Dopisi. Maribor dne 17. novembra. Da želji ,,Slov. Gospodaija" vstrežem ter zastran poslednjili volitev za državni zbor iz tega kraja poroČam, sem nekaj gradiva iz Maribora v Ruae potovaje nabral. Slavne Ruše so nekdaj slovele zavoljo svoje narodnosti in značajnosti, pa zdaj je vse dvugače, kar nimajo več Grizolda in njemu enako mislečih narodnjakov. Je še sicer narodnib mož, pa so preveč raztreseni, in ni človeka, ki bi jih združil iu k pravemu delovanju osrčil. V Rušab zdaj dva rogata liberalca in nemškutarja zvonec nosita; oba sta tujca, eden prebiva pri železnici, in dasi niti volilne pravice nima, se vendar v vse srenjske in šolske zadeve meša; drugi pa je nekaj let tukaj trgovec, in si je z denarjem slovenskih žuljev nekaj opomogel, v zahvalo pa zdaj domačine zatira. Pri zadnjih volitvab sta ta dva nepopisljivo rogovilila in pritiskala, in kljubu vsemu temu bi saj eden konservativen volilni mož bil izvoljen, ko nebi politični komisar protipostavno ravnal. Po prvi volitvi še je kake pol ure čakal, da je zamogel g. Jak6p dva svojih privržencev pripeljati, ki sta za njega glasovala, vrh tega sta libeialna volilca sebi glase dala, in tako sta prisla na površje, kar aicer ni zoper postavo, pa je vendar grdo in amrdi po čudni oaabnosti. Tako ata bila izvoljena g. Praprotnik, poaestnik, in g. Jakop, trgovec in gospodar .,hude luknje", ki sta oba Seidlna volila. Na biatri L o b n i c i, domovini pokojnega Grizolda in Sislanih Glaserjev, ki so pred nekaj Casom se vsi vedno za pravično stran stali, sta bila izvoljena g. Pavel Glaser in g. Harič. Prvi je zavoljo steze, ki je letos iz Selnice čez Ruaki brod na naae stroške bila napravljena, za kamškega straha glaaoval, in drugi se mu je pridružil. Mnogo posestnikov pa se volitve ni vdeležilo, ker je bila ravno sobota, ter so ae v Maribor podali na sejem. Za Log je bil izvoljen steklar g. Prosenjak in posestnik g. Robnik (Lipovnik); oba nemčurja sta glasovala za Seidlna. V Ruški Bistrici je bil izvoljen g. Matija Lorbek, po domače Rapč, srenjski predstojnik na Bezeni, o kterem se pravi, da je dobra kršanska duša, pa je vendar le na vee prigovarjanje narodnih volilcev trdovratno nevernemu liberalcu svoj glas dal, češ, da je Seidl za blaženo nemako ,,aprabo vnet". — Tako tedaj slavne Ruše niti enega narodnega volilnega moža niso zmogle! Škoda za Ruae, da jih pači ta madež! Kar Lembah zadeva, se je govorilo, da bodo saj tri konservativni možje voljeni, pa žali-. bože, tudi tukaj je spodletelo. V Bergenthalu in Hrastji so skoro sami vincarji; mala pešica posestnikov se pa da svojemu srenjskemu predstojniku, gorečemu prijatelju Seidlna, v kozji rog vgnati, in tako sta bila izvoljena g. Jož. Leanik (Šimandl), posestnik v Hraatji, in g. Jur. Leanik (Švejncer), srenjski predatojnik, ki ata seveda za sovražnika kat. cerkve in našega naroda svoj glas oddala. Na Pekrih in v Lembaški Bistrici bi zmagali narodnjaki, ko nebi nekteri Pekerčani zanemarili volit priti. Na Bistrici pa je predstojnik postal figamož in je z enim odpadnikom svoj glas dal očitnemu liberalcu g. J. Tuscbu, mlinarju na Bistrici. Na obeb krajih je sicer potrebna bila ožja volitev, pa pri tej je nasprotna stranka zmagala. Za Pekre je bil izvoljen g. Anton Rotner, po domače Guze, krčmar, kterega so njegovi tovarši volili ne iz prepričanja, da bo kaj koristnega za občni blagor storil, ampak iz kosmate sebičnosti, da bi kaj piti dobili. ,,Pje! zdaj boš pa6 za vino dal", mu je neki volilec koj po volitvi rekel. — Sram bodi volilce, kterim je lastna čast in blagor domovine za denar ali za kupico vina na prodaj! — Na Bistrici je bil