi in če se jih sme poslati izven ameriškega ozemlja. General Marshall je podprl svojo zahtevo s tem, da kažejo dogodki zadnjih dni, zlasti pa vojna med Rusijo in Nemčijo, da se vojna lahko zanese nenadno v nove kraje, ki so bili dozdaj smatrani kot varni pred vojno. Čez praznike je bilo v deželi 583 žrtev Od zadnjega petka pa do nedelje zvečer se iz 42 držav Unije poroča o 583 smrtnih žrtvah prometnih in drugih nezgod. Prometne nezgode so zahtevale 359 žrtev, drugi vzroki pa 224. Največ nezgod s smrtnim izidom je bilo v Kaliforniji, namreč 52. IZ DOMOVINE —Kupčije s hišami in zemljišči. Marec je izkazal v zemljiški knjigi okrajnega sodišča v Ljubljani 43 kupnih pogodb za celotno vrednost din 3,190,150. Finančni organi so izvršili posebno k o n tr o lo in revizijo pri raznih ljubljanskih koncesioniranih realitetnih pisarnah, kakor tudi pri nekaterih šušmarjih, ki skrivaj in proti lepim nagradam posredujejo pri nakupu hiš in zemljišč, ne da bi plačevali primerne davke. Baje bodo nekateri precej občutno kaznovani. Med važnimi posestnimi spremembami naj omenimo, da sta dedinji po pok. Adolfu Hauptmannu prodali stavbno parcelo na vogalu Res-Ijeve in Sv. Petra ceste in hišo št. 89 na Sv. Petra cesti neki trgovki v Kranju za 1,200,000 din. Mnogo so ljudje po mestu govorili, da je tvrdka Bata prodala svojo palačo neki celjski tvrdki. Kupnina naj bi bila znašala 22 milijonov. Govorilo se je dalje, Ja se za to palačo zanima tudi neki ljubljanski trgovec. Vse te govorice zaenkrat ne odgovarjajo dejstvu. • — Nehvaležni sin. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 59 letnega prevžitkarja Ignacija Vrhnjaka iz Ribnice na Pohorju. Vrhnjak je povedal, da sta bila s sinom zaposlena na hlevu pri pospravljanju sena. Pri delu sta se sprla in je sin z gnojnimi vilami udaril očeta po glavi ter mu zbil zobe in zlomil nos. Nato je starček padel še s podstrešja na tla.ter si pri tem zlomil desno roko in se potolkel po glavi. —-o- Strela je poškodovala slovito francosko katedralo v Bazesu. MALI OGLASI Danska bo zaprla ameriške konzulate Washington. — Danska, ki je dominirana od Nemčije, je ukazala vladi Zed. držav, da s 15. julijem zapre vse konzularne urade, to je na isti dan, ko mo rajo zapreti vrata ameriški konzulati v Nemčiji in Italiji. Ameriška vlada ne prizna sedanje danske vlade, zato je prišla ta odredba iz Copenhagena, gotovo po nemškem naročilu. -o- Davke bomo lahko plačali naprej z popustom Washington. — Zakladniški urad naznanja, da se bo od 1. avgusta naprej lahko kupilo v bankah davčne note, katere se bo potem dalo vladi za davke. Namen je dvojen: da ljudje lahko kupijo te note recimo vsak mesec po eno, torej bodo plačevali davke na obroke. Drugi namen je, da bo vlada vsak mesec dobivala denar za davke, začenši z avgustom in ne šele prihodnjega marca. Na 15. marca, ko je treba plačati dohodninski davek, pa se bo davke lahko plačalo s temi notami in vlada bo dala nekaj popusta nazaj. _-o-- Nemški konzularni uradnik se je obesil New York. —- Julius Otto, star 54 let, ki je bil prideljen nemškemu generalnemu konzulatu v tem mestu, se je obesil Zadnji teden se je pa ustrelil ^ Washingtonu Heinrich Nostiz, ki je bil uslužben pri nemškem poslaništvu. Oba sta storila samomor ker bi morala domov v Nemčijo, ker je ameriška vlada ukazala zapreti nemške konzulate. Kazanje slik! K prvi predstavi na St. Clair-ju se je odzvala velika udeležba; v Collinwoodu pa udeležba ni bila tako obilna. Radi tega bomo nadaljevali za poskušnjo še enkrat tudi v Collinwoodu in sicer prihodnji četrtek, Na St. Clair ju so pa predstave redno vsako