100 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 NAPAD USKOKOV NA KOSTANJEVIŠKO CISTERCO LETA 1736 J02E MLINARIČ Nad glavnim vhodom v nekdanji kostanje- viški samostan, ki ga stražita dva obrambna stolpa s strelnimi linami, je upodobljena fre- ska z napisom, nanašajoča se na napad Usko- kov na samotan v čau opata Rudolfa Kušlana (1723—1736), na nedeljo 29. julija 1736, ko je kostanjeviška fara slavila svojega patrona. Vhod in fresko, delo slikarja Fr. Jelovška, z napisom je dal napraviti opat Aleksander bar- ren Taufferer (1737—1760). Kronogram, za- pisan v porog Uskokom pa daje letnico 1737 ter se glasi: ECCE lANVA COELI ION FVRES NEC VALLACHI NEQVE LATRONES AST IVSTI INTRABVNT IN EAM (Glejte vrata nebeška, skozi katera ne bodo stopili ne tatovi, ne Vlahi in ne razbojniki, ampak samo pravični). O napadu Uskokov na kostanjeviško cister- co 29. julija 1736 imamo ohranjeno vrsto poročil iz samostana samega kot tudi poro- čila in dopise kranjskega deželnega vicedoma in drugih deželnih političnih oblastnih in- stanc ter vojaških oblasti z območja Vojne krajine na vladarja in na notranjeavstrijsko vlado. Prva poročila se nanašajo na sam na- pad, zlasti pa na njegove posledice za samo- stan, pri čemer se je dolgo tavala v temi, kdo so napadalci bili, odkod so prišli in po kateri poti so se po ropu umaknili. Prvo ohranjeno poročilo o napadu na sa- mostan je izpod peresa tedanjega kostanje- viškega opata Rudolfa Kušlana,* ki je na- slovil svoje pismo na reinskega opata Pla- cida dne 2. avgusta iz Ljubljane, torej štiri dni po samem napadu. Pismo se omejuje na poročilo o ropu ter o pobitih in ranje- nih samostancih in drugih osebah, ki so se tedaj v samostanu zadrževale. Iz poročila je razvidno, da so Uskoki samostan napadli ob pol osmih zvečer in da so ga oropali cerkve- nih premičnin ter opustošili celice tako sa- mostancev kot tudi gostov in da so ubili dva meniha-duhovnika: 36 let starega Sigmunda Zigana^ in 32-letnega Evgenija Juriča.^ Ro- parji so prvega patra, ki jim je poskušal uteči, zadeli z dvema kroglama v glavo, tako da je bil pri priči mrtev, drugega patra, ki je padel naravnost mednje, pa so ranili z dvema kroglama v desno stran in je čez pol ure izdihnil. V to zmedo je padel tudi neki samostanski konverz, ki je v samostanu op- ravljal službo ranocelnika ter je bil ranjen od treh krogel v mehur, tako da opat ob času svojega poročila še ni vedel, ali je le-ta že izven življenjske nevarnosti ali pa naj ga že prišteva k mrtvim. Roparji so nadalje tudi enega izmed samostanskih podložnikov, ki se jim je hotel postaviti v bran, prebodli, vrsto hišnih služabnikov pa deloma močno deloma pa smrtno ranili.'' Poročila o napadu na samostan in o nje- govih posledicah ter o številu napadalcev se med seboj povečini ne skladajo, saj moramo upoštevati, da so le-ta prihajala iz različnih virov in da gre za dejanje, ki je ljudem bu- rilo njih domišljijo. Tako govori npr. poro- čilo kranjskega deželnega vicedoma Franca Sajfrida grofa Thurna na vladarja z dne 4. avgusta, ko prvi še ni imel v rokah od opata kostanjeviškega zahtevanega poročila o na- padu na njegov konvent, da so roparji poleg dveh menihov-duhovnikov ubili dva kmeta, sedem menihov pa ranili." Kakor so se poro- čila o številu ubitih in ranjenih v samostanu razhajala, pa so si bila vsa edina v tem, da sta bila samostanska cerkev in sam samostan popolnoma izropana (fast völlig ausgeblin- dert),* pri čemer nam poročilo meniha Leo- polda Busetha, kasnejšega opata (1760—1771), govori o škodi v višini 2000 do 3000 goldi- narjev.