NOVICE
Dolenjske Norice izhajajo vsal; čelrtek ; ako ; ; je ta dan praznik, dan poprej- : :
Ceua Jim Je za celo leto 10 K, za pol leta 5 K. Naročnina za NenaCyo, Bosno in drugo evropske države znaSa 12'— li, za Ameriko H"— K. List il) (Iglami se pluču.jej<> iiiiirrej.
: Vse <lo|)is«, iiiii'oéiiiiio in oiinHiniti : sprejema timliariia J. Krajec nasi.
Dpozoritev na nopohe pri postavljanju vitBijBV (geplnav).
Od sti'aiii posestnikov je nastalo v zadnjem fiasu veliko zaniiiianje za labo poljedelski 11 strojev, posebno viteljev, katere labko rabi kot gonilno iiioČ za vse druge' sti'oje. — Če ae posestnik odloći kupiti vitelj, ga naroííi pri zadrugi ali trgovcu poljedelski!! strojev. Stroj |>ride, in sedaj pa nihie tio pouči Iniieta, kako da naj vitelj k zemlji pritrdi. Ker vidim po deželah vse víteljtí popolnoma nepi'aktiČiio iti iz fizičnih razlogov negospodarsko utrjene, lio6em s tem ljudem povedati, kako naj se ravnajo v bodočnosti, in kako še danes lahko svojfi viteije pi'aktično utrde.
Vilelj postavimo navadno pred skednjem na levi ali desni stiant- duri, da laliko v ^ skedenj vozimo, na popolnoma ravnem prostoru. Če je svet valovit, ga je treba popolnoma zravnati. Prostoi', kjer se konji gonijo, mora biti siib, tlakan ali debelo s peskom posut, da konji lažjo hodijo. Polu-jner ki'oga bodi 4 do 6 nt, ćiin večji, tem lažje za živino, in stroj izvaja ve6 moči. Na sredini kroga se zemlja 20 do 25 cm globoko v širini I SO do 2 m v kvadratu izkoplje. Ta jama se potem izloži z opeko, kameno ploščo ali zalije z betonom, popolnoma vodoravno, le pustiti je treba 4 proste 5 cm debele odprtine za vijake, katere se naknadno s cementom zalije. Na ta podstavek se po stijenju položi spodnji del vitelja, pritijen na lesenem okvirn in se nasadi na te 4 vijake in z matico pritrdi. Sedaj se je treba se enkrat prepričati, če je vse vodoravno pritrjeno. Ako ni, treba oni del, kam stroj visi, s klinom podložiti.
Na dnigi strani proti skednju se od sredine kroga izkoplje jarek, ravnotako 20 do 25 cm globok in širok in izloži do podstreh z opeko, deskami ali betonom. V jarek se pa pritrdi od vitelja naprej transmisijska os, katera nam goni stroje. Ta os mora ležati v isti smeri vodoravno z viteljem in je pritrjena na sredini in na konceh jarka v ložti. Ta jarek sc potem s plohom pokrije; koder pa hodijo konji.
se posuje še s peskom. Ti'eba je gledati na to, da se os v ložih lahko maže. Na konca osi se pa pritrdi kolo 50 do 80 cm v premeru 10 do 12 cm široko, na katero pride gonilni jermen.
Tako postavljeni vitelji zahtevajo, da vsi stroji pri delu stojijo v skednju počez.
Ako hočemo imeti zvezo strojev po dolžini skednja, treba za ta namen naroČiti še eno malo konično poísredovalno koto, da se zveza prelomi in na dolžino izpelje.
Tako imamo vsa osnovna dela končana.
Na pritrjen okvir se nasadi pokrov vite^ja in pazljivo zveže v ozobje. Pokrov se ne sme s silo spuščati, ker pri tem se tanka vlita plošča razpoči ali kak zob odlomi. Na nasajen pokrov se pritrdi dva lesena, enakomerna težka trama, katera se morata na pokrov z vijaki pritrditi. Na nasprotni strani, kjer konji vlečejo, se trama pritrdi z železnim drogom, da plošča vitelja ne trpi v enem mestu in da se trama ne zlomita. Na kojicu trama se pritrdi vijak s kavljem za vprego. Od sredine vitelja ae pritrdi tanek lesen drog, kateri se pripne konju k gobcu, da konji, ako niso vajeni v krogu hoditi, tudi sami lahko v krogu hodijo.
Ako je skedenj više položen kot po-višje zemlje, je treba koleno za jermen pod skediqem utrditi. Je tieba toliko tla prerezati, da dobi jermen zvezo s stroji.
Ako ae vitelj ne rabi, treba ga je pokriti z lahkim lesenim klobukom, da nanj ne dežuje in da ne rujavt. V prostor pod i^im ne sme prjti voda, ker posebno po zimi bi vse zamrznilo in nnaz bi lahko raztigal nekatere dele.
Na ta način postavljeni, dobro namazani vite^ji tečejo zelo lahko in se vsa nprežna moč dobro izkoristi.
In sedaj — kako so postavljeni vitezi na deželi?
Ako pripelje kmet kupljen vitelj, ga postavi pred skedenj in navadno zabije za vsak rog lesenega okvira kol in zveže vse naokoli z verigo, da se mu ti koli ne odlomijo. Če je prostor za vprego ravan in suh, se za to nič ne briga. ZveŽe vitelj s transmisijsko osjo, položi na tla in hajdi, goni konje, da se Bog usmili — gori
doli
po neravnih tleh. Cela dolžina
osi ovira z drgnenjem v pesku ali blatu in s tem izkoriSwnje moči vprege. Konji se morajo vrteče osi ogibati in jo lahko vkrivijo. Živina postane hitro utrujena, ill ker so stroji po večini zvezani dva do trije sklepi z osjo, se tolikokrat gonilna moč loijii in tem manj izkorišča. Tudi le po en tram imajo na viteljevem pokrovu, kar je vzrok, da cela teža tega trama sili sti'oj na eno stran, stroj se v ozobju močno drgne in obrablja.
Videl sem kmeta, kateri je rezal s popolnoma novim viteljem in novo stamo-reznico lezanico za svojo živino. Imel je upreženih par močnih konj in ti so vse komaj vlekli, ter se je slamoreznica komaj vrtela. Vzrok: elabo postavljen vitelj in premajhna kolesa za gonilni jermen. Slamoreznica se mora za eno minuto 120 krat obrniti. Čim hitreje teče, tem lažje se reže.
Seveda sem posestnika temeljito poučil in mu vse napake razložil.
Ker sem to videl tudi povsod drugod na Gorenjskem in Dolenjskem, dalo je to povod k temu članku, katerega naj si vsi dobro zapomnijo in se tudi po njem ravnajo.
Vse to 8 Časom odpade, ako bo tukaj tvornica poljedelskih strojev, katei e monterji vsaki večji stroj sami strokovno postavijo.
Fr. Malasek - Grm.
kot izgnanci, plakajoč in proseč gostoljubnosti.
A mi Dolenjci gledamo mirno, kako strašno trpi naš dobri krvni brat Korošec, ne da bi iz ljubezni do bližiijega otirali grenkih solzál
Možje in fantje, ki ljubimo v resnici naš dom, našo milo Slovenijo, hitimo na pomoč, da rešimo domovja naših starih očetov, ki v duhu gledajo na nas ter nam kličejo: „Kje ste sinovi naŠi, kje možje, ki smo vam prepustili lepa slovenska polja in sela, da jih ljubite, varujete do vesoljne usode in Če treba z jeklom v roki branite pred zakletim stoletnim sovražnikom! Mari smo zastonj trpeli za vas, ko smo vam gradili domove, z znojem na čelu izpreminjali pušče v rodovitne njive in polja I — Vstanite vi vsi, ki nas ljubite, pridite maščevat oskruiijene naše stare grobove, oprati če treba s krvjo, naŠo omadeževano mlado slobodo!
Dolenjci ! Strašni so spomini naših Častitljevih dedov, a se strašnejša bo naša usoda, da jih ne čujemo in ne uvažujeino, ker vedimo, da nismo vredni biti imenovani njih sinovom I Pojdimo na pomoč našim borcem v Koi'otanii, naj nam bodo v vzor Gorenjci, ki so Šli trumoma branit svete narodne pravice! Hitimo, da otmemo naše tužne krvne brate Koitišce, da varujemo naše lastne domove! Naprej zastava Slave — naprej do zmage! Naprc^j
Korotanu na pomoč! "a staroslavno Cosposvetsko polje 1
Podivjane nemške druhali in tolpe navalile so s premočnimi silami na zibelko Slovencev, na naš Korotan, ga zasedle, tako, da sedaj Že ogrožajo našo Kranjsko deželo.