sredo zvečer. Kjerkoli drugje bi želeli imeti slikovno predstavo, se lahko priglasite. K slikam iz stare domovine bo poleg ribniških okrajev tudi slika iz Notranjske, ki je bila pri zadnji predstavi izpuščena. Kazale se bodo tudi slike iz razstave ročnih del SŽZ, ki se je pred kratkim vršila v Collinwoodu. Za firmo: A. Grdina in Sinovi: Anton Grdina, starejši. liTJTJTJTTlJTJTJTJT^ JI Razprodaja in PIKNIK SLOVENSKE ZADRUGE 0D TORKA 8. DO SOBOTE ]2. JULIJA V NEDELJO 13. JULIJA (OB 28 LETNICI) PIKNIK NA MOČILNIK AR JEVI FARMI OCCIDENT MOKA, 24a sem spet legel v travo, i *hodu je bledelo jutro. r % našega mladefga Mimbre- 'ni kazalo dobro. Iz vrst 1 V je, stopil na breg pravi i % močen, plečat človek, ki r j trem odrastlim bojevni- "kos, Črni bober. s ee tulite!" je kričal svojim "Črni bober bo mašče- c Woja tovariša. Yuma še- j e ustrelil mojega brata, ko z je napadel z Old Shatter- t om, zato mu bom njegove- r ji»rata zaklal in mu vzel c Naj le pride tisti črv, s ! se bo v mojih pesteh in s 'mojim nožem in maščeval J bratovo smrt in ranjene i tfše!" ^ fei je svojo široko odejo, r ¥ strah me je bilo za deč- c Edečkar je razkazoval mi- ž 3;ki so pričale o silni moči in \ 'slutiti, da je izvrsten pla- s jpe so se tiste mišičaste ro- c tki eni le Mimbrenja, je bil s :»ljen. j snnetou in Vete ja sta se i letovala. Apač je povedal (dogovora; r Mimbrenjo poj de na našem I ;u v,vodo, Črni bober pa na v to Yumov. Ko sta stopila i 'fo, lahko storita, kar ho- c f-ampak le zmagovalec sme r z vode, njegov naspronik i * biti mrtev in zmagovalec s >* Pokazati njegov skalp. I ('le imam svojo puško in k »Old Shatterhand bo vzel (» čarobno puško v roko, j )®la boiva, da se zmagoval- 2 Žičesar ne bo zgodilo. Kdor i jle roko zoper njega, dobi c iUo. Howgh!" j m Je Stopil Mimbrenjo na J t. V rokah je držal nož in i |pasu je imel ovito tenko P Pa je ni opazil, kdor ni < 1 za njo, in na hrbtu za vr- i l^ta bili zateknjeni dve pal- ] M si ju je urezal iz votle- s ikinega stebla. Ker je ob- : I hrbet nam, Yume stebla i opazili. Ko,ža se mu je : ,|a od olja. Izza drevja se . j escalo dvoje oči, — Močni i Je biI- Se je le zbal za : 4 ^ videl njegovega or- f.:ga nasprotnika. ' innetou je tlegknil y dlani> rotnika sta šla v vodo_ Pa ^"po s^oje. [ni bober je planil, da so |o Pljusknili valovi, in ne-lor"a se je s silnimi skoki }Pal na našo stran, kot da 5 nasProtnika že koj v pr-I spopadu zagrabiti'in za-f- Mimbrenjo pa je poča-£ Premišljeno stopil v vo-£ p,Jagoma lezel v njo do q ' Na gibanju ;vode sem ^ je segel za hrbet, — » vrv rZel V roko in raztr" l nn* P0tem šele je dvi- iljegov ln 2aplaval- ianie f mirn°- tehtno ob- '"lje' da ln mid,aI° >e za dvanaw1"0 °PraVil K narazen jif sunkov sta opil in koi i enjo se je h en se m genii ,v'apo' n0" t^ Inji trenutek. p t>a minile so sekund* • Pol minute, mS1 ■num ° ^uta in šele tedaj t Cfa 1 mimbrenjo na nn a Površje in se ozrl. Koj za njim se je prikazal tudi Črni bober. Čisto J blizu skupaj sta bila, pa sta gledala jvsak na svojo stran, ni- i sta se videla. 1 Eden Yumov je iztegnil roko i in pokazal na Mimbrenja. 