^^ Glede števila roparjev pa se poro- čila gibljejo med petindvajset in štirideset Poročilo z dne 17. septembra govori o 25 na- padalcih, od katerih jih je 14 ropalo po sa- mostanu, medtem ko so ostali bili na preži in straži;^ poročilo črnomaljskega mestnega sodnika poroča o 30 ljudeh, katerim se je morda na poti pridružilo še nekaj oseb,^ po- ročilo z dne 29. avgusta pa število roparjev dvigne kar na sto.' Od roparjev je bil pri napadu ubit le en sam, ki pa so mu njegovi pajdaši, da bi ga ne bilo moč prepoznati, od- rezali na mestu samem glavo in jo odnesli s seboj.*" Gotovo sta to dejanje in freska na vhodu v samostan, na kateri je upodobljen rabelj z Uskokovo odrezano glavo v rokah, skovala zgodbo, po kateri naj bi roparska drhal svojega vodjo ubila, njegova glava pa naj bi dospela v Karlovac, odkoder naj bi jo tamkajšnji general poslal samostanu, ki naj bi jo dal ob poti, po kateri so roparji prišli v samostan, natakniti na kol." O prihodu Uskokov z območja Vojne kra- jine in o svarilih, ki jih je Zumberk poslal samostanu, ter o vstopu roparjev v samostan izvemo iz izčrpnega poročila žumberškega glavarja Benvenuta Sigmunda grofa Pe- tazzija z dne 17. septembra karlovškemu ge- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 101 neralu grofu Herbersteinu.*- Roparji so prišli naskrivoma iz Hrvatske preko Samoborske- ga pogorja med 27. in 28. julijem, preko- račili reko Bregano v bližini gospoščine Mo- krice, koder so se nastanili v nekem gr- movju. 28. julija so ujeli Vlaha Vida Gozda- noviča (Gosdanovich), ko je pasci živino, ter ga izpraševali o premožnosti posameznih tamkašnjih krajev, zlasti še o kostanj e viškem samostanu in o Žumberku, pri čemer jih je močno zanimalo, ali je glavar grof Petazzi doma. Ker pa je mož venomer trdil, da jim ne zna ničesar povedati, so ga pozno ponoči izpustili. Vlah se je naslednjega dne podal na Zumberk, kjer je okoli devete ure zjutraj Petazzijevemu namestniku in drugim žum- berškim oficirjem sporočil o vsej zadevi. Po njegovem zatrdilu je tolpa roparjev štela 25 mož, od katerih pa ni nikogar poznal. Prosil je tudi, naj Žumberk njegovo vest spo- roči kostanjeviškemu samostanu, da se bodo menihi vedeli pripraviti in si bodo oskrbeli obrambo samostana. Petazzijev namestnik in neki žumberški podoficir sta nemudoma po- slala v samostan o vsem obvestilo s priporo- čilom, naj bi samostanski podložniki pričeli nemudoma zasledovanje na območju nad sa- mostanom (torej na Opatovi gori), medtem ko bi Zumberčani poskrbeli za prav isto na svojem območju. Samostanski kamerarij p. Evgenij Jurič se je za sporočilo lepo zahva- lil, pri čemer je pristavil, »da bo roparske tiče že pričakal«.'' Kot pa se je kasneje izkazalo, pater ni prav ničesar ukrenil. O bližnji ne- varnosti je samostan obvestil tudi samostan- ski župnik na žumberški fari Pavlic, ki je svoje pisanje naslovil na najstarejšega med patri seniorja Jožefa (Fundiča)." Samostanci so bili o morebitnem napadu na Kostanjevico obveščeni kar s treh strani, vendar niso ni- česar ukrenili. Obveščeni pa so bili že nekaj ur pred nesrečo, kajti sla, ki sta samostanu nosila sporočilo, sta se vrnila na Žumberk že okoli šeste ure zvečer, torej dve uri pred napadom. Po zatrdilu Petazzija bi lahko bil samostan vpoklical svoje podložnike, ki pre- bivajo v njegovi bližini, kot tudi prosil po- moči ljudi, ki so bili tisto nedeljo na sejmu v Kostanjevici, saj se je obhajal god farnega patrona sv. Jakoba. Ko bi samostanci bili svojo služinčad in hlapce ter druge ljudi op- remili z orožjem, ki so ga imeli v izobilju, bi se po Petazzi j evem mnenju ne bilo treba bati niti množice tisoč roparjev, kaj šele 25 ljudi, od katerih jih je vdrlo v samostan le 14, medtem ko so bili ostali razdeljeni v več skupin in so strazili v bližini. Menihi so bili do skrajnosti brezskrbni in nekateri so se iz sporočil celo norčevali. Tako je npr. eden