List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih
Ljubljana, 9. januarja 1976 - Številka 1


Kozjanski motiv 1972, Stane Jagodič
Boris Lipužič
Odloča naj združeno delo
V letu 1976 bo na področju vzgoje in izobraževanja v ospredju uresničevanje zasnove usmeijenega izobraževanja na podlagi stališč in smernic X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije. V bližnji prihodnosti bomo morali oceniti ustreznost pedagoško didaktičnih rešitev glede transformacije sedanjega srednjega šolstva v prvo in naslednje faze usmerjenega izobraževanja tako z vidika predvidene programske strukture kakor tudi organizacije vzgoje in izobraževanja v zdajšnjem srednjem in visokem šolstvu. Odločilno besedo glede sistemske in vsebinske preobrazbe vzgoje in izobraževanja in postopnega uveljavljanja reforme bo imelo združeno delo. Zato ho javna razprava morala seči v sleherno oiganizacijo združenega dela na vseh področjih gospodarstva in družbenih dejavnosti, v vse samoupravne interesne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja in v družbenopolitične organizacije, v krajevne skupnosti in v družbenopolitične skupnosti.
Dosledno samoupravno konstituiranje vzgoje in izobraževanja na ustavnih načelih, menjava dela, tesna povezanost vzgoje in izobraževanja — vse to bo izhodišče vsega našega snovanja in oblikovanja novega vzgojnoizobraževalnega sistema in njegove nadaljnje socialistične samoupravne preobrazbe.
Delavci na vzgojnoizobraževalnem področju pa bomo morali še posebej posvetiti pozornost ustrezni notranji organizaciji vzgojnoizobraževalnega procesa, marksistični zasnovanosti programov, uveljavljanju nenehnega izobraževanja za delo, z delom in ob delu. Težišče reforme torej ne more biti zgolj na zunanji reorganizaciji ali opredeljevanju takšne ali drugačne vloge sedanjih šolskih ustanov. Poglavitno skrb pedagoško-strokovnega dela je treba usmeriti v izobraževalne programe, v oblike in metode vzgoje in izobraževanja, da bi dosegli boljšo kakovost in učinkovitost ter racionalnost in ekonomičnost vzgojnoizobraževalne dejavnosti.
Vpliv združenega dela in vse družbe na vzgojo in izobraževanje, uveljavljen zlasti v samoupravnih interesnih skupnostih, pa se ne bo omejil samo na vsebino vzgojnoizobraževalnih programov, ki bodo temeljili na posodobljeni nomenklaturi in profilih poklicev, marveč bo moral biti prav tako odločilen pri načrtovanju kadrovskih potreb in razvoja vzgojnoizobraževalne dejavnosti.
Pri uresničevanju ciljev preobrazbe vzgojnoizobraževalnega sistema, ki bo zajela vse njegove dele, od
predšolske vzgoje in osnovne šole do visokega šolstva, pa bo zlasti strateško pomembna naloga odprava dvojnosti v sedanjem srednjem šolstvu ali različnih startnih osnov slehernega poklicnega izobraževanja, da bi si v skladu z družbenimi potrebami in možnostmi lahko vsakdo pridobil ustrezno pokhcno izobrazbo po svojih nagnjenjih in sposobnostih. To je vsekakor eno izmed težiščnih načel socialistične samoupravne zasnovanosti vzgoje in izobraževanja ter njegove demokratičnosti in dostopnosti.
Razen dvojnosti v srednjem šolstvu bo glede na reformne cilje treba odpraviti tudi pogoste pregraje med posameznimi stopnjami vzgoje in izobraževanja, togost v horizontalni in vertikalni mobilnosti in prehodnosti znotraj vzgojnoizobraževalnega sistema, negativno selekcijo in prekomeren osip, premalo učinkovito usmerjanje v poklice, še vedno pričujočo prenatrpanost, faktografijo.in pozitivizem ter ekstenzivne oblike in metode pri pouku itd.