Lepo Gosposvetsko po^e, Živa priča nekdaiqe naše stare proste volje, kjer so naši pi'adedje ustoličevali slobodno voljene vojvode, je okrvavljeno, njega sela po-žgana in oiopana. Zbegani naši koroški bratje Slovenci tjpe najhujše muke ponižanja in grozot, v času, ko se mi veselimo jugoslovanske slobode, prirejamo plese in veselice in se zabavamo! Oropani lastnih domačij in premoženja iščejo utehe med nami tužni koroški bratje in sestre
Žigosanje bankovcev in prepo\ed njih izvoza.
Obenem z žigosanjam (štempljaiqem) odredilo je kr. ministrstvo v Beigradu, da se uvoz a v stro-ogrski h bankovcev prepove. Občinstvo se opozarja na dotični naredbi, uradni list št. 232 in 258. Kdor bi kršil uvozno prepoved, zakrivi tihotapstvo v zmislu dohodarstvenega kazenskega zakona in bo strogo kaznovan. Skrbljeno je tudi za najstrožjo kontrolo na meji. Ker ni izključeno, da bo inozemstvo skušalo vtihotapiti bankovce s pomočjo domačinov, naj torej vsakdo že v neposrednem lastnem
Zgodovina ''' frančišhonshega samostana in ccfhve u Novem mestu.
SGstaull P. nifonz Fuplan.
Leta 1664. petek po osmini presv. Reš-/ njega Telesa ob treh popoldne je začelo v nekdanji Langerjevi lekarni goreti in zgorelo je vse mesto razun kapiteljna, kapiteljske cerkve in nekaj hišic na Bregu. Zgorela je tudi hančiškanska cerkev, streha, strop, oltarji, klopi, spovednice, orgije, kipi, zastave raznili društev, mašna obieka, knjige, arhiv, listine vse razun (istih, ki so bile shranjene v majhni skrinjici. Samostan je bil trdno obokan, zato je zgorelo samo podstrešje; samostanska aružina je ostala v samostanu. Naredili so nov strešni stol in pokrili samostan.
Leta 1668. dne 13. maja je umrl p. Stanislav Remus, bivši predstojnik v Brežicah.
Leta 1675. je dal novomeški prošt Germanlk, grof Turu Valsasiiia, prenesti truplo sv. Feliksa iz i^ima, Ta prošl je prejel za novomeškega prošta fiiiuio (škofovo kapo) in palico. (Vrhovec, str. 229.J
Leta 1683. sta umrla p. Peter Čurn, v redu je živel 21 let, umrl je 42 let star dne 28. februarja in p. Vital MajeriČ, bivši gvardijan, dne 4, julija.
Leta 1686. so začeli podaljševati samostan proti vzliodu; končali so ga leta 1689., kakor pravi letnica nad vratmi nove obednice. Takrat so vzidali v obednici novo umivalnico, katero je izdelal Luka Mislé, kamnosek v Ljubljani, iz Črnega marmorja, v katerega je vdelal ploščice rumenega, belo-rdeCega ve-ronskega in belo-, rumeno-črnikastega belgijskega marmorja. Takrat so napravili domaČi bratje lajiki tudi šest novih miz iz orehovega lesa. (Chronic, I. pag. 301.) Obesili so v obednici tudi slike: Zadnja večerm, kopija Leonarda da Vinci, sv. Frančišek SerafinskI, sv. Anton Padovanski, sv. Bonaventura, sv. Ludovik, škof, sv. Peter Alkániara, sv. Frančišek Solan; drugih dveh slik ni več v obednici. Nad umivalnico visi slika Samarijanka pri vodnjaku. Te slike so prenesli prej ko ne iz stare obcdnice; posebno umetno delo niso; ime slikarja ni znano.
V Ljubljani je umrl leta 1545. p. Jernej iz Novega mesta, pridigar in dober slikar; v Novem mestu je takrat Živel sloveč slikar Ivan Koch, katerega so enajstkrat izvolili za mestnega sodnika (župana) od 1689. do 1713.
Morebiti so slike delo prvega ali drugega slikarja?
L. 1688. dne 19. junija je umrl v Novem rnestu kanonik Matija Kastelec, rojen v Kilov-čah takrat v vremski, zdaj v preniski župniji na Notranjskem 24. januarja 1620.; spisal je sedem pobožnih knjig v slovenskem jeziku, več pobožnih knjig v latinskem jeziku in okoli leta 1680. tudi slovensko nemško latinski slovar. (Vrhovec, st. 100.) Pečal se je tudi s stavbarstvom, kar bom več pri zgodovini samostanske cerkve povedal. Bil je velik samostanski dobrotnik; pokopan je v frančiškanski cerkvi pred oltarjem brezmadežne Device Marije poleg svojega brata p. Hijacinta, frančiškana; kdaj je ta umrl, ni' zapisano.
Leta 1690. dne 27. avgusta je umrl p. Anzelm Sidon, vikar, v 11. letu redovnega življenja.
Leta 1692. dne 5. avgusta se je preselil v večnost p. Stefan Wiestinger, star 24 let, v redu je preživel 9 let.
Leta 1693. so umrli; dne 26. januarja br. Bernardin Wolf, lajik, star 51 let, v redu je bil 18 let; dne 5. avgusta br. Sigeirid AmSn, klerik, v redu je živel 2 leti; dne 27. novembra p. Didilk Wczstcin, v redu je bil 17 let.
Leta 1694. so podaljšali samostan pred cerkvijo do ulice, sedaj so štiri sobe; ena za p. provincijala, druga za njegovega tajnika.
Leta 1699. dne 31. avgusta je umrl br. Kalisi Oberhauser, lajik novinec, v starosti 24. let.
Novomeški kakor tudi I ubljanski in kamniški samostan so pripadali dunajski redovni pokrajini ali provinciji, zato toliko Nemcev frančiškanov v samostanih na Kranjskem. Sv. Janez Kapistran se je po postnih pridigali v Benetkah podal na Koroško, dne 18. maja leta 1451Í je prišel v Beljak; od tod je Šel na Stajarsko in na Dunaj. Oživil in prenovil je redovno življenje frančiškanov in so jih imenovali observante, to je redovnike brez posestva, s posestvom pa konven-tuale ali minorité. Samostani na Kranjskem so sprejeli to prenovljenje in so Živeli od miloščine vernih; nova vera (Lutrova) je pa ljudi tako prevzela, da niso več hoteli dajati miloščine posebno zalo, ker so frančiškani vedno pridigali zoper novo vero. Zaradi pomanjkanja potrebnih živil so zapustili samostan v Kamniku 16, novembra 1538. in v Ljubljani; v Novem mestu so ostali, toda samo 8 redovnikov je bilo,
V tej dobi od leta 1500. do 1600. so požari, krvoločni Turki, nova vera, vboštvo trli meščane in samostan.
intereau odkloni odločno vse tako jiotiudbe, ponudnika pa brezobzirno naznani finaitň-iieiiiti dežeinenm ravnaUdjstvii. PoiiiímíI naj pa tudi, kako zelo bi oškodoval javnost i» končno poai'cdni) tudi aaaiRga selie, ker se bo seveda izmenjalo svoječasno bankovce za dokaj slabši kurz, ôe se inozemstvu posreíi spraviti v promet veëje, vsote.
Podjetja, ki sî morejo preski'beti potrebna plačiljia sredstva le potom nakazila iz inozemstva, naj se zglasijo v povei'je-iiiâtvu za finance, ki je pooblaščeno, dovoliti Izjeme od uvozne pi'epovedi (točka III. naredbe it. 252). Utemeljene prošnje se niti v teh, niti v di'ugili podrobnih slučajih ne bodo reševale ozkosi'čno. Nakazila manjših vsot iz inozemstva so Itak pi'osta. To vetja zlasti za poštne nakaznice in nakaznice poštne hranilnice <lo 2000 K, za višje vsote je pač treba potrdila finančnega deželnega i'avnateljstva (narei)ha, uiadni liât št. 258). Izvoza bankovctiv in naUa/il v inozemstvo se navedene naredbe sploh ne tičejo.