izmed starejših patrov dejal, da bo prvega, ki bo še prišel s podobnimi novicami in opozo- rili, odgnal s palico in da ima tri klobuke pol- ne svinčenih krogel, s katerimi se bo postavil v bran tudi dvajsetim roparjem.O malo- marnosti menihov in omalovaževanju svaril kaže že samo dejstvo, da p. Evgenij Jurič ni dal zapreti samostanskih dveri. Zato se po Petazzijevem prepričanju ni treba čuditi, če sta se le dva z golimi sabljami v rokah, brez slehernega strelnega orožja, polastila samo- stranskih vrat ter napravila prosto pot v sa- mostan tako sebi kot svojim pajdašem.'' Napadalci so se s svojim plenom napotili očitno na Opatovo goro naslednjega dne ob drugi uri po polnoči." Pred 2. avgustom pa jih najdemo na Javor o vici nad jezuitsko re- zidenco Pie ter je, ki so jo imeli namen izro- pati. Razširila se je sicer že novica, da so Uskoki rezidenco napadli, vendar so bili za- radi močne straže odbiti." Resnica pa je, da se je 12 roparjev iz skupine, ki je oropala kostanjeviški samostan, nastanilo v večernih urah v zgoraj omenjeni vasi ter si poiskalo pri tamkajšnjih kmetih hrane in pijače, pri pleterskem gozdarju pa poizvedovalo, kako bi bilo mogoče najlažje priti v rezidenco, pri čemer so mu obljubili visoko nagrado. Ker pa jim je gozdar zagotavljal, da je rezidenca zavarovana z močno stražo, tako da bi z na- padom tvegali svoje glave, so svoj načrt opu- stili ter se podali z Javorovice k preostale- mu moštvu, ki je stalo na straži. Po zatrdilu pleterskega dvornega sodnika od tedaj ro- parskega krdela ni nihče več videl, saj bi naj le-to odšlo proti Semiču, kar bo glede na na- daljnjo njegovo pot vsekakor resnici bli- zu." Po napadu na kostanjeviški samostan se je pojavilo vprašanje, kdo so napadalci bili, odkod so prišli in kam so krenili, kajti samo odgovor na ta vprašanja je obljubljal uspeh pri njihovem zasledovanju. Postavljalo pa se je tudi vprašanje, ali je Zumberk storU vse, da bi preprečil nesrečo, ki je zadela kosta- njeviški samostan. Kranjski deželni vicedom Franc Sajfrid grof Thum je v svojem poročilu z dne 4. avgusta na cesarja trdil, da je samostan oro- pala številčno močna skupina žumberških Vlahov (Sichelburgische Wallachen) ter mu obenem poročal o svojih ukrepih v zvezi z ropom. Vicedom je naročil deželnoknežjim mestom na Dolenjskem in v Beli krajini: Kostanjevici, Krškemu, Novemu mestu, Čr- nomlju in Metliki, naj se pripravijo na ob- rambo pred napadalci in naj poizvedujejo, kje bi le-ti bili, ter jih poskušajo ujeti. Obe- nem pa je prosil cesarja, naj ukaže žumber- 102 ' kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 škemu glavarstvu kot tudi karlovškemu ge- neralatu, da napneta vse sile, da bodo nepri- dipravi prijeti, naropano blago, ki se sestoji tudi iz cerkvenega srebra in drugih srebrnih predmetov ter drugega, tedaj še neeviden- tiranega blaga, pa vrnjeno.*' Ta poziv kranj- skega vicedoma bi bil vsekakor rodil sadove, ko bi ga Crnomaljci bili pravočasno dobili v roke. Črnomaljski sodnik je namreč po 2. avgustu sporočil grofu Thurnu v Ljubljano, da so meščani videli roparsko krdelo. 2. av- gusta ob štirih zjutraj se je pomikalo krdelo tridesetih mož, oboroženih s strelnim orož- jem, z dolgimi noži in s sabljami, s petimi mo- čno obloženimi konji mimo Črnomlja ter prekoračilo vodo pri Črnomlju (očitno La- hinjo), nato reko Kolpo ter se podalo proti Gorskemu Kotarju na ozemlje beneške Dal- macije. To »sodrgo« bi po zatrdilu črnomalj- skega sodnika bili lahko meščani z lahkoto polovili in ji naropano blago odvzeli, ko bi jih bil le kdo iz Kostanjevice ali iz Novega mesta obvestil o ropu v kostanj eviškem sa^ mostanu. Možje so namreč bili tako zelo pija- ni (indeme sye rauber völlig bezecht vnd be- soffen gewesen), da niti jahati niso mogli in so komajda hodili (das sy kaumb geben kön- nen). Meščani so menili, da gre pri tej skupini za graničarje, ki so pogosto prevažali in pre- našali tod mimo tako svoje kot tudi »tuje« blago.