Pri nadaljnjih reformnih prizadevanjih pa bo potrebno tudi bolj učinkovito sporazumevanje in dogovarjanje med republikami in pokrajinami pri opredeljevanju skupnih osnov vzgojnoizobraževalnega sistema v SFR Jugoslaviji, kar zadeva tako organizacijske modele posameznih faz usmerjenega izobraževanja kot tudi notranjo programsko strukturo.
Javna razprava o predlogu zasnove usmerjenega izobraževanja, ki se bo začela v februarju, bo morala prodreti v sleherno delovno skupnost na področju vzgoje in izobraževanja, pri čemer bo treba presoditi o ustreznosti predlaganih reformnih rešitev tako z vidika uveljavijarrja ustavnih določil kakor tudi dokumentov obeh kongresov Zveze komunistov. Reforma vzgoje in izobraževanja ni in ne more biti zgolj nekak izoliran poskus, s katerim se ukvarjajo samo strokovne ustanove, marveč mora spričo potreb in zahtev našega nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja o njeni organizaciji in vsebini ter o obsegu in etapah njenega uresničevanja odločiti združeno delo in vsa družba. Zato bo ta druga, najpomembnejša reforma vzgojnoizobraževalnega sistema po osvoboditvi resničen izraz družbenih potreb in zahtev, če bodo temeljni nosilci njenega uresničevanja vse izobraževalne skupnosti in delovne skupnosti vzgojnoizobraževalnih organizacij s svojimi programi dejavnosti uveljavljanja reformne koncepcije usmeijenega izobraževanja.
Načrti, volja in denar	0 šoli, ki jo potrebujemo
Kot vselej ob začetku novega leta se tudi letos soočamo z mnogimi načrti. Na seji izobraževalne skupnosti Slovenije so razgrnili skrbno izdelane usmeritve za leto 1976. Za vsako področje, za vsako dejavnost vemo, kako naj bi se razvijala. Počasi se razrašča tudi sodelovanje med šolo (v najširšem pomenu) in gospodarstvom. Ljudem, ki delajo na prosvetnem področju, ne manjka znanja in volje. Toda količina denarja je omejem. Tako se začenja usklajevanje načrtov in možnosti. Pri tem ponavadi zmaga zdrava presoja - često pa zapademo v anomalije. „Kdor je (na)silnejši, ta dobi!" Tako se pozitivne lastnosti, kot so vztrajnost, odločnost, zavzetost, lahko sprevržejo v mčelo: uspeti za vsako ceno. Samoiriiciativa na enem področju lahko ovira razvoj drugega področja. (Znani so očitki, da se na račun gradnje osnovnih šol zanemarja srednje šole in dijaške domove, navajam samo kot primer.)
Menda so takšna nenačrtovana odstopanja od načrtov skoraj že zakonitost, kadar ni dovolj denarja. V dnevnem časopisju so bralci sproti seznanjeni s stanjem v našem vzgoj-noizobraževalnem sistemu - in sicer predvsem glede finančne preskrbljenosti ali nepreskrbljenosti. Vsakemu občanu posebej se mlaga odgovornost, da rešuje mše šolstvo. Prav je tako. Vendar - lahko ga rešujejo v občinah, kjer imajo denar. Tako npr. dejstvo, da se bodo sredstva za šolstvo v prihodnjem letu zvišala za 11 % namesto za predvidenih 28 %, sproži v gospodarsko močnih območjih priprave m referendume — to-
rej za pomoč v šolstvu; v gospodarsko šibkih območjih pa rodi tak podatek zaskrbljenost in malodušje.