Potovanje po Sloveniji in izven nje.
Da je mogoie ijneti pregled vsega čez meje potujočega ljudstva, * bodisi domačinov ali tujcev, in da je mogoče preprečiti vstop neljubih oseb v naše področje, je izdala Narodna vla<ia naslednjo odredbo: I. Potovanje iz inozemstva v Slovenijo. Glede beguncev, a) Begunci, ki žele i»'ekoi'ačiti mejo v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, se moiaju izkazati s pi'imeniimi flokinneiiti pri obmejni postaji. — b) Osebe, ki se izkažejo z dokumenti kot begunci, imajo prost vstop v Jugoslavijo. Veljavni pa so vsi oni do-kiimenti, katere so izdali naši zastopniki v dingih drŽavah, nadalje zastopniki Češkoslovaške, ameriške, angleške, francosko države in sj)loh držav, katei'ih intei'esi se sti'injajo z našimi. — c) Glede oseb, ki se pri obmejnih postajah ne morejo izkazati s primernimi dokumenti, odločuje zaradi prestopa meje dot ična obmejna straža.
Glede drugih p o ti 1 o ž n i k o v vse države SHS. Lastni podložuiki 8 pravilnim „potiiiiu listom" lahko prestopijo mejno Črto. Te potne liste izdajajo politične oblasti prve stopnje, odnosno policijsko ravnateljstvo -v Ljubljani in njega ekspoziture, pa tudi zastopništva države SHS v inozemstvu.
Glede tujcev, a) Prestop meje tujcem je dovoljen, če so pripadniki zavezniških armad, vendar tudi samo. Če se kot taki legitimirajo in potujejo službeno, b) Pripadnikom Češko - slovaške, ameriške, angleške, francoske drŽave in sploh vseh držav, katerih interesi se strinjajo z našimi, je vstop dovoljen, če se izkažejo s pravilno
izdanimi „potnimi listi" svojih oblasti, c) Pripadniki drugib držav morajo, pieden prekoračijo nieje, „potne liste", izdane po njih oblastih, doposlati oni politični oblasti pi've stopnje, v katere olimočje žci(! jxi-tovati, Samo v izrednih pi'imerih so mejne kontrolne postaje pooblaščene, da izdajo dovolitev za ju'estoj) meje. V (em i)i'imern l)a se moi'a potovakic takoj po pi'iliodu /glasiti pii pristojni obiastî tistega ki'aja, kamor potuje, č) Ujetnikom zavezniških držav je po pravilih premirja prehod čez mejo in dižavo dovoljen, d) Ako v enem alf drugem primern tuja država /.a prestop svojih mej upoiablja strožje-pi'edpise, velja načelo recipi'očnosti.
Potnjočim osebam, katerih dokuim-iiti ne zadoščajo i)redpi.s(nii. določenim v §§ 1., 2. in 3., !ie zabiani v-stop čez mejo. V primeru ^ 3. c se sme potovalna dovolitev odteči, ne da bi bilo tJeba za to navesti vzrok.	,
n. Potovanja z ozemlja Slovenije v inozemstvo. Lastni državljani, ki niso zavezani pi'ezenčni voja.ški sliiŽId, mori-ijo v inozemstvo potovati s „potnim listom", ki ga izda politična oblast prve stojjnje tistega okrožja, kjer potovalec biva, odnosno policijsko ravnateljstvo v Ljubljani in njega ekspoziture. Lastnik „potnega lista" ima piavico prek(uaČiti mejo le za Čas veljavnosti tega dokumenta. Vsak „potni list", Čegar veljavnost ne feme presegati 30 dni, moi'u biti opremljen s ko-lekom za 2 kroni.
Vsi oni v Sloveniji bivajoči tujci, ki hočejo zapustiti to ozemlje,- si tiiorajo preskrbeti „propu.stnico". „Prepustnico" izda političrja oblast pi ve stopnje tistega okrožja, kjer prosilec biva. Vsaka „pro p ustni ca", katere veljavnost ne sme presegati sedem dni, mora biti opremljena s kolekom za 2 kroni.
Tujci, katerih dokumenti zadoščajo določbam, navedetiim v §§ 3. a, b, č in d odstavka I. te naredbe, smejo na podstavi onih izkazov zopet o(íi)ot.ov»ti ; tujci, ki potujejo na podstavi dokumentov, navedenih v § 3. C v zvezi z d odsVtivka I. te nai-edbe, pa samo, če je potovaltia dovolitev izdana tudi za potovanje nazaj.
III Potovanje preko ozemlja Slovenije. Za potovatije preko ozesiilja Narodne vlade SHS v Ljubljani veljajo določbe, navedene pod I. in IL
Potnikom v tem pi'imeru ni dovoljeno, da bi potovanje prekinili.
IV.	Otroci j)o(l 12, letom, ki potujejo v spremstvu svojcev, ne potrebujejo nobene posebne dovolitve. Ce je tijili ime vpisano v „potnem listn" ali v „propustnici" spremljevalcev.
V.	Prestopki zgoraj navedenih določil se kař.tiujejo z globami do 2000 K ali z zaporom do šestih mesecev.
VI.	Poverjeništvo za notranje zadeve se poolilašča, da to naredbo po potrebi îz-jtremeni In izpopolni.
VII.	Ta naiedba stopi v moč dne 17. jatuiarja 1919 in velja do preklica.
Razglasi Narodne vBarie SHS v Ljubljani.
Vpoklloanoem letnikov 1895—1899.
Vojno dopolnilno })ov('ljsivo Ljubljana razglaša: V nekateiih krajih se vpoklicanci letnikov 1895—1899 niso odzvali pozivu. Dotičtiiki se bodo s silo pritiiali v vojaško siužbo ter bodo ubežniki najNti(řííje kaznovani po vojnih po.stavah. Strugo bodo kaznovani tudi oni, ki dajejo tem nbež-liikom poítího s tem, da jih imajo v službi, jih hranijo, ski'ivajo ali jim pi-igovarjajo, naj ne odrinejo v vojaško službo. — Ljul)ljana, dne 12. prosinca 1919, — Vojno dopolnilno poveljstvo Ljubljana.
Izdelovanje štampiljk prepovedano.
Občinstvo se opozarja, da je izdelovanje vsakovi'stnih štampiljk do nadaljnega prepovedano. Kdor hoče imeti kako štampiljko, si mora v to svrho izjioslovati dovoyenje s pravilno kolekovano vlogo od mestnega magistrata. Žtampiljke za javne tnaiie se smejo izdelovati le na })Í.smena naročila, uradno potrjena in štenipljana od naroČu-jočega urada.
Proti pijančevanju. Naiodna vlada je izdala proti popivanju precej sirogo odredbo, iz katere posnemamo; Točenje in nadrobna prodaja žganih opojtiih pijač sta prepovedana. Po gostiliiali in kavarnah se do enajstih dopoldne ne smejo točiti nobene alkoholne pijače (vino. pivo, sadni mošt), V Ljubljani smejo biti odprte gostilne do desetih, kavai'ue do enaj-stili zvečer, v drugih ki'ajlh gostilne do devetih, kavarne pa do desetih zvečer. Po teh urah ne sine biti nobenega gosta več v gostilni ali kavami. Dve uri pred policijsko uro gostilničar ali kavarnar nI več dolžan dajati gostom alkoholnih pijač. Sploh gostilničar ali kavarnar ni dolžan ctlemti gostil dati več kakor pol litra vina ali en liter piva. Gostilničar gostu ne sme odrekati hrane radi tega, ker gost ne idje, Koloilvorski bufeti in restavracijo v kolodvorskih poslopjih smejo biti za potujoče občinstvo odprti vso noč, toda glede točenja alkohohiih pijač veljajo zanje iste določitve kakor za gostilne In kavarne sploh. — Mladostne osebe, ki še niso dopolnile 17. leta svoje staiwti, smejo hoditi v gostilne in kavarne le v spreuistvu doraslih svojcev, vai'ihov, rediteyev all drugib nadzorovalnih oseb, — Javne veselice, plesi itd., uprizoritve vseh vrst (gle-
dališke in kinematografske predstave, varieteji, glasbene zabave itd.) se moi'ajo končati najke.sneje opolnoči. Ob tem času morajo biti ilotični prostoil že izpi'aznjent. Vse ostalo določbe te naredbe veyajo tudi za take prilike. — Gostilničaijl in kavar-narji, pa ttidi prirediteyi javnih veselic in uprizoiitiiv, ki prestojtijo to navedbo, se kazimjejo v prvo z globo od 200 K do 1000 K, v drugo z globo od 1000 do 2000 K, v Vsakem nadaynem pi ijiieru pa K globo 0(1 2000 do 4000 K. Gostilničarju In kavariiarju, ki je bil I'adi enega toh prestopkov že dvakrat kaznovan, sme, ako se kaznujti v tretje, pristojna kazenska oblast za določen čas ali za vselej odvzeti tudi obi'tno koncesijo. — Gostje, ki po preteku policijske tne še bivajo v gostilni, oziioma kavami, se obsodijo na gbdio od 20 do 200 K. Ako obsojenec globe ne nioie plačati, se ta izpi'emefii v zaporno kazen; za vsakih 20 kron se računa en dan zapora. — Politične- oblasti smejo izdati tudi strožje naredbe. Te določbe se je po.^lužiio ljubljansko policijsko lavnatcystvo in odredilo, da morajo biti v Ljuldjani odprle gostilne le do 8. ure, kavatiie pa do 9. nte zvečer.