™ Ni treba dvomiti, da gre tu za skupi- no, ki je oropala kostanjeviško cisterico, saj ustrezata tako čas prihoda skupine v Črno- melj kot tudi število roparjev. Vicedom tudi prosi, naj bi vladar o ropanju krdel, ki priha- jajo z benečanskega ozemlja, obvestil bene- škega poslanika ali pa Benetke same, ki naj bi podvzele vse ukrepe, da iz Hrvatske re- krutirani vojaki ne bodo več ropali po av- strijskem teritoriju. Kot primer predrznosti teh ljudi navaja vicedom dejanje nekega Novkoviča, ki je pred dvema letoma vdrl s svojim krdelom na Turško in je nekemu od- ličnemu Turku na sam poročni dan odpeljal nevesto ter ga ranil in oropal.^* Vladar je svojemu poslaniku pri beneški republiki kaj kmalu naročil, naj tamkajšnjim oblastem poroča o ropanjih in nasilju, ki pri- haja z ozemlja Republike, ter zahteval, da se podvzamejo vsi ukrepi, da bodo taki in po- dobni roparji prijeti in primerno kaznovani. Naročil pa je tudi Crnomaljcem in krajem na območju Vojne krajine, da poskrbe, da bo- do v bodoče roparske tolpe ob svojem vsto- pu na avstrijsko ozemlje kot tudi ob izstopu prijete in zaprte.^^ V svojem pismu na deželnega vicedoma grofa Thuma z dne 29. avgusta je vladar ob- vestil le-tega, da je naročil svojemu dvorne- mu vojnemu svetu, da napad na kostanje- viški samostan še nadalje razišče in da po- skrbi, da se >>roparska svoj at ujame in po- zapre<<. Ker pa je po izjavi vladarja žumber- ško glavarstvo v odvisnosti tudi od koroških deželnih stanov, je tudi ta instanca dolžna poskrbeti, da se bo v njem vzpostavilo tako stanje, da ne bo prihajalo do katastrof, kot se je to zgodilo v primeru kostanj e viške ci- sterce.^' Poizvedovanja o roparjih so tekla naprej in rodile sadove, tako da so kmalu oblasti izvedele, odkod so roparji prišli, kdo so bili in kakšne vodje so le-ti imeli. Vse niti tega organiziranega napada so vodile na območje Gline in jugozahodno od njega. 1. septembra je v zvezi z roparji posredoval Francu Her- manu grofu Stubenbergu zelo važne podatke generalni avditor karlovškega generatala po- ročnik Kögl. Poročal pa mu je, kar je pred njim 20. avgusta uradno izpovedal knez iz Kersine Deanovic (Deanovich). Podatke pa je dobil od turških prebivalcev ob reki Glini. Po njihovi izpovedi sta bila vodji Zumberčan Janko Medic (Medich) in Grozdanovič (Gros- danovich), ki pa sta tedaj živela že mnogo let v Veliki Kladuši ob Glini in ki sta zbrala štiriindvajset »hudobnežev« iz imenovane Velike Kladuše in Kršlja ter jih vodila kot harambaše (als harambasse aus und ange- führt).^'' Iz Kladuše so se jima med drugimi pridružili Matej Dugonja doma iz Perne, in Turka: Hasan Bisié (Hassan Bisich) in sin Harasa Jurica (Harass Jurich), iz Kršlje pa >>prvak med razbojniki« Peter Carovič (Za- rovich) in Malin ter Milin Bojianovič (Boja- novich), ki so bili sicer doma iz Kirina pri Karlovcu, a so se preselili. Bisič naj bi tudi bil ustrelil oba kostanjeviška patra. Ker knez Deanovic ni mogel postreči še s kakšnimi drugimi podatki, ga je avditor poslal k nje- govemu turškemu prijatelju na mejo Vojne krajine, da bi poizvedoval za morebitne zve- ze napadalcev s karlovškimi graničarji.''' Zasledovanje roparjev pa je imelo uspeh še v letu 1736, se pravi, v letu napada na cisterco. Kajti pred 20. oktobrom so grani- čarji iz Bariloviča (Warillowizer gränizer) pri Karlovcu izsledili roparje ter jih pet ubili, razbojnika Bisiča pa z dvema kroglama smrt- no ranili, medtem ko so se ostali razkropili. Kako dolgo je zasledovanje te skupine tra- jalo, je razvidno iz dokumenta iz leta 1740, ki nam poroča, da je bil eden »iz skupine, ki je oropala kostanjeviški samostan«, nam- reč Janko Ravnovič (Raunovich), smrtno ra- njen ter je bil v skladu s tedanjim zakonom obešen." kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 103 Po napadu Uskokov na kostanjeviško opa- i tijo se je postavljalo vprašanje krivde Žum- j berka oziroma njegovega glavarja Benvenuta \ Sigmunda grofa Petazzija. 