1 "Obrni se, Bober, obrni se! j Za teboj je!" I Besede so odjeknile po jeze- j ru in v istem trenutku je jekni- j la tudi Winnetouova srebrna i puška. Njegova nezmotljiva < krogla je /vrgla izdajalca na j tla. ( Winnetou pa je grozeče za- j klical: < "Tako se bo zgodilo vsakemu i izdajalcu, ki bo pomagal borcema!" , Yume so zopet tulili, pa kma- ( lu utihnili. Dvoboj je vzel vso j njihovo pozornost v zakup. Še c na ranjenca so pozabili. Posledice izdajalskega klica so se pokazale. ^ Bober se je obrnil in zagledal j iečka. Z nožem med zobmi se , ie zagnal proti njemu in ga ' zgrabil z obema rokama, Mim-orenjo se je* vzpel, visoko dvig- 1 nil noge, se izmuznil napadal- 1 2u, ki je zaman grabil po nje- A govern od masti opolzlem tele- ( 3U, in izginil pod vodo. Bober se je koj potopil za 1 njim. Zamuda je bila za njega usodna. Prestrašen je krik-, ( nil in se s hlastnimi sunki od- i ialjil. Legel je na hrbet, se dr- 1 žal z nogami in z eno roko nad i yodo, z drugo pa preiskoval i spodnji del telesa. Kri je por- c iečila vodo. Mimbrenjo ga je sunil v trebuh, tako smo pozne- f je zvedeli, nož mu je izpadel iz e ust, ko je kriknil. j Še je otipaval rano, ko je iz- j nova ves prestrašen kriknil. j Dobil je sunek v hrbet. Odpla- j ^al je proti svojemu bregu in se 5 potopil. In odslej smo ga vi- , Jeli le vsake pol do tri četrt j minute, ko je moral priti na površje, ker mu je zmanjkalo f sape. Iskal je pod vodo nož. £ Mimbrenja pa vobče nič več ni ; silo videti. Pol ure je minilo, zdanilo se ^ je, Mimbrenjo se ni več prika- g zal in Bober ga je zaman iskal na površju in pod vodo. Zaso- j dil je menda, da se mu je nasprotnik kje skril. In skriti se je mogel le v grmovju ob bregu. I Zaplaval je k bregu, plaval ; ob njem ter natančno preiskal . in pregledal vsak kotiček. Napeto smo čakali, vsak hip se se je utegnil Mimbrenjo prikazati in planiti nad njega. Neko mesto se je zazdelo Črnemu bobru sumljivo, obstal je, ga pozorno ogledoval pa previdno in počasi splaval bliže. Nenadoma pa je izginila pod vodo njegova glava, nato rame, prsi, roke, krčevito je otepal z nogami po zraku in nazadnje je izginil ves Črni bober pod vodo. Jezero je zavalovelo daleč naokoli, se zavrtinčilo — nasprotnika sta se spopadla pod vodo. Kak bo izid —-? Mimbrenjo je splaval na površje. Z nogami in z eno roko je veslal k bregu, vlekel z drugo nekaj za seboj pod vodo ter izginil v obrežni goščavi. Obrnil sem se k našim ljudem in jim polglasno zaklical: "Zaklal ga je, na breg ga je potegnil, da mu vzame skalp, česar pod vodo ne more lahko opraviti. Pripravite puške! Yume bodo zdivjali, se bojim, ne bodo držali dogovora, napadli nas bodo!" Tedaj se je Mimbrenjo spet prikazal izza grmovja, splaval na naš breg in zlezel na suho. Koj se je oglasil Vete ja. "Stoj! Le zmagovalec sme na suho! Nasprotnik mora biti mrtev!" Mimbrenjo pa je zavihtel nad glavo skalp in nož ter zaklical : Slika nam kaže vojaško ambulanco, kakršnih se žujejo vojaki v vročih puščavah osrednjega vzhoda. mejo jih kolikor jih more Amerika poslati. Predfl Britsko-ameriškega ambulančnega oddelka in Nola • ford, uradnica v tem oddelkii si ogledujeta te vrste lanco. • : ' 1 . i itn Različni znaki za civilne obrambne delavce, v vsaki vrsti od leve na desno: katastrof ni delavci, vardni v zračnih napadih, prva pomoč, za čiščenje cest, varstvo otrok, kantina, zdravniška postrežba in ognjegasni oddelek. Štorklja se oglaša tudi sredi oceana. Sredi očem* vojaškem transportnem parniku se je teta štorklja kar dvakrat in sicer pri Mrs. George Kappes,. soprogi f-ga poročnika je pustila hčerko Rose Barnette ( slika) in pri Mrs. H. W. Maier, soprogi drugega porod, je pustila sinčka Richard Philip-a (spodnja slika). Js Gledala sta skozi okno in: kramljala o domačih razmerah kakor stara znanca. Hitro je tekel Lovru čas. "Oh, kakšen je naš papa!" se je zasmejala Irma, se obrnila k cvetličnemu jerbaščku, polnemu širokolistnih rastlin, in vzdignila iz srede širokokrajni klobuk gospoda Majerja, izpod njega se je zasvetil marmornat kipček boginje Venere na granitnem stojalcu. "Ti reva, ti!" je dejala s