Preureditev jugoslovanske armade.
S prvim sušcetii 1919 stopi nov začasni naredbenik jugoslovanske armade v vezavo. Po novih določilih se opuste dosedanja vojna okrožja in domobranska dopolnilna poveystva ter Črnovojniška po-^, veystva. Na njihovo mesto stopijo enotno urejena j)oÍkovna okrožna poveystva. — Po novem naredbeniku so naboi'ni dolžnosti podvjženi vsi moški od 21. do 25. leta. Armada .se deli v ti-i pozive in črno vojsko. Prvi poziv obsega letnike od 21. do 31. leta, drugi od 32. do 37, in ti'ctjl od 38. do 45. leta; črna vojska za skrajno silo obsega leta od 46. do 50, — Ta razdelitev v tiova polkovna okrožja se bo v najkrajšem času izvedla po vsej Jugoslaviji.
Premirje na Koroškem.
Koroško, Ljubyanski korespondenční urad poroča dne 13. t. m. ob pol S. uri zvečer iz -itradnega vira: Pil Podroščici cel dan praske s patruyami ter topniški in strojniški ogenj, — Pi'i Velikovcu so trajali boji skoro neprestano do 4. ure popoldne. Vsi napadi so bili odbiti. Naše izgubo znašajo: 2 mrtva in 7 ranjetilh, — Pri drugih skupinah je položaj iie-Izpvemenjen. — Med koroškimi Nemci in poveystvom II. vojnega okrožja SHS se je dosegel sporazum in se je sklenilo pi'e-mirje, ki se začne danes ob 8. uri zjutraj. ilogoČe je, da bodo Nemci napadali in streyali še po 8. uri, naše čete kljub temti ne bodo streyale.
Na prošnjo p. Petra iz Klise, predslo nika bosanskih in hrvaških frančiškanov, dunajska frančiškanska pokrajina odstopi
e a
âni i!i Novem
samostane v Kamniku, Ljubi mestu bosensko hrvaški redovui pokrajini leta 1559.
So bili boljši časi od leta 1600. do 1700.? Tudi v tej dobi so požari, kužne bolezni in vboštvo obiskovali mesto in samostan; s, pomočjo dobrotnikov so samostan podaljšali tako kakor je še zdaj.
V občnem zboru v Rimu eta 1688, so sklenili, da naj se redovna pokrajina bosensko hrvaška ne imenuje več tako, ker nima več nobenega samostana v Bosni, temveč kranjska ali hrvaško kranjska sv. Križa z vsemi predpravicami, katere je vživala bosenská in bosensko hrvaška redovna pokra; ina, (Greiderer 1. c.' II. n. 78) tu je imela . 1699. te-ie samostane: v Ljubljani Matere ložje vnebovzete; na Trsatu Svete Marije Matere milosti; na Sveti Gori pri Gorici Svete Device miiosii; v Novem mestu sv. Leuarta; v Senju sv. Frančiška; v Kamniku sv. Jakoba apostola; samostan sv. Lenarta u šumi (na Hrvaškem); v Pazinu (v Istri) bi. Device obiskovanja; v Samoboru (na Hrvaškem), Matere božje vnebovzete; v Brdovcu (lia Hrvaškeiti) ali Gorici, Matere božje obiskanja; v Klanjcu na Hrvaškem
Marijinega oznanjetija; v Nazaretu na Štajerskem Marijinega oznanjenja; v Karlovcu jresvete Troj ce; v Brežicah svetega Antona ^adovanskega ; v Jaški na Hrvaškem Sv. Marije vnebovzete; hospica (mala samostana) sv, Antona Padovanskoga v Solkanu pri Gorici in sv, Antona opata v Lovrani v Istri, Od 1700,—1800.
Leta 170L sta umrla; dne 12. decembra p. Janez Enders, 8 let v redu, star 24 let; dne 22. decembra p, Janez Slibnik, pridigar, bivši delinitor (svetnik provincijalov) v redu je bil 27 let, v starosti 46 let.
Frančiškanski samostan je vedno imel dobrotnike ne samo v ttiestu, temveč tudi na deželi. Tako je kostanjeviški opat, p. Aleksander pi. Engelshaus, začel leta 170L dajati Í5 funtov mesa za vsak tedeu v denarju. Novotneški frančiškani so hodili v Kostanjevico spovedovat za praznik sv, Benedikta ill sv, Bernarda. Njegov naslednik Kuschlaiid je prenehal dajati to miloščino.
Leta 1703. dne 10. januarja je umrl p. Alfonz Fox, organist.
Leta 1706. due 10. junija je umrl p, Amand Mayr, v redu 31 let, star 52 let.
Leta 1707. sta se preselila v večnost: dne 22. marca p. Felicijan Griintal, v'rcdu 21 let in br. Rafael Kafau (Kaiol), klerik novincc, dne 26. marca.
alov svetnik, 50 let avil več duhovnih 1 pridig, (Vrbovec,
julija je umrl br. učitelj filozofije, v
Leta 1708. sta zatisnila oči za vedno: dne 16. marca p, Joief Urbanizzi, lektor (učitelj) filozofije, 16 let v redu; dtte 19. julija p. Anton BreSaii (Brcssati), izvrsten pridigar, dvakrat provitici v redu, star 70 let, ob ktijig in 6 zveskov svo i str. 101.)
Leta 1710. dne 9. Romuaid Pernat, klerik, redu 8 let, star 26 let.
Leta 1711. dne 29. septetnbra je umrl v Ljubljani novomeški vikar p. Alban llueber, 24 let v redu, star 46 let.
Leta 1713. dne 25. oktobra je izdihnil svojo dušo br. Dótiulus Ekhard, kirurg, 7 let v redu, v 27. letu svoje starosti.
Cesar Jožef I, je že leta 1709. naložil svojim uradnikom vittogradov, „Osal", da naj dajejo po tri vrne vina vsako leto frančiškanskemu samostanu v Novctu mestu. Cesar Karel VI, je to milostno potrdil in izostalo dati. To miloščino je leta 1722, odstopil novomeški samostan karlovSkemu za 28 gl., ker so bili troSlTi večji, kakor je bilo vino vredno. (Chrou. I. pag. 352.)
Leta 1714. sta umrla: dite 25, aprila br. Jožef Geiger, krojač, v redu 28 let, star 50 let in dne 25, septembra Jožef Bauzer, klerik filozofije, v redu je 4 leta preživel.
nieš Juri zins
Leta 1715, dne 8. septembra je novo-d prost ob enem pičauski (v Istri) škof
33-
no Ito,
Frančišek Ksaverij Marottl (vas v ii župniji) slovesno kronal čudode podobo Matere božje na Trsatu nad Re
Leta 1718, dne 3. marca je umri br. Elceanj Mayr, mizar; v redu je živel 11 let.
Leta 1719. dne 26. avgusta je umrl p. Placid Dirrlieim, bavarec, v redu je bil 31 let.