Člani izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Slovenije so se m seji strinjali, da je treba mrediti prednostni vrstni red za financiranje mlog na področju vzgoje in izobraževanja v letu 1976. Natančneje povedano: „ V družbenih dejavnostih bodo imele v letu 1976 prednost tiste naloge, ki neposredno s svojo programsko . usmeritvijo in dejavnostjo prispevajo k razreševanju ciljev in nalog sprotne in razvojne politike. Zato so potrebne preusmeritve kadrov in denarja, da bi se delovne organizacije in cela področja usposobila za opravljanje teh nalog, ki so zlasti obsežne in zahtevne v usmerjenem izobraževanju in raziskovalnem delu. Združeno delo je v letu 1976 določilo prednost razširjanju vzgojno varstvene dejavnosti, osnovnemu izobraževanju, preobrazbi srednjega in visokega šolstva, zdravstvenemu varstvu delovnih ljudi in občanov ter kulturi, vendar na temelju diferenciacije nalog in samoupravno dogovorjenih programov. “
Kakor je formulacija besedila splošna, je vendarle jasno, da prevzema povezava šolstva in gospodarstva vse večjo vlogo. Gospodarstvo je tisto, ki financira šolstvo - vendar je tudi res, da nujno potrebuje izobražene ljudi. Brez nenehnega pritoka mladih izobražencev družba ne more napredovati, pa tudi ne obstajati na sedanji stopnji. (Treba je nadomestiti tiste, ki zavoljo let odhajajo.) Zato je v svobodni menjavi dela nesmi-
selno zmanjševati vrednost šolstvu (z dobro prikrito mislijo „da bo treba zanj odšteti manj denarja") - saj gospodarstvo (ali družba kot celota) s tem le sebi jemlje tisto, kar potrebuje: strokovno izobražene in splošno razgledane ljudi.
Na področju vzgoje in izobraževanja je kot temeljna naloga navedeno razvijanje usmerjenega izobraževanja v neposredni povezanosti z združenim delom. Zato bomo pospeševali ustanavljanje posebnih vzgojno-izobraževalnih samoupravnih interesnih skupnosti za posamezne naloge gospodarskih in kulturnih dejavnosti. Iz tega sledi načrtno usmerjanje mladine na področja, kjer gospodarstvo najbolj potrebuje kadre. Kakovostno osnovno izobraževanje pa je seveda temelj za uresničevanje kadrovskih nalog in smotrov. Naše stremljenje v osnovnem šolstvu gre v smeri uresničevanja celodnevne šole. Iz tega sledi, da se moramo nanjo smotrno pripravljati: čim širše razviti predšolsko vzgojno delo in tiste oblike vzgojnoizobraževal-nega dela, ki so stopnice k celodnevni šoli. Sem sodijo: podaljšano bivanje, individualna pomoč učencem, širjenje delovne, tehnične in kulturne vzgoje. Vse to glede na dane - pa tudi s samoiniciativo, referendumi in pogodbami pridobljene - možnosti.
NEŽA MAURER
Zveza pedagoških društev Slovenije je ob 30. obletnici svobode in 25. obletnici svojega obstoja sklicala 19. decembra 1975 v Ljubljani v dvorani na Magistratu posvet, na katerem so sodelovali: Metod Resman z uvodnim referatom Družbeni vidiki vzgoje v osnovni šoli; Hela Novak s koreferatom Celodnevna šola kot posledica našega družbenega razvoja; mag. Rudi Lešnik s koreferatom Aktivnost okolja — pogoj razvoja celodnevne šole; Janez Dokler s koreferatom Vzgojni moment izobraževanja in družinske vzgoje v toku družbenih sprememb in Jože Trček s koreferatom Vzgojne prednosti celodnevne šole.
Referat in koreferati so imeli kritično ost usmerjeno proti klasični in tradicionalni osnovni šoli, ki je ustrezala le določeni razvojni stopnji našega družbenega razvoja, a jo premagujemo 'prepočasi. Zaradi prepočasnega spreminjanja vsebine, organizacije, oblik in metod vzgojno-izobraževalnega procesa dajemo nehote prednost izobraževanju (intelektualizmu, faktografiji, pozitivizmu in enciklopediz-mu), zanemarjamo pa zavestno vzgojno funkcijo šole. V praksi še vedno srečamo avtokratske odnose učitelja in učenca. Razvoj demokratičnih odnosov v šoli, razvoj enega najpomembnejših dejavnikov naše socialistične vzgoje, zavirajo poleg šole še neustrezni družinski
Enaintrideset rešenih problemov
Velike potrebe po sodobnejši šoli
Na prvi seji delegatov problemske konference SZDL Maribor so kritično ocenili, kako sodelujejo občinski dejavniki pri uvajanju celodnevne šole v mariborski občini.