smešnim milova-njem, "kako se ravna s teboj, ko si vendar tako lepa!" Lovru je bila na jeziku duhovita primera; toda premotila ga je gospa Majerjeva, ki je vstopila z možem. "Ah, srečne oči, gospod Bo-janec!" je pozdravljala, mu ponudila obe roki in ga vabila, naj prisede, da bo povedal kaj o Dunaju. "Ah, Dunaj in- Gorenja vas, ta razlika, gospod Bojanec! Ali se boste mogli udomačiti zopet v naših krajih?" "Smešno!" je dejal gospod Majer. "Saj je pri nas tudi prijetno. Koliko je vredno to, da se otrese človek sitnih običajev. Tu ni nič dolžnostnih po-setov, nič hinavskega pozdravljanja in klanjanja. Prijatelji se shajamo v domačo zabavo in za druge se ne brigamo nič. In nekaj mladega sveta imamo tudi." lltANOl t//per Ftili/ieaJi* fort ancient Fort Ancient—Route 350 east of Lebanon—Take Route 123 from Lebanon A section of Fort Ancient's Wall nr,H *4 A,H*.. TRETJE OBLETNCE SMRTI I FORT ANCIENT NAŠE NEPOZABNE SO i te Hrhnmt)i0i PROGE IN MATERE NO. B GOVRTCSV ' STANDARD OH OF OHIO ki je zatisnila svoje mile oči dne 8. julija 1938 FAMOUS OHIO BATTLEFIELDS Ohio's Ancient- Fortress Protected Mound Builders V grobu tam spavaš sladko, nam je pa v srcu hudo; veseli v nebeški se slavi, kjer enkrat se združimo vsi, žalujoči ostali MARTIN GRIMŠIČ, soprog FRANK, sin "Papa," je dejala Irma, "mi ai bomo prav prizadevali, da privežemo gospoda Bojanca na naše kraje." "Preljubeznivo, gospodična," se je klanjal Loyro; "a jaz sem Cleveland, O., 8. julija 1941 TROJKA DR. FRANC DETELA /' f "Smešno! Smolo! Ali ni to največja sreča, da imamo med seboj vrlega gospoda Bojanca. Na njegovo zdravje! Eks!" — Lovro je sždel kakor na iglah, ko je iskal Majer plačnika za zapitek, in jemal račun nase. "Bog ne daj," je vpil Majer. "Jaz ... jaz se le šalim, veseli me, če koga malo poščegačem. A da bi plačevali vi! Smešno! To beračijo bomo že še zmogli. Bantlir, račun!" In gospod Majer je vrgel petdesetak po mizi. "Gospoda, jaz imam izvrstno misel, izborno misel." "Ni možno," je dejal Edvard. "Jaz porečem Bendežu, da se popeljemo zdaj k njemu in Bendež naj vozi naprej, sam; Edvard in gospod baron skupaj za njim in jaz z gospodom Bojancem zadaj. Ko zavije Bendež na svoje dvorišče, pa mi bič v roke in naprej, na moj dom. Tako se ga znebimo. Ha, kako bo klel! — Boter Bantur, zdravi! — Bendež, druga postaja bo pri tebi, da poskusimo, če se tvoj metličan prileže na cviček. Vozi naprej, da boš pot kazal. Ampak vozi, kakor se spodobi; če ne, ne boš pil z nami." Župan Bendež si je potisnil klobuk na stran, zamahnil z bičem in zdrdral, da je letelo kamenje na obe strani in so se ljudje od daleč umikali. Ponosno je zapeljal doma na dvorišče in klical hlapcu, naj gre iz-pregat gospodi. Gospode pa že ni bilo več videti, ker sta bili zdrčali obe kočiji mimo hiše in se ustavili streljaj viiše pred domovjem gospoda Majerja. Kakor piščeta okrog koklje stoje v Gorenji vasi hiše okrog cerkve, tu zidana, tam lesena, ta sem, ona tja obrnjena, ena više, druga niže ob pogorju, ki prehaja v dolino. Nad vasjo pa stoji gradič z železnim balkonom, od treh strani obdan z lepim vrtom, ki ga ograja kam-niten podzid z železno mrežo. Po vrtu se vijejo peščene poti okrog zelenih trat in cvetličnih krogov. Za vodnjakom stoji z jasminom preprežena lopa pod košatimi orehi, v ozadju visoke smreke in temne tise. To je gradič Mlaka, pred katerim sta Edvard in baron poskakala z voza, gospod Majer pa previdno lezel iz kočije v strahu, da mu ne zdrkne noga, ker ga je tresel smeh. Ko je čutil pod seboj trdna tla, se je zakroho-tal na vse grlo, si obrisal pot s čela in začel klicati: "Irma, Marta, kje