Novomeški samostan si je z veliko težavo preskrboval potrebna drva; že 1. 1663, Eo prosili deželno vlado, da bi iiti dovolila drva sekati v deželnih gozdovi i; vlada je prošnjo odbila, Leta 1682. so prosili kneza Auersperga, da bi jim dovolil drva jemati iz njegovih gozdov prt Žužembergu; knez je dovolil, da stnejo posekati vsako leto šest dreves. L, 1712. so na novo prosili deželno vlado; vlada jim je odločila 40 gl, vsako ieto za drva; kdaj je vlada odpovedala ta nispevek, ni zapisano. P. Gregorič dolgo-etn gvardi an novomeškega samostana je^ zopet prosi kneza Auersperga za drva in da bi smeli nabirali mas o, sočivje in Žito na njegovem posestvu. Knez Henrik mu je v pismu dtte 29, novembra 1722. dovolil. (Chron. I. pag. 301.)
Leta 1723, due 25, januarja je umrl br, Paškal Bader, lajik, ki je v redu preživel 38 let.
Franjo Neubauer;
LjUBEZNI DVEH 5RC.
Posvečena TržiŠki Ivanki in Tržaškemu Vladimirju.
âmimlo jo iiióije ill peli so pesfiii valovi. Šdstelo jii (ifevje in peli so peseiii gozdovi.
Ob morju zamišljen mladenič je stal, poslušal valúv je šumenje, v daljavo neznano nemir ga je gnal in vprašal je sam hrepenenje: „Kani hoče??" In v srcu odzval se je glas: „„Obličja deviškega mika me kras tam v vasi na griču, kjer trte rodijo in K brezami belimi bukve Šumijo""
V vaíiíci gorski bujna roža odpirala je cvet in íákala, kdaj pride okno mladenič ji odpret, da soltice jo obsije Žarko, da ves razvije čar, v zalivalo pa, da sama sebe mladiču dá so v dar.---
Odšel od morskih je brngúv mladenič z (Jušo koprnečo, da svet zagleda lep in nov, ki skriva m» življenja sreČo,
Pi'išel je do rože, — odpii'al se cvet
želján je, da bil Í)i od solnca ogret.
In diVbnil je vanj
ljubezenskih sanj,
da cvet se zaprl je omamljen.
Za bip je zasanjal sladkó,
potem se odprl je iii'edrainljen
in vanj je sijalo okó,
z ognjeno je silo
prosilo, vabilo
in cvet jo v mladeniča gledal strmé. I'ogledi le v eden se žarek so zlili, stotisoč so siadkib besed govorili, nji)i govor umelo samo je — sreći —
Ob morju mfzla burja brije, po naših gričih sneg leži, a v srci dve le solnce sije in spev ljubezni se glasi. Vse misli, čuvstva vsa in željele eno sliišajo povelje, le, kai' voli ljubezni klic. Pozdravi sèiii bité od morja čez tiate, vode in pogorja in spet nazaj — kot jata ptic, pojéjo pesem bajno, divno, ki znajo hrcpeueirje skrivno. To pesem duša dtiši peva, srce jo srcu razodeva. Ob spevu tem pogled žaii, obličje pa smeliljá se rajsko in vedno sije solnce majsko in vse cvete in zeleni. V srcé iz vsakega cvetii čebele nosijo medu, Srcé sladkosti Željno pije, nikoli se jih no navžije.
O sreči ljubezenski poje morjé, o njeni sladkosti gozdovi suiiić.
Devojka sluša, prednjo vstaja prelest Ijiibezenskf.'ga laja, bodočnost z venci opletena, z dnhtečim cvetjem okrašéna. Pojéjo svatje in družice voščila srčna in zdravíce, A deve ves ne mika zbor; (]1) njej je iijeniii sanj iizor! Polóžil rahlo ji ki'og pilsa rokó ljubeč in hrepeneč, ljubezen ácpetá brez glasa: „Ne izgubim te nikdar veČ!"
In zadnjič domači šumijo gozdovi, a še bolj mogočno bučijo valovi.
Po morski gladini čuliiičt-k hil.j, ' ob Ijubljciicu deva sloni ill molči.
Življenje je krasno! Vresniten j« «an! Bi'ozkončnii j« «rcča
kot morska ravan!
Dopisi.
Iz PreČine. Piav lepo smo tudi pri nas praznovali 15 diícembra, praznik narodnega ujedinjenja SH8. V nedeljo dopoldne je bilo slovesno duhovno opravilo ; končno s« zapeli zahvalno pesem ter narodno himno „Lepa naša domovina", Pol-noštevilno se je ljudstvo udeležilo te slavnosti, posebno mladina z nai'odnimi zastavicami, gasilci v svoji uniformi ter fainje in dekleta z znaki Izoltraževalnega društva. Kako lepo piijazno tei' pomenljivo za našo mladino, ki ji bo ostal ta praznik v spomina do smrti. Po končanem duhovnem opravilu je bila slavnostna seja oiič. odbornikov ter gasilcev. Gospod Rudolf Faleskini je nabral pri seji narodnega davka v lepi svoti, ki je bila že izkazana v Dol. Novicah.
Popoldne narodnega praznika je priredilo SI. Kat. izobr. društvo predavanje o ,Jugoslaviji, Predavatelj je bil naš gospod kaplan Fr. ŠušteršiČ. V nedeljo 29. decem-bi'a je imelo Izobraževalno društvo svoj občni zbor, na katerem ae je tudi precej novih udov vpisalo. Dekleta imajo svoj odsek ter svoj odhor. Tako je prav. Fantje pripravljajo šaljivo igro „Na letovišču" in „Poštna skrivnost".
Nesrečna bolezen „španska" nas kar ne more pozabiti, temveč še vije prav hudo 7, repom. Najbolj so prizadete vasi: Hudo, Dalni vrh ter Gor. Kamence. V teh vaseh je bilo minuli teden okoli 100 bolnikov ter devet mrliČev. Žalostno! Vziok najbrž mokro in megleno vreme.
Treba je, da bi se napravila dobra pot za sani, da bi si vinogradniki navlekli gnoja v vinograde!
IMinuli teden so bili uzmoviči na Trški gori v zidanici g. Novaka ter g. župana Turka iz BeiŠlina. G. Novaku so odnesli nekaj gospodarskega orodja ter so si vinČka pošteno privoščili. Pri g, županu pa si niso privoščili samo dobre pijačkc, ampak so mu vzeli tudi, kakor se govori, veliko sveč.
Iz Adlešič, 8. januarja. V občinski seji 27. novembra 1918 izvolila je naŠa občina našega mil. g. knezoškofa za njegove zasluge za Slovenijo in Jugoslavijo sploh Častniiri občanom.
30, decembra zglasil se je iz italijanskega ujetništva Ivan Grabiijan, sin našega gostilničarja g, Mih. Grahrijana. Svojim starišem naznanja,' da je bil dne 29. oktobi'a težko ranjen v desno stegno in da so ga šele čez dva dni pobrali italijanski vojaki. Lani spomladi je bil komaj ušel iz ruskega ujetništva, prišel je za kratek Čas domu in je moral kmalo zopet v vojake, kjer je naletel zdaj na nesrečo. Iz italijanskega iijetništva se je oglasil tudi še g. Metod Ranch, višjegininazijec novomeške gimnazije.
Lani je bilo v naši župniji rojenih 20 otrok; 11 dečkov in 9 deklic. Umrlo pa je 53 oseb, 22 moškega in 31 Ženskega spola; med temi je bilo otrok izpod 10 let 11. Najstarejša oseba je dosegla 77 let. Največ jili je umrlo za špansko boleznijo zadnje tri mesece, in sicer 33 oseb, 13 moških in 20 ženskih. Največ jih je umrlo za to boleznijo v TribuČah, kjer se je začela, 11, in v Selih 7. Vseh oseb i)a je umrlo vse leto tndi v Tribiičah, skupaj 17. Špansko bolezen smo |)oznali pri nas dolgo časa samo iz časopisov, kjer smo brali, kako razsaja diiigod. Mislili smo, da se bo nas ognila, pa smo se motili. Še veliko huje, kakor pri nas na Kranjskem, pa je kosila ta bolezen po sosednjem HrvaŠkem, kjor jih je jiobrala po nekaterili župnijah kar po več sto in je več hiš kar izumrlo. Kako je tudi pri nas hudo razsajala, kaže tudi lo. da je bilo v naši župniji od 1. oktijbia do 14. decembra (î5 obhajil, a lui^je pa celo leto samo 15.
Poroke pa so bih; lani tri pri nas.
Prispevajte zo shlad S. L. S.!
Dom^^Če in tuje novice.