V Sloveniji je v letošnjem šolskem letu prešlo na novo obliko osnovnošolskega izobraževanja že 22 osnovnih šol, na območju mariborske občinske izobraževalne skupnosti pa nimajo sedaj še niti ene osnovne šole s celodnevnim poukom. Zaradi izredno velike prostorske utesnjenosti, ki povzroča težave skoraj v vseh osnovnih
šolah z mariborske občine, so možnosti za postopen prehod na celbdnevno šolo dokaj slabe.
Na konferenci so med drugim sprejeli sklep, da bodo pri koordinacijskem odboru občinske konference SZDL ustanovili posebne delovne skupine, ki bodo preučevale možnosti prehoda na celodnevno šolo in širile oddelke podaljšanega bivanja. Za uvajanje celodnevne šole si bodo zelo prizadevale vse družbenopolitične organizacije, društva in posamezniki.
-tu-
Kje stanujejo dijaki?
V Sloveniji deluje 237 srednješolskih zavodov (gimnazij, poklicnih, tehniških in drugih strokovnih srednjih šol). V njih se v tem šolskem letu izobražuje 74.900 učencev. Poleg tega je še 15 šol za specializirane delavce s 725 učenci.
Mnogo srednješolcev stanuje doma ali pri sorodnikih. Veliko pa jih je tudi s podeželja. In ti vsako jesen iščejo primerna bivališča, ki bi ustrezala tudi njihovim denarnim zmogljivostim. Za učence srednjih šol imamo v Sloveniji 60 domov. Kakšni so ti domovi in o tem, koliko premajhne zmogljivosti imajo, je bilo že večkrat natančno zapisano. Večkrat.
Izobraževalna skupnost Slovenije financira vzgojno osebje, amortizacije in investicije v višini 60% amortizacij. Domovi želijo, da bi financirala še tehnično osebje. Toda to ni mogoče — zaradi pomanjkanja denarja. Ob tem še vprašanje: Zakaj so primeri, da pride ena tehnična oseba na 10 ali dijakov, kar je skrajno negospodarsko? In navsezadnje: poleg prehrane lahko plačajo dijaki tudi tehnično osebje.
Nujno pa potrebujemo nove dijaške domove. V republiškem merilu deluje odbor udeležencev družbenega dogovora o združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente.
Predvidena je gradnja dijaškega doma v Kopru. V obalno-kraški regiji poteka podpisovanje sporazuma za gradnjo doma najbolj zadovoljivo. V dolenjski in posavski regiji, kjer menijo, da sodi gradnja dijaškega doma v Novem mestu prav tako med prednostne naloge, pa je sporazumevanje šele na začetni stopnji. Kaj je temu vzrok? Na začetni stopnji so tudi v gorenjski in celjski regiji. (V Celju zbirajo denar še za gradnjo tehniškega šolskega centra.) Za gradnjo doma v Mariboru je sporazumevanje v polnem teku, in sicer v mariborski, pomurski in koroški regiji.
Najmanj dejavni so v ljubljanski regiji — kjer je gradnja dijaškega doma nadvse potrebna. Ljubljanske občine ne kažejo zanimanja. Tu nazorno vidimo, kako je pojem „solidarnost“ zlorabljen. Kaj smo storili za dijake, ki prihajajo v ljubljanske šole?
Odbor meni, naj bi v skrajnem primeru — po 148. členu ustave SR Slovenije — občine predpisale obveznost: opraviti postopek sporazumevanja.
Predlog programa gradnje domov za obdobje 1976—80, ki ga je pripravila izobraževalna skupnost Slovenije, je usklajen z načrtom nastajanja centrov usmerjenega izobraževanja.