2e 29. avgusta je vladar v svojem pismu na kranjskega dežel- nega vicedoma grofa Thurna izrazil mnenje, da je Petazzi za nesrečo, ki je samostan za- i dela, kriv toliko, kolikor bi bil dolžan pra- : vočasno registrirati prihod roparske tolpe in ; ji s svojo močno posadko slediti, ne pa da ^ »se je potajil« na Žumberku.^^ 14. avgusta je j dvorni vojni svet naročil karlovškemu ge- j neralu grofu Herbersteinu, da vso stvar v \ zvezi z napadom na kostanjeviško opatijo ra- 1 zišče in ugotovi morebitno krivdo glavarja 1 grofa Petazzija. Herberstein je zahteval od; glavarja izčrpno poročilo, ki ga je nato 21. | septembra priložil svojemu poročilu dvorne- i mu vojnemu svetu. V že omenjenem poroči- j lu^*^ skuša Petazzi odvrniti od sebe tudi naj- i manjši sum krivde. Po njegovi izpovedi je bil v času napada roparjev na kostanjeviški sa- mostan v Karlovcu, kamor ga je poklical Franc Herman grof Stubenberg, da bi prev- zel poveljstvo do vrnitve generala grofa Her- bersteina. Ob odhodu je postavil svojega na- mestnika, ki je skupaj s sodelavci na Žumber- ku ukrenil vse potrebno za odvmitev nevar- nosti: pravočasno je obvestil samostance o prisotnosti roparjev na kostanjeviškem ob- močju. Njegovi oficirji so torej storili vse, kar je mogoče pričakovati »od dobrega sose- da«, vzpodbudili so tudi samostan k zasledo- vanju roparjev ter sami obljubili svoj delež na ozemlju Zumberka. Sicer pa bi se po Pe- tazzijevem prepričanju samostan lahko brez težave ubranil »nepridipravov«, ko bi le bila samostanska vrata zaprta. Razen tega so Us- koki odnesli 74 nedavno napolnjenih pušk in pištol, ki bi jih pri obrambi napada bilo 104 ! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 treba le delno uporabiti. Petazzi tudi navaja, da so se roparji po napadu na kostanjeviški samostan umaknili proti pleterski rezidenci, da se torej niso zadrževali na žumberškem distriktu in da je potemtakem še manj upra- vičeno valiti krivdo na Zumberk in njegove ljudi. Tudi tedaj, ko so roparji prišli iz Hrvat- ske, so se izognili Zumberka ter se podali preko kostanjeviškega območja, kjer se za- radi lepših in večjih gozdov, kakor so na Žumberku, lažje zadržujejo in skrivajo.^' Svoje nesreče in škode so si bili po glavar- jevem mnenju krivi samostanci sami. Tudi vlada je v svojem dokumentu z dne 20. ok- tobra, naslovljenem na kostanjeviškega opa- ta Rudolfa, kakor tudi na vicedoma, oprala Petazzija vsakršne krivde in je vso krivdo »solhes raubs und mord« pripisala samostanu samemu.^" Največji del krivde za nesrečo je gotovo nosil samostan sam, saj je bila brez- brižnost samostancev več kot nerazumljiva. Vendar se vprašamo, ali so z Zumberka zares storili dovolj, ko so samostan o prisotnosti Uskokov obvestili ter jim naložili njih zasle- dovanje na svojem območju. Ker so posamezne skupine roparjev svojo obrt opravljale še naprej, je vladar ukazal karlovškemu generalu, naj poskrbi »za popol- no iztrebljenje tamkajšnje roparske svoja- ti« (zu gänzlicher ausrottung daselbstigen rauber gesindts). Ker so roparska krdela pri- hajala na ozemlje Bele krajine in Kranjske tudi preko Banske Hrvatske, je prišlo s hrvat- skim banom do sporazuma, po katerem naj bi se podvzelo vse, da bodo le-ta zajeta še pred prestopom zgoraj omenjenih območij oziroma dežel. Ukazano