žigosanje bankovcev, Na ukaz mini-sirstva za finance v Belgradu Je rok za žigosanje bankovcev avstro-ogrske banke podaljšan do vátevši 2, februarja 1918. —
Poverjenik za finance.
Pred novo vlado. Vse slovenske stranke so se po precej dolgotrajnih pogajanjih zedinile glede sestave nove vlade. Vlado bo sestavljalo Šest poverjenikov ter predsednik, ki bo ob enem posredovalec med pokrajinsko in centralno vlado. Za to mesto je V. L. S. kot najmočnejša sti'anka določila dr. Janko Brejca. Od V, L. S, je za uk in bogočastje določen dr. Ver-stovšek, za notianje pa dosedanji vodja ol«'. glavai-atva v Ljubljani komisar dr. Golja. — J. D. S. je določila podpredsednika di'. Žerjava, za pravosodje dr. Havniharja; socijaliste pa bosta zastopala v vladi poverjenik za narodno gospodarstvo Anton Kristan ter poverjenik za soc. skrbstvo Albin Prepeluh. Vlada utegne hiti kmalu imenovana.
Prav hvalevredno, V hiši gosp. L. Kopača v Novem mestu so uprizorili domaČi in drugi vrli otroci ljubko igro, pri kateri so nabrali 20 kron za mestne reveže. Tako so blaži duh in srce mla-dine, ki začuti v zgodnji dobi usmiljenje do siromakov.
Glas iz občinstva. V 45, številki Dol. Novic smo čitali z velikim veseljem naznanilo o ljudskem predavanju v Novem mestu, ki bi se imelo vršiti vsako drugo nedeljo popoldan. Gospodje: gimti. ravnatelj Wester, vladni svetnik prof. Seidl, dvorni svetnik pl. Žuklje, prof. dr. Tiller, profesor dr. Gorjanec in od v. kandidat dr. ReŽek so se celd zedinili gledé smeri in vsebine predavanj. — Toda dosedaj se je odzval svoji obljubi samo g. ravnatelj Wester, ki je otvoi ii v nedeljo 1. decembra 1918 pi'vo predavanje z velezanimivim prednašanjeiH o srbohrvatskem narodu. Plemenitemu gospodu ' govorniku, ki nas je zares temeljito seznanil z našimi novimi sodržavljani, smo in ostanemo od srca-hvaležni. Občinstva iz vseh stanov natlačeno polna dvorana v Naroilnem domu pa je bila gotovo dovolj jasen dokaz dobrega zavedanja poslušalcev, kakšne dalekosežne vrednosti in obširnega narodnega pomena so takšne poučne piireditve za napredek našega ljudstva. — Toraj prosimo vljudno omenjene gospode, naj bf nas kmalu zopet poklicali v Narodni dom k obljubljenim predavanjem.
Misijonski koledar je na prodaj v knjigarni J. Krajec nasi, po 2 kroni.
Ustavljene vojaške podpore. Mnogo je družin, katerim so davkaiije v zadnjih mesecih ustavile vojaške podpore. Klasti se davkarije branijo izplačevati za več mesecev nazaj, Ljudje se hodijo pritoževat v Ljubljano od .enega urada do diugega. Ta pot pa ni pi'avilna in ne pomaga ljudem nič in jim dela le stroške. Komur je davkarija ustavila izplačilo vojaških podpoi', naj se piVsmeno pritoži na okr. komisijo za p i'e ž i v 1 j a n j e pri svojem okrajnem glavarstvu. Te ko-mi.sije so nove iti bodo hitro reševale pritožbe o ustavljenih poilporah. Siiveda bodo priznale naknadno izplačilo le v pi'imerih prav nujno potrebe', kakor smo Že poročali v tem listu. Komur je davkarija ustavila amerikansko podporo, naj se tudi ne pritožuje v Ljiib-ijano, ampak le na svoje okrajno glavarstvo.
„Slovenec" bo izhajal od 15. prosinca dalje zjutraj, tako da ga bodo zunanji naročniki dobili Že isti dan dopoldne. „Slovenec" o.stane po oksegu in značaju isti kakor doslej in bo v svoji jutranji izdaji postregel občinstvu z najnovejšimi vestmi.
Vrnil se je v domovino čil in zdrav Joško Horvat iz Novega mesta, ki se je udeležil turško-angleške vojne v Sveti deželi. Potoval je skoro pet mesecev.
„Večerni list''. Kei bo „Slovenec" od 15. piosinca izhajal kot jutiartji list, se bo ustanovil poseben „Večerni list", ki bo urejevan neodvisno od „Slovetica". Poleg najzanimivejših svetovnih novic bo prinašal lep daljši rotnan, ki bo vzbujal splošno zanimanje. List bo stal celoletno 40 K, posamezne številke se bodo prodajale po 20 vinarjev.
Družinska Pratika je v Ljubljani v založništvu že popolnoma pošla. Dobi se je še nekoliko v Novem mestu V obeh knjigarnah.
Na visoki šoli za poljedelstvo (Hoch-schule fiir BodenkuU.ur) na Dunaju za-inorejo podaniki države SHS. neovirano Študirati. Predavanja se začrm 15. t. m. Interesenti naj pridejo kolikor mogoče hitro na Dunaj, ter naj prineso dokumente (vojaške odpustnice, itd.), ki opravičijo zakasnelo prijavo.
Koleki in železniški vozni listi pridejo z dnem 15. prosinca 1919 novi v promet. Stari bodo veljali še samo do 28. svečana 1919, potem se pa popolnoma 1'azveljavijo.
Posnemanja vredno. Častniki in podčastniki mariborskega pešpolka odločno protestirajo zoper to, da bi se v sedanjih resnih in težkih časih, ko je položaj Slovencev zlasti na Koroškem in Primorskem skrajno resen in nevaren, prirejali plesi in veselice. Ni čas plitvih zabav, marveč resnobnega in požrtvovalnega dela.
Wilson pri papežu. V soboto, dne 4. prosinca, popoldne je Wilson obiskal papeža. Razgovarjal se je s papežem četrt ure. Potem je Wilson obiskal kardinala državnega tajnika Gasparija, ki nui je poklonil v dar dva izvoda novega zakonika cerkvenega prava v lepi vezavi.
Wilson in Italijani. Italijanska grabežljiva pohlepnost po jugoslovanski zemlji ni našla, kakor je samoposebi umevno, Wilsonovega pritrdila. Wilson bi ne bil tisti plemeniti, pravično-čuteči mož, kakor ga proslavlja ves omikani svet, če bi padel na nižino italijanskega stališča. Wilson med svojim bivanjem v Rimu ni nit! z besedico potrdil postopanje Italijanov proti Slovencem. Med njim in Italijani se je v tej zadevi pojavil spor. Kakor poročajo švicarski listi, bo pi'išla Italija z Wilsonom in vsemi modernimi državami v oster spor, ako bo vztrajala na londonski pogodbi.
Prošnja. Prosi se dotični vojak, ki se je peljal v Novo mesto in je pobral v železniškem vozu rjavi muf s piipombo: ' „ta bo pa za mojo sestro", naj ga odda v Novem mestu, Čitaltiiška ulica Št, 147, dijaku O. S, pri g. Arzelinu. — Vojak je znan.
Gospodarstvo.
Poziv! Kmetovalec piše v 24. štev. 1918 sledečo veleznačilno kmetijsko novico : „Natrijev bisulfit ali kako odirajo trgovci kmeta. Pi'edkralkim je bil kmet z Dolettj-skega pri nas in nam pripovedoval, da je šel k trgovcu po natrijev bisullit. Kupil je od njega 20 dekagramov ter plačal zanj 20 kron, čitaj dvajset kron. Plačal je toi ej za kilogram nič manj kot sto kron. Kmetijska družba pa ga jirodaja kilogram po 1 krono 40 vin. To so tisti naši „pošteni" trgovci, ki hočejo, da jim kmet prodaja svoje pridelke po najnižjih cenah. Dobra šola je to za nezavedne kmetovalce, ki nočejo pristopiti h kmetijski družbi, čeŠ, da jim preveč zaračunava blago, Ne Čitajo pa „Kmetovalca'', ki ima med družbenimi vestmi cene vseh pripomočkov, ki jih potrebuje kmetovalec V domačem gospodarstvu. Tam je tudi vedno oglašeno, počim
je natrijev bisiilfiť, ki ga rabijo za Žvep-Ijanje vina iii sodov. — Dotičnega dolenjskega kmeta v\}udno vabimo, naj naznani našemu uredništvu trgovca, pri katerem je kupil tako po ceni biautfit Dolenjci bi radi poznali tega trgovca, ki jc tako ne-ÊloveSko ravnal s kmctovalci. Če je delal takšno kupčijo, je pač gotoro postal milijonar. Takšne pijavke je. treba z imetii naznaniti, da se jih zasluženo kaznuje. Torej prosimo za iuie.