izvoljen g. J. Tusch pri ožji volitvi. Vendar se mora omeniti, da so lazniški posestniki možato stali za svojega volilnega moža, ki bi bil glasoval za g. Pajka. Slava jim! Propali so le, ker skupaj volijo z Bistrico. Rotner in Tusch sta glasovala za Seidlna. V Lembaški srenji se je, kakor vselej, tudi zdaj volilo n a r o d n o; volilni mož je bil g. Jan. J a u k (Tancer), kteri je trdno stal, ter še na volišču enega volilnega moža pridobil za pravično reč, ki sicer ni bil iz njegove domače fare, ker pri teb je bila vsaka beseda bob v steno, ampak je bil iz sosedne fare. Slava mu! Da se v tej svenji vsigdar mirno in soglasno voli, je pripisati poateni rodbini Robičev, ki zavoljo svoje značajnosti in poštenosti dalječ okoli slovijo. Ker se ravno zdaj vršijo volitve za srenjski zastop, še moram nekaj omeniti. Kakor je znano, vlada po uradnijah povsod nemštvo, in tudi srenjska predstojniatva tičijo do ušes v blaženi nemškutariji; morajo pa tudi to svojo zaslepljenost drago plačevati. Zavolj najmenjšega spisa mora predstojnik teči h kakemu pisaču, da mu par besedic za dragi denar napiše. Ko bi srenje slovenski uradovale, nebi trebalo za oklice, zapianike in druge malenkosti drago plačevati, lehko bi si jih same prepisale. Odtod pa pride, da srenjske naklade vedno bolj rasejo, kcr mnogi srenjski predstojniki za pisarije veliko denarja po nepotrebnem potratijo. Moia se tedaj po pravici reci, da je nemški jezik za Slovence ,,drag" jezik, zato pa ženejo nemčurji in nemakutarji na to, da naj vedno vse nemško bo, ker si pri tem obilno zaslužijo; ubogi Slovenec pa plačuj in ostani hlapec tujčevi peti. Dalo bi se kaj prihraniti in izostalo bi mnogo nepotrebnih potov in prepirov, da bi se povsod v umljivem narodnem jeziku, kakor to ravnopravnost tirja, uradovalo. Zato bo zdaj pri srenjskih volitvah tieba na to gledati, da se povsod izvolijo pošteni, pravicoljubni in značajni kršanski odborniki in predstojniki. Bog daj srečo! Iz Savinske doline 16. list. Kaj bo? Davki in hudodelstva se vedno množijo. Du6 13. t. m. ponoči so v Brašlovčih pri g. Klajn-u tatovi svinjče pred svinjakom zaklali in odnesli. — Teden popred je 12 žandarjev z veliko množico kmetov Oljsko goro in vse tamošnje kote preiskalo, pa niso nič našli; govorilo se je namreč, da se tam več ušlih hudodelnikov potika. Pa kaj pomaga, če jib prav dobijo, ko vhajajo zaporedoraa, in če tudi kazen dostojijo, se vendar nič ne poboljaajo, kar mnogi in tudi sledeči primerljeji kažejo. Po naključbi se je kmetu B. primerilo, da se je enemu, ki je zavoljo hudodelstva uboja več let zaprt bil, zarneril; zdaj se mu hudobnež grozi in pravi: ,,Ako se ne odkupi, mu bom, kakor hitro vkup prideva, na čelu puaal." Kmetič se ga je bal in mu rajše vina kupil in zabtevani denar, 1 gld., odrajtal, kakor da bi ga bil gosposki ovadil. (Alj ni poštenih aosedov, ki bi bili enoglasno pri sodniji spričali, da se je hudobnež tako grozil? Zakaj se trpi takošen človek v soseski? Vredn.) 0 drugem, tukaj sploh znanem tatu se pripoveduje (kar pa ne vern, če je popolnoma resnlčno), da mu neki premožen posestnik letnillO odrajtuje za to, da mu nicesar ne ukiade, in s tem se tudi drugi brauiti morajo. Zopet drugega, na letih celo mladega budobneža poznam, da je že ednajstkrat bil kaznovan in večkrat zavolj hudodelstva, pa vendar pravi, da ko pride iz ječe, nič boljši ne bo. Tako je zdaj : le poštene, zveste in čednostne ljudi zatirajo in preganjajo, hudobnežem pa so viata na široko odprta. Kaj ne, liberalci, da je to — napredek? Če bo pa tako šlo naprej, bomo skoro Tuike prekosili. To so nasledki ,,svobode" in ,,omike" brez