pa je bilo tudi oblastem de- žele Kranjske, zlasti še deželnemu vicedomu, da store vse za zavarovanje svojega teritorija pred podobnimi roparskimi tolpami, kot je bua tista, ki je oropala kostanjeviško cisterco, in da v tej zvezi navežejo s hrvatskim banom potrebne stike. In kaj je storil kostanjeviški samostan za svojo nadaljnjo varnost? Že 3. avgusta, torej pet dni po napadu na samostan, je opat Ru- dolf zaprosil kranjske deželne stanove, da bi mu dali orožje za obrambo. Po njegovi za- trditvi mu je bilo ob napadu odneseno vse strelno orožje, ki bi ga sedaj bilo treba na- domestiti, vendar ne more dobiti primerne količine le-tega, razen tega pa ga sploh za- radi prestane škode ne more plačati. Opat prosi za 150 mušket iz orožarne deželnih sta- nov ali pa vsaj za 50 funtov smodnika, 150 funtov svinca ter za 100 do 200 železnih kro- gel manjšega kalibra.'^ Rudolfov naslednik opat Aleksander ba- ron Taufferer (1737—1760)33 pa je skušal za- varovati samostan pred napadi s postavitvijo močnega samostanskega vhoda z dvema ob- rambnima stolpoma in z zaključitvijo samo- stanskega gradbenega kompleksa. V svojem pismu na reinskega opata Placida z dne 29. septembra 1743 govori o svojih zidavah in preureditvah na samostanskih poslopjih ter toži, da je ob svoji izvolitvi za opata našel od starosti skoraj razpadel samostan, cerkev in druga samostanska poslopja in da je našel malo opreme, saj je bilo vse »nedavno sem po pogubnem in nenadnem napadu roparjev strahotno oplenjeno in opustošeno (paulo ante a funesta et improvisa latronum invasione crudeliter spoliata et depopulata), tako da je za restavracijo in nove zidave ter za nado- mestilo izgubljene opreme izdal do tedaj že 20.000 goldinarjev, kar pa po njegovem za- trdilu še ni dovolj, ampak bo terjalo še dva- kratno navedeno vsoto.'* Ker je opat Alek- sander s svojimi dozidavami in prezidavami samostanskih poslopij in cerkve napravil do leta 1745 že nad 50.000 goldinarjev dolga, je v samostanu opravil vizitacijo »in tempora- libus« kranjski deželni vicedom Henrik grof Orzon s sokomisarjem 7. maja imenovanega leta. Opat svoj dolg opavičuje s številnimi gradnjami,'"'' med katerimi navaja tudi cerk- veno kulisno fasado in samostanski vhod z dvema obrambnima stolpoma (die faciada vor der kürchen, dan die andere faciada sambt zwey thurn vor dem stifft), pri čemer je dal drugo fasado tudi poslikati (bemahlen), s či- mer očitno meni Jelovškovo fresko. Komisarja pa se z njegovo gradbeno de- javnostjo nista strinjala in sta bila v svojem poročilu na vlado mnenja, da so opatove gradnje nepotrebne, razen tega pa da sploh ni imel dovoljenja deželnega kneza, kot bi to bilo potrebno. V poročilu pravita tudi, da opat samostan prezidava v svojo zabavo in za svojo prazno slavo (pro voluptariis et va- na gloria). Kljub zadolženosti pa je opat pro- sil vladarja dovoljenja še za nadaljnje zidave, želel je namreč pozidati še tri trakte, da bi samostan tako dobil svoj zaključek in bi ga na ta način zaščitili pred napadom Vlahov (solches von deren einfahl deren Wallachen meherers sicheren zu können). Vicedom je vladi predlagal, naj se opatu dovoli le zidava obednice za goste in kašče, ostale želje pa naj bi se prenesle na kasnejši, bolj ugoden čas. Vicedom se je tudi spotaknil ob Tauffe- rerjeva grba na obeh zgoraj imenovanih portalih ter je izrazil mnenje, da je opat dal namestiti grba v svojo večno slavo in sijaj (pro perpetua gloria et pompa), da bi kasnej- ši rodovi bili prepričani, da je on postavil tako cerkev kot tudi samostan, ni pa dal na-^ kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 105 mestiti insignij avstrijske hiše, patrona in odvetnika samostana, kot bi se to za ustanovo spodobilo. Vicedom Henrik