Modro galico za škropyeiije trt proti peronospori v letu 1919 preskrbi Slovenska knietijsiia družba v Ljubljani vsem vinogradnikom v ozemlju Narodne vlade SHS V Ljubljani, če so družbeni udje ali ne, po 8 K 50 v za kilogram na vseh krajih razdeljevanja, ki se jih toliko ustanovi, da more piiti vsak vinogradnik brez imena vredne zamude časa do njih. Ta cena je za celo slovensko ozemlje drŽave SHS enotna in se ne sme nikjer prekoračiti. Vso naročeno modro galico je takoj in naprej plačati. Na naroČila brez denai'ja se družba sploh ne ozira. Preskrbo modre galice jamči družba le tistim, ki jo precej ali vsaj do 1. marca t. I. naroiíe, dočim bo izvršitev kesneje došlih naiočil zelo dvomljiva, ali sploh nemogoča. Podrobna določila in pojasnila o oddaji modie galice 80 objavljena v prvi številki letošnjega „Kmetovalca" in se dobi na zahtevo njih ponatis zastonj pri Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani.
Špeh cenejši. V Maribom so pripeljali te dni na trg veliko množino špeha in uiesa. Magistrat je sporazumno z okr. glavarstvom odredil, da sinejo Špeharji prodajati špeh po 22 K. meso pa po 14 K kilogram. Kdor ni hotel prodajati po teh cenah, je smel svobodno peljati blago domov. Nekateri pa so le prodajali po določeni ceni. Prihodnje se sme piodajati speh le po 22 K, meso pa po 14 K kilogiaui. — Pri nas je pa še cenejši. Dobi se kilogram že po 18 do 20 kron.
Roparstva nemških vojakov.
v Beljaku se je dunajski vojak, ki je odšel z nemške fronte, o postopanju Nemcev izjavil v neki gostilni sledeče: „Da balte ich incht mit, Das ist ein Raub-zng, aber keineBesetzung." {S temi ne griîm. To je ropanje in n$ zasedanje I) Ta kritika odgovarja resnici. Nemški vojaki in z njimi nabnjskani nemški civilni elementi plenijo po Ziljski dolini tako, da ni ničesar varno pred njimi. Posestvo gosp. KerSiča v Pod-kloštru so skoro popolnoma izpraznili. Prebrskali ao vso hišo, iskaje denarja. Pustili so samo tri prešiče in pod smrtno kaznijo zagrozili gospodinji, da jih ne snie zaklati ali oddati, ker jih bodo zaklali sami; pač pa jih mora krmiti. Posebno po Župniščih in po hišah, kjer so doma fantje Narodne straže, tako tudi na Brnčí, plenijo. V župnišČu na Brnci so prisilili kuharico, da mora od svojih zalog knbati za nemške vojake. Tudi v Blocksteinn in v Štebnn pri gerentu Gastlnu- so vzeli živino in živila. V bližini Rožeka so oškodovali kmeta po domače řlaberna. Ko so mu hoteli vzeti tudi konja, se je postavil v bran, nakar sta ga dva vojaka na mestu ustrelila. Pri Vošperniku v Dobrav-Ijah so zahtevali pijače. Ko je niso več dobili, so preobrnili vso gostilno in se utaborili v hiši. Žene so popolnoma ustrahovali. Tudi v Št. Jakobu so ropali. Vse to izpričajo oćividci, ki so čuli pripovedovati v Beljaku. Omeniti je morda še, da so hoteli v Brnci med mašo aretirati tamošnjega Župnika. Slučajno je maševal neki vpokojeni drugi župnik, ki ga niso poznali in ki so ga radi tega pustili. Z ujetniki, ki so jih zajeli v Ziljski dolini, 80 ravnali grozno surovo. Jemali so jim vrhnje suknje in čevlje, tako da so morali hoditi deloma bosi po snegu. Suvali so
jih med potjo in pi'etepali. Nekega straž-mojsfra je giisilo sedem nemških vojakov, ki so ga na poti tako zbili, da je k(»[inij hodi), iiakor se je bahal neki vojak od te patrulje, so pi'eil ín po napadu nemške vojake napojili z lumom, da so bili še bolj divji. To postopanje ne krši samo najprimitivnejšib predpisov mednarodnega prava, ampak tudi sicer dokazuje, da so izgubili koroški Némci vsak zmisel za pravico in Človeško sočustvovanje. Tako so 1'avnale svoječasno roparske tolpe podivjanih Turkov.
Vestnih HrličansifDSĐcialne Zveze.
ťo mislili nekaterih naših razumnikov je delo v izobraževalnih druItvIL za naSe gibanje vnaDjega pomenti. Smatrajo ga za uekak zunanji okrasek, ki 3odi v naše gibanje radi popolnosti; iii sodi vanj, ker se n^ora pai raztezati iiaSe delo na vse strani žiTljciija. Gojitev zadružništva, poiitiĚiio Šolanje mora imeti neko dopoinilo^v pruHvetnem delu. Predavanja, peye in igre v izobraževalnih drnštvih 80 stvari, ki naše socialno delovaujc lepo zaokrožijo. Življenjskega pomena prosvetno delo za nas pa ni. Ce bi ga ne bilo, bi zgubili nekaj lepega in koristnega, a shajali bi vendar prav dobro.
Iz tega izvira ona nezadostna mera za-nimaiy^, ono podcenjevanje nalog, ki so postavljene KrÈèanskosocialni Zvezi med ua6iui ljudstvom. To naziranje je za nas velika nesreča. Nesreča zato, ker se nazivlja in smatra za znnanji okrasek to, kar je v reaniei podlaga naše moči, izvor naše veljave v soeitilnem ozirn. Na» knltnrni program, vsi naši veliki načrti so papir in gola beseda, Če se ne zanesejo v ^ndske množice, če se ne zjisidrajo v mišljenje in botenje ljudstva, Če ne postanejo del njegovega značaja. Kulturne misli, ki so le last malega tropa Ijndi, ne postanejo nikdar tvorna sila v soeialnem življenju in zgreSijo zato svoj namen.
Preporod našega ljudstva se je izvršil v naših društvenih prostorih, v celotnem mirnem dein, v nemotenem, vztrajnem vzgajanj«, h-obraževalna društva so spremenila naš program ia papirja v življenje. Ona so v dvcli stoletjib povzročila, da je postal nositelj Krekovih načel — narod.
To je delo Slovenske KrSčanskosocialne Zveze {y. K. S, Z.), ki je bila ustanovljena leta 1897, in sieer ji je bil oče dr. Krek, ki jo je tudi vodil do svoje pi-ezgodnje smrti, iz društva, ki je bilo namenjeno prvotno samo za Ljubljano, se je razvila tekom dvajsetih let mogočna kulturna organizacija in bi zdaj res sijajno uspevala, da ni prekinila svetovna vojna njenega dela, DanesjeKrščanskosocialna Zveza ljudska prosvetna matica, združuje vsa društva v eno telo, ki priznava krščansko načeto za svojo podlago. Kakšna bi bila njena moč, ce bi bila do danes delovala nemoteno, razvidimo iz tega, da je imela 2e leta 1913 nekaj manj ko 500 društev osrednje organiziranih in ta so štela blizu^ 50,000 članov, in v knjižnicah, ki jih je ljudstvo «porabljalo, je bilo nad 105.ÔO0 knjig in nad 2000 predavanj se je vršilo na leto ter nad 1050 gledaliških predstav. Ogromno kalturno delo so vršila naša izobraževalna društva in še ga vršijo. Ako nam bo sreča mila, hočemo to izvesti pred svet ob 25-lctnici Ki-šČansko-socialue Zveze (leta 1922) in takrat bo naj čuje, kdo je največ storil za povzdigo našega slovenskega ljudstva in če so tisti res tako malovredni, ki morajo slišati to ime. Priznati moramo, bodisi Pavel ali Savel, dajeKrŠČansko-Boeialna Zveza naS narod vzgojila z delom, ki je bilo samo idejno — in brezplačno.