vere in brez božjega strabii! Kmetič. Od 8V. Križa pri Ljutomeru. Žalostni glas se je razlegal po naši okolici dne 12. listopada, ko se je zazvedilo, da nam je nemila smrt vzela nenadoma gospoda dra. A. K1 e m e n č i č a. Kdo bi zamogel popisati žalost domoljubnega občutka pri tej zgubi! Utrnola se nam je z v e z d a na narodnem nebu — tako smo vzdibovali, ko je prišel nenadni glas o smrti nepozabljivega uam g. dra. Klemenčiča. Drugi den, 13. listopada smo rajnega na žalostno gomilo gpremifi, in tukaj se je vidilo, kako da je ljudstvo pokojnika spoštovalo; ljudi se je vse trlo, žalost bila je splošna. Spremilo je ljubega prijatelja in soseda nad 20 dubovnov in mnogobrojna množica domoljubov k slednjemu počitku. Naj počiva v miru. blaga duša; mi pa ne pozabimo častnega spominka pokojnemu postaviti. Vsak domoljub bo rad kaj malega daroval za spominek, ki bode našim potomcem kazal mesto, kder počiva eden najvrliših rodoljubov. To je želja Križevčanov. Iz St. Lenarta nad Laškim. (Odgovor dopisu v ,,Gospodarju" 6. nov. 1873, št 45.) Oča Gasp. Lapoinik kmet na Lokah i povejte nam: 1. Ktere nedelje igral je naš organiat medigrine poakakalice? Ali Vam jih ne bi zapisal nekoliko Vaa tajnik? Prinesite jib, da sliaimo in da z nami vred se prepričate, so li res poskakalice bile? Kolikor zamorem in smem pri sv. meši orgle slušati, okroglib med sv. opravikm pri naa slišal nisem! Kolikor vem, jih — bvala Bogu — organist naa tudi ne zna mnogo. 2. Ako je bilo po Vaaem ,,toliko okroglib v veži božjej" pri nas, je bila ta spodtika pobožnim že več nedelj sem; zakaj ste pa molčali Vi in ,,obilo atevilo vašib sofaranov", ko ste videli, da pobožni kristjani se spodtikajo? K grehu molčati je tudi greh! Pritožili bi se bili tem ložje, ker dobro veste, da smo ostri zoper vsaktero pohujšanje pri in v cerkvi; ne trpimo ga tudi na koru ne! 3. Organist nas je rekel, da nič veselejib mediger ne igra, kot Laški alj Celjski organist. Prijatlom komedij in krčem za ljubo ne igra naa orglavec okroglib, da si jih tudi zna! Vesela medigra pa nije že ,,poskakalica", marveč je prav taka po cerkvenem dubu, kakor so med žalostnimi tudi vesele pesni svete cerkve. — Kdor je nekdanjega mojstra na orglab, gosp. Kepelna, v Celji alj v Petrovčah poslnšal, nam bo pritrdil, da vesela, svečanosti primerna medigra pobožnost močno pospešuje. Kdo je tedaj slišal tiste medigrine ,,poskakalice" pri sv. Lenartu? D omišljija nekterih! In kterih ? Od nekdaj imeli smo cerkv. strežaja (mežnarja), ki je bil tudi organist. Pred par leti, ko smo dobili šolo ter učitelja, začeli so nekteri farani pritiskati, da naj mežnarja kot organista odstavimo, ter učitelja postavimo za organista, in da učitelj dobiva bernjo, za katero je mežnai- od nekdaj mežnavil in orglal. Lebko smo torej zdaj spoznali, od kod da piba burna sapa zoper mežnarja organista! Ako ste kmeti soper kmete, morajo se pač Vaa župnik poskušati za k m e t e! Slušajte oča Gašpar ! Ako za organista postavimo učitelja, ki po državni postavi ne sme  biti cerkveni strežaj, učitelja, ki boče za orglanje mežnarjevo dozdajno placo, potem bi za mežnarja bilo treba zopet novega davka. In pred tem  novim davkom kmete branimo in jih ae braniti  hočemo. ,,Kmet in posestnik"! Vam li to ni ljubo?  Da pa to Vašemu tajniku ljubo ni, tega nam ni bilo treba iz Lok ekoz Maribor v šent Lenart sporočati, to vsi dobro vemo. . Slednjifi prejmita od ,,postaranega zagovornika" še to le: Varujta —spoštovaje svoje predpostavljene — varujta poskakalic svoje ljudi; orgelnih pri nas Vama bati se ni! Cerkveno predstojništvo pri sv. Lenartu nad Laškim 10. nov. 1873.