grof Orzon je kritiziral tudi Jelovškovo fresko in napis. Poroča, da je dal opat nad samostanskim vhodom nasli- kati rablja, držečega v rokah glavo Hasana Bisiča, ki naj bi bil zaradi ropa v samostanu ob glavo dan. To naj bi dal naslikati v porog Vlahov, zraven pa je pristavil napis, ki za- radi »tega hudodelca« (sc. Hasana Bisiča) vse Vlahe ožigosa za krvnike in roparje (gleich als ob wegen disen Verbrecher alle Walla- chen zu Schelm und rauber worden), ki niso vredni prestopiti praga samostana (in das stift zutretten ohnwürdig wären). Po mnenju vicedoma je to neznanska norost, saj bo ta opatov postopek Vlahe, ki jih od samostana ločuje en sam hrib, navedlo, da se bodo z ropom in pustošenjem »oddolžili« samostanu. Uskoki so baje že napovedali »svoj obisk:< pri prelatu in v samostanu. Vicedom je pre- pričan, da so takšni Taufferer j evi postopki izraz njegove trme in nepremišljenosti. Notranjeavstrijska vlada pa je opata pred vicedomom vzela v zaščito. Prepovedala je sicer nekatere nameravane zidave, bila pa je mnenja, da je treba opatu, čigar samostan so Uskoki pred leti tako zelo razdejali, dovoliti zidave, s katerimi bi rad zaključil samostan- ski stavbni kompleks, vendar naj bi se zidalo postopoma. Opatova grba naj bi ostala, saj je taka navada tudi pri drugih samostanih, pač pa naj bi se dodal grb deželnega kneza. Pač pa vlada pritrjuje vicedomu, da bi bilo prav, da opat odstrani tisti del napisa na freski, ki blati Uskoke.3« Opat in samostan Uskokom nista bila gor- ka samo zaradi njihovega napada na samo- stan v letu 1736, ampak se v tej freski in napisu na njej izraža tudi staro nasprotova- nje samostana temu prebivalstvu. Ob naseli- tvi Uskokov v XVI. stoletju je namreč sa- mostan izgubil v korist novih naseljencev 107 kmetij in s tem letne dohodke v višini tisoč goldinarjev. Deželni knez je tedaj sa- mostanu kot tudi drugim zemljiškim gospo- skam obljubil za izgubljeno zemljo v Gorjan- cih in Zumberku rekompenzacijo, do česar pa ni prišlo. In kot je iz pritožb opatov iz XVI. in XVII. stoletja razvidno, je bil samK>- stan dolžan še naprej plačevati deželi davek za posest, ki mu je bila odvzeta.'' OPOMBE 1. Opat Rudolf Kušian (Kuschlan, de Kush- landt), umrl še v letu napada Uskokov na sa- mostan, star 58 let (Arhiv samostana Reiii pri Gradcu = AR, XIV, 19). — 2. P. Sigmund Zi- gan (Shigan), bil 12 let duhovnik ter skupaj s p. Evgenijem Juričem profes 15 let, mesec dni in 9 dni (AR, XIV, 19). — 3. P. Evgenij Jurič, bil doma z gradu Struge pri Otočcu pri Novem mestu, sin Volka Karla barona Juriča, ter 9 let duhovnik (AR, XIV, 19. Radies Peter, Nadalje- vanje Dolničarjeve »Epitome«, IMK XIX, 1909, str. 55). — 4. Pismo opata Rudolfa reinskemu opatu Placidu z dne 2. avgusta 1736, Ljubljana (AR, BXIV, 19). — 5. Prvo poročilo kranjskega vicedoma na vladarja z dne 4. avgusta 1736, Ljubljana (Arhiv SRS = AS, Vicedomslii arhiv I 26, LXXII-7). — 6. Pismo vladarja na deželne- ga vicedoma kranjskega z dne 29. avgusta 1736, Gradec (AS, Vie. arhiv I 26, LXXII-7). Napad na kostanjeviško cisterco omenja tudi stiski opat Viljem Kovačič (1734—1764) v svojem pismu z dne 28. decembra 1736, Ljubljana (Metod Mikuž, Vrsta stiskih opatov, Ljubljana 1941, str. 76; Aleksander Graf, Rein und Sittich, Cisiterzieh- ser—Chronik L, 1938, št. 1133). — 6a. Müllner Alfons, Türkische Räuber in Kraiiin. Argo IV, 1895, str. 206—207. — 7. Poročilo grofa Benve- nuta Sigmunda Petazzija, žumberškega glavarja, karlovškemu generalu grofu Herbersteinu z dne 17. septembra 1736, Zumberk (AS, Sam A II, fase. 29). — 8. Poročilo po 2. avgustu v pismu kranjskega deželnega vicedoma vladarju z dne 12. avgusta 1736, Ljubljana (AS, Vie. arhiv I 26, LXXII-7). Prane Rakovec-Raigersfeld ima o napadu zapisano tole: Kostanjevico napadlo in okradlo 40 turških Vlahov 29. julija 1736 (Arhiv SR Slovenije, Dolski arhiv, Raigersfeldovi spisi, rokopis št. I 47 r, str. 316). — 9. Pismd vladarja deželnemu vicedomu z dne 29. avgusta 1736, Gra- dec (ibidem). — 10. »... demselben aber umb nicht erkennt zu werden, von seinen cameraten sogleich der kopff abgeschnitten und hie wekh getragen worden seye.. .