sta? Edvard, pojdi ju iskat! — Oj, ti preklicani Bendež!" Posilil ga je znova krohot, ko je peljal svojega gosta v sprejemnico v prvem nadstropju. Lahno je zašumelo skozi vrata belo krilo; vstopila je živahno mlada deklica in bistro uprla v gosta črne oči. Lovro je skočil in se klanjal. "Irma, gospoda Bojanca sem pripeljal," je dejal Majer. I "Lepa hvala, papa! Kako prijetno iznenadenje!" je de-J jala, prijazno podala Lovru ro-Iko in izražala sožalje zaradi tetine smrti. "Kje pa je mama?" je vprašal gospod Majer in pustil Lo-vra samega z Irmo. Deklica je bila zgovorna in zabavna. "Odslej nas morate večkrat razveseliti s svojim obiskom," je omenila šaljivo; "saj smo sosedje. Glejte, skozi to okno se vidi stolp vašega gradu, iz moje spalnice se pa vidi še lepše." že privezan; kar nič me ne vleče nazaj v mesto." "Toda gledališče, koncerti, plesi!" je menila gospa; "kdor je to okusil, temu se toži dolgo časa. In te obleke, ki se vidijo po promenadah in po izložbah!" "Po teh se moškim ne toži nič," je zavračal gospod Majer. "Mi nismo razvajeni. Ne res, gospod Bojanec?" "V istini, milostiva, jaz sem prav srečen, da sem, kjer sem, in ne hrepenim nikamor več," je zatrjeval Lovro in pomenljivo pogledal poleg sebe gospodično Irmo, ki ga je sporazumno pogledala po strani. "To je jako lepo," je dejal gospod Majer; "a človek mora gledati tudi na to, kar je dobro. V verandi je pripravljena večerja. Stavim nujni predlog, da nadaljujemo pogovor po večerji. Kdor je za to, naj vstane!" Vljudni gospod Majer se je priklonil svoji ženi in ji ponudil roko, takisto je odpeljal po njegovem zgledu Lovro gospodično Irmo. Po stopnicah se je prišlo v prostorno verando z visokimi železnimi stebri, ob katerih se je vila divja vinska trta. Pred verando so rastle ci-trone, magnolije in drugo dehteče južno drevje ob kraju skrbno negovanega vrta. Po vrtu sta leno hodila ma-lobesedna Edvard in baron Ber-ger ter kadila smotčice. Ko se je oglasil v verandi gospod Majer, je vzdihnil Edvard: "Vendar enkrat!" Baronu pa je izginil z obraza izraz dolgega časa, ko je zagledal gospodično Irmo ob Lovrovi roki. Čelo mu je zatemnelo in oči so se zais-krile; strmel je nekaj časa na mestu, potem pa se je obrnil za Edvardom. "Gospod Bojanec, gor za mizo!" je ukazoval Majer in posadil Lovra med ženo in hčer. "G6spod baron, na mojo desno stran!" "Jaz že sedim," je dejal baron malomarno in sedel poleg gospodične Irme. "Če je dovoljeno," je šepnil sosedi. Irma je nalašč preslišala besede, dasi so jo zmotile v pogovoru z Lovrom. Gospod Majer je grdo pogledal barona, ki se je drznil upreti se njegovemu ukazu. Gospa je začutila na- petost, pa se je trudila spraviti zabavo v tir. Nevede ji je priskočil na pomoč Edvard z obširnim opisovanjem svojega šolanja v Ogrskem Starem gradu, koliko so tam pili in kake burke so uganjali. "Bratec," ga je zavrnila Irma, "saj to ni tolikanj zanimivo, da bi se smelo stokrat povedati." "Če tebe ne zanima," se je ponesel brat, "pa zanima druge. Kaj, baron, ali te zanima?" "Strašno!" — Mirno je nadaljeval Edvard svojo razpravo in zabavljal, da ne razumejo o umnem poljedelstvu kmetje na Kranjskem nič, graščaki pa še manj. Lovro pa je premišljeval Radivojevo naročilo, naj gleda, da pride denar v narodne roke, in sklepal, da bo skušal izpolniti to domorodno dolnžost, vesel, da ga Stojano-va Anica še ni bila ujela za besedo. I "Edvard, vse ob svojem ča-'su!" je pretrgala gospa učenemu sinu temeljiti samogovor o prašičih. "Gospod Bojanec," je dejal gospod Majer, "pokusite to vino, jeruzalemec. Potegnite ga, saj smo doma! Tega norca Edvarda pa nikar