Vse, kar je svetovna vojna prekinila, v riniogih slučajih uničila, se zdaj poživlja, se dviga iznova k življenju, Žal, da tega niso deležni vsi naši bratje in da je zato skaljeno naše veselje. Vendar kar nas je svobodnih, nimamo niijnejšega dela, k« da zaposlimo naše ljudstvo tam, odkoder mu izvirata blagoslov in sreča. Zavrniti ga moramo od vsake nepostavnosti, navajali ga k redu in miru. To šele pomeni svobodo, dnigo pa je anarhija, i)rekuc8tvo. Zbirati ga moramo v izobraževalnih in pro-svetnili druStvih, gledati moramo, da se nasitijo vsi oni, ki so Žejni naukov in idej. Res, da naš Čas ni v rožicah, pa tako slab ttidi ni, kakor ga mnogi slikajo. Svet se boČe očistiti, socialno dvigniti in to ravno mi hočemo. Hudo je samo dvoje: mnogi delajo to z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, pred ničemer jih ni strab, vsako dobro zametujejo; drugi pa, da ničesar ne storijo in so vsakemu čiščenju nasprotni vslcd razumnega neunie-vanja. Zlo je prvo kakor drugo, le da jc prvo večje. Ljudstvo je treba očistiti plevela in pomesti smeti iz njega, takrat se bo šele zavedlo
nove svobode in svobodnih državljanskih pravic, ki še jih ni nikdar vživalo. Poteai šélo bomo peli veselo pesem, ki se bo razlegala p« jugo-slovatiskib dobravah.
Izobraževalno delo se mora torej pričeti iznova, in sicer še preden se bomo sešli z vsemi brati k skupnemu slavlju osvohojenja. Njim, ki ječijo zdaj pod težo nemškega div-jaštva ali italijanskega imperializma, bomo potem posvečali tem več pažnje, da se tlvignejo čimprej na eno stopinjo z ostalimi. Zdaj pa delajmo vsi v tem krogu, ki nam je mogoč, in pripravljajmo gradiva.
Da bo pa društvom delo olajšano in da bodo imela svoj centrum, kjer ae bodo lahko spozuavala, podpirala drug drugega, našla dovolj gradiva za vse društvene potrehe, prične izhajati iznova „Vestnik Krščanskosoeialne Zveze" — list, ki je leta 1914 prvič stopil v svet, štel 6 številk, a je moral vsleit vojnib razmer prenehati. Mislimo, da bo zduj mugoče, da izide vsak mesec. 1'oskrhelo sejc vse, da bo odgovarjal svojemu namenu, v ostalem pa, da se bo z vsestransko i>odporo izpopolnjeval.
„Vestnik Krščunskosociabie Zveze" bo izhajal mesečno na osemin&Mridcsetih straneh in ho stal letno 1 » kron. Pri sedanjih razmerah še ni mogoče, da bi bila cena niiija in še tako je vprašanje, uko se ne bo morala naročnina zvišati, kur pa upatuo, da se ne bo zgodilo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Ljudwki dom, kamor naj se pošiljajo vsa naročila in prispevki. Naročnina se naj pošilja začasno po poštni nakaznici.
Pričakujemo, da bo število naročnikov prav veliko i[) da nihče ne ho prezrl velike važnosti tega lista, ki je za nas živa potreita, če bočenio, da bo napredovalo naše prosvetno iu izobraževalno delo, iJolžnost vsakega društva in rsake knjižnice pa je, da tega nikalvor ne jjrezre, ker brez lista ostane un-tev ud v Zvezi, Vsak naš predavatelj ga mora imeti, splošno vsak izobraženec, Če bo hotel korakati s časom in obenem s kulturo naroda. List bo prinašal važne razprave našib prvih i[i najboljših kulturnih delavcev, bo jako zanimiv v poročilih in kulturnem pregledu, oblika priročna in pri-kiipljiva, oprema okusna. Stori vsak svojo dolžnost in naroči, pridobi pa še tudi druge.
Prva številka bo izšla nekako v polovici meseca februarja,
Ali imate luč?
Jako dobre karbitne svetilke, ki se prilegajo v petrolejske svetilke, kakor tudi v razne vodne čaše. Kos stane K 15-— Vsako množino karbita razpošilja
Industrija za razsvetljavo
dr. z o. z.
- - - Maribor ob Dravi---
Gosposka ulica át. 5.
Dober konjski gnoj
ima na prodaj
Franc JAK ŠE v Novem mestu.
Kino yyJugoslavija"
T Novem niestn so opraviřuje pri vsem p. ti, občinstvu, ki seje udeležilo nedeljske prodKtavo. Vzrok, da se predstava ni mogla vršiti jp, da je neki nslužbeiie« iz maščevalnosti ali iz neprevidnosti dolil mesto bencina strojno olje v beneiiiski reservoir.
DshrbniStvo graščine RUPERČURH
proda
lep hlev zo Hunce
z 8 oddelki. Cena 120 kron.
Ernest Dereoni
strokovni zdravnik za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni
zdraui odslej zopet redno dopoldne in popoldne » L3UfiL]SHI, frončišMo ulicíi ^t. V.
Razvedrilo.
v šoli. Učitelj razlaga iiříencein zgodovino Srhov in pove med diiigitu, da pišejo Srbi s ciriHco ter vpraša: „No, iti mi pa pišemo ?" — „Z inetodico!" ai; oglasi pogninno AndrejCek.
Vzrok, Sosed A: „Slišiš, kaj pa to pomeni, da nič več ne hodiš k maši ?" — Sosed B: „To pomeni, da ne maram priti v nebesa." — A: „Kaj, v nebesa ne niaraš!" — B: „Ne, ker je tam moja ta starat"
Politični pogovor, OČo m sin sedita Èez dovoljeno ni'o v krimi in modrnjeta o svoji političtii stranki. Naenkrat vpraša sin: „Ata, kdo pa je naša naspi'otna stranka?" — Oče odgovori: „Za danes bo tvQja mati!"
V	železničnem vozu. Soprog:. „Ne obešaj se tako daleč iz okna!" — Soproga: „Kaj pa tebi to inar?" — Soprog: „Seveda ini je mar, ker ae bojim, da ne bi ti s svojo glavo tniiela poškodovala!"
V	času poslancev. Kmet Marko : „Našega ]»oslaiica pa kal' ni iz državnega zbora domov." — Kmet Miha: „Ali si Že kdaj videl kravo, ki je sama nehala se paati?"
Pri vajah. V sobo salonskega orkestra stopi naenkrat policaj. Kapelnik ga za-(''.ndeno vpraSa: „Kaj pa želite?" — Policaj: „Prišel sem branit, ker mi je neki gospod naznanil, da vi tukaj prav neusmiljeno trpinčite nekega Dvoršaka in nukega "VVagiierja !"
Kontrola; „Kaj, dve leti si že omo-žena, pa še vedno poljubljaš svojega soproga, ko pride domov?" — „Seveda, tako ^aj izvem, če je bil ali ni bil v krčmi."
Odkritosrčno. Mož: „Če bi jaz nmrl, aii se bi ti zopet poročila?" — Žena: „Ne! Kdo bi pa vzel staro babnco? Ne obnpala bi pa, ko bi ti nmrl pred desetimi leti!"
POZOR!
Vsem članom Vzajemne graške zavarovalnice proti požarom vijudno naznanjam, da se je pričei čas vplačevanja zavarovalnine 21. prosinca 1919.
Zastopništvo za okra] Novo mesto:
KAROL BARBORIČ.
Pralno milo
ki prekafta „Scbichtovo" • perilo moško in žensko, rjuhe, bluze za ženske, ter obuvala J/^ se He dobi v Kaiidiji, Osternianova hiša.
Dva pomočnika - in dva učenca
sprejme takoj Karo) Pianinšek, usiyar na flilIRNi (Dolei^sko),
Hiša
na glavnem trgu v Novem mestu je na prodaj. Ravno tam se dobi tudi kopalna banja in druge stvari. Natančneje se izve v hišni številki 100.
Industrija
za razsvetljavo
društvo z o, z.
Maribor ob Dravi
Gosposka ulica št. 5.
Električne naprave za razsvetljavo za mline, žage in druge kraje. — Električni motorji, električni gladilniki, električne žepne svetilke.