« (glej opombo 9). — 11. »Der Rädelführer, ein gebohrner Türk, wurde nachmals von seinen eigenen Mitgesellen er- schlagen, der Kopf auf Karlstadt gebracht, dann vom Generalen dem Stifte überschicket, und hierorts eben am Wege, wo die Räuber her- gezogen, auf einen Pfahl gestecket.« (Marian Fidler, Austria sacra III, Heft 5, Wien 1783. Erzpriesterey, Stift und Kloster Mariabrunn Zisterzienserordens nächst Landstrass, str. 107.) Avtor pravi, da je dobil podatke v nemških in latinskih arbiivalijah. — 12. Glej op. 7. — 13. »die raub vogel schon erwarthen zu wollen . ..« — 14. P. Jožef Fundič (Funditsch), senior, bil tedaj star 59 let, 40 let profes, umrl 13. aprila 1750 (Nicrologium Runense sub abbate Placido innovatum. AR XIV, 19). — 15. »... den ersten, so mit dergleichen briefen komben würde, mit priglen abweisen zu wollen, vorschüzend, er habe 3 hüeth mit pleynen kuglen, wolle auch Selbsten gegen 20 rauber sich stellen ...« — 16. Glej op. 7. — 17. Alfons Müllner, o. c, str. 206. — 18. Poročilo dvornega sodnika jezuitske rezi- dence v Plater j ih žužemberškemu oskrbniku pred septembrom 17. (AS, Sam A II, fase. 29). — 19. Glej op. 5. — 20. Glej op. 8. — 21. Ibidem. — 22. Pismo vladarja deželnemu vicedomu z dne 106 i kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 27 1979 17. avgusta 1736 (AS, Vie, arhiv I 26, LXXII-7). — 23. Glej op. 9. — 24. Pismo Franca Hermana grofa Stubenberga vladi z dne 1. septembra 1736 (AS, Vie. arhiv I 26, LXXII-7). — 25. Velika Kladuša: ob Glini, severozah. Bosna. Perna: ju- govzh. od Karlovea. Kršlja: jugovzh. od Velike Kladuše. Kirin: jugovzh. od Karlovea. — 26. Pi- smo vladarja kostanjeviškemu opatu in dežel- nemu vicedomu z dne 20. oktobra 1736, Gradec (AS, Vie. arhiv I 26, LXXII-7). — 27. Pismo vlade kranjskemu deželnemu vicedomu z dne 11. novembra 1740, Gradec (ibidem). —' 28. Glej op. 9. — 28a. Primerjaj op. 12. — 29. Glej op. 7. — 30. Glej op. 26. — 31. Glej op. 27. — 32. Prošnja opata Rudolfa na kranjske deželne stanove z dne 3. avgusta 1736 (Arhivalije Posavskega muzeja v Brežicah). — 33. Opat Aleksander bairon Tauf- ferer (1737—1760): bil izvoljen 14. junija 1737, ko je bil 18 let prof es, 12 let duhovnik, tretje leto prior in dve leti magister, ter umi-1 v 57. letu starosti leta 1760 (AR BXIV, 16). — 34. Dokument z dne 29. septembra 1743 (AR XIV, 19). — 35. Opat našteva dela in nabave premič- nin: pravi, da je skoraj popolnoma renoviral cer- kev in jo na novo obokal, napravil kulisno fa- sado in vhodna vrata v cerkev podaljšal nav- zven, nabavil dva zvonova in orgle na stolpu, dal namestiti novo železjoo ograjo na koru ter postaviti devet marmornih oltarjev kakor tudi nove orgle, nadalje, da je pozidal vrtno hišico ter popolnoma prezidal v Novem mestu na Trgu kupljeno hišo in za prelature in novo kapelo nabavil številno pohištvo. (Dokument z dne 1. decembra 1746 s prilogami. Vie. arhiv I 26, LXXII-16). — 36. Ibidem. — 37. Jože Mlinaric, ' Topografija posesti kostanjeviške opatije 1234 do 1786, Maribor 1972, str. 24 in 89—90. — Prim. Hermann Ign. Bidermann, Zur Ansiedlungs-und Verwaltungs-Gesehiehte der krainer Uskoken im XVI. Jahrhunderte. Archiv für Heimatkunde I, Laibach 1882/83, str. 129—154. Idem, Zur Ge- schichte der Uskoken in Krain, Arhiv für Hei- matkunde II, 2, Laibaeh 1887, str. 174—207.