ne poslušajte! Nas je učila skušnja, ta je boljša od šole. Edvard, od gospoda Bojanca se boš učil ti, kaj se pravi gospodariti." "Drug od drugega," je do-brovoljno dejal Lovro. Čisto je bil pozabil v svoji sreči staršev in doma in mislil le na ljubeznivost krasne sosede. Kako rad bi ji bil povedal kaj duhovitega ! A da se mu ni posrečilo, tega mu prav nič ni zamerila Irma, bila' je popolnoma zadovoljna, da je očarala ene-saj je vedela, da imata oba različna uspeha isti izvor, in enako laskava ji je bila dobra volja Lovrova kakor baronova togota. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jarfl Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA; KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizac v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,0 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19% " Čc hočeš dobro sebi in svoUm dragim, zavaruj se pri najbolj!1, šteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije. 1 bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. 1 otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate s*^ dobe od $250.00 do $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacij®' trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, It was a crisp autumn evening lundreds, perhaps thousands, of ears ago. Inside the high earthen walls t the fortress which the Mound tuilders had laboriously con-tructed, warriors kept vigilant /atch, trying to penetrate the loom of the thick forests beyond. Lurking among the trees, they new, were enemy tribes seeking o wrest from them their fertile ands and game-filled woods. Suddenly a shrill war whoop iroke the evening calm and in-aders dashed from their shelters or the Great Gateway. With stone axes and other weapons, invaders and defenders net in a struggle to the very eath. There Is no account of this bat-le in any history but scientists ound at the Great Gateway at 'ort Ancient, largest primitive jrtresi in America, a great quan- tity of bones. Here, perhaps, just such a battle was fought, one of many for the possession of the rich lands that are now Ohio. Today, Fort Ancient is a state park, operated by the Ohio State Archaeological and Historical Society for the benefit and interest of the citizens of Ohio and America. In prehistoric days it was a refuge for the Mound Builders in the Miami Valley, from the Ohio on the south, to Cedarville, about 18 miles south of Springfield, on the north. In times of danger they hurried through the unbroken forests to seek protection behind the three and a half miles of earthen walls which had been painstakingly raised, basketful by basketful, to a height of from 10 to 20 feet. Within the 126-acre enclosure built on a high plateau overlooking the valley of the beautiful Miami River they built their huts of saplings interlaced with vines and twigs and covered with a foot of clay. Scientists searching through the prehistoric fortress have found more than 100,000 artifacts—stone weapons, pottery, pipes, crude ornaments and other products made by those mysterious people. The ancient walls of this mighty fort stand today as a relic of long-ago Ohioans, built to defend their homes from enemies. Fort Ancient is now the objective for thousands of modern-day Ohioans interested in the works of these early people or merely looking for a pleasant place to picnic. Fort Ancient is on Route 350, approximately 35 miles north <5f Cincinnati and midway between Routes 42 and 22. Next Week—How Old Britain, Indian Chief, met his death in the war between the French and the English. Barbare Grimšič