N. MAURER
Upravni odbor sklada ljubljanskih občin pri izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstve-nih zavodov je pripravil izdajo 17. številke svojega informativnega lista. Da pa bi bili o delu upravnega odbora in njegovih organov občani Ljubljane in širše slovenske skupnosti podrobneje obveščeni, je bila v prostorih sklada ob koncu lanskega leta tiskovna konferenca. Ob tej priložnosti smo zvedeli, kakšno je bilo delo sklada v času od izglasovanega referenduma za samoprispevek pri izgradnji osnovnih šol do danes.
Rezultati dela so spodbudni, saj jih je od 50 objektov, kolikor jih mora biti, zgrajenih po petletnem načrtu, v uporabi že 21; osem objektov-je torej pokritih, 31 objektov — 31 rešenih problemov osnovnega šolstva na ljubljanskem območju. Ostane jih še 19; od teh jih nameravajo v letu 1976 dokončati 10, devet pa jih bo ostalo za leto 1977. Predračuni so stvarni, saj so ti objekti investicijsko manj zahtevni in se ni bati, da tega največjega načrta za izgradnjo osnovnih šol v Sloveniji ne bi mogli uresničiti. S tem bo program, izglasovan leta 1971, izpolnjen. Sklad za izgradnjo osnovnih šol želi' odgovorno oceniti svoje delo, zato je naročil tudi študije, ki bodo s kvantitativnimi kazalci predstavile kakovost opravljenega
dela. Študije bodo vsak za svoje področje izvedli ljubljanski Urbanistični zavod, Center za napredek gospodinjstva ter Gradbeni center iz Ljubljane.
Sklad z interesnimi skupnostmi že pripravlja nov program. Ta je nujno potreben, saj ga zahteva razvoj vse družbe. Novi program temelji na dosedanjih izkušnjah, njegov cilj pa je zgraditi nove objekte bolj racionalno, z manjšimi stroški ob določenem standardu. Vendar v letu 1976 ne bo mogoče sklepati pogodb za gradnjo, dokler ne bo potrjen finančni načrt. Ta pa je precej odvisen od občinskih skupščin, ki so se ob referendumu obvezale, da bodo prispevale svoj delež. Že leta 1972 je bilo domenjeno, da bodo vse občinske skupščine prispevale k finančnemu načrtu
7	% od svojega proračuna, vendar so to storile šele leta 1975. . Od tega prispevka je odvisnih
8	milijard dinarjev, s katerimi bo sklad razpolagal pri gradnji osnovnih šol na ljubljanskem območju.
Na tiskovni konferenci so poudarjali, da je financiranje s samoprispevkom zelo učinkovito, saj obvezuje in zagotavlja, da bodo načrti uresničeni. Občan je vlagatelj in porabnik, organizator pa je poverjenik in uresničevalec zamisli ter je odgovoren investitorju — družbi.
BREDA BERNETIČ
Koper
Za najboljši razred in najboljšega učenca
Obalno-kraška konferenca ZSMS v Kopru je prejšnji mesec razpisala tekmovanje za najboljšega učenca in najboljši razred. V merilih za izbiro najboljšega učenca so upoštevani: uspeh v šoli, vedenje, družbenopolitična dejavnost, sodelovanje na tekmovanjih v znanju, športu in kulturi itd. V tekmovanju Za najboljši razred so pomembni: poprečni uspeh razreda, kulturna, športna in družbenopolitična dejavnost razreda v šoli.
Akcija bo v začetku potekala najprej v razredih, šolah in ob-
činah, kasneje pa za vso obalno-kraško regijo; tedaj bodo izbrali tri najboljše razrede in 12 posameznikov.
Tekmovanje za najboljšega posameznika in najboljši razred bo trajalo do konca avgusta prihodnjega leta. Najboljše posameznike in razred bodo razglasili vsako leto za dan republike. Ta akcija je namreč trajnega pomena. Vodila in usmerjala jo bosta obalno kraška konferenca ZSMS v sodelovanju s specializirano konferenco mladih v izobraževanju.
vzgojni modeli, ki najbolj neposredno vplivajo na delo v šoli. Posledica naglice življenja in zaposlenosti obeh staršev so pogosti avtoritetno-represivni odnosi v družini, ki so v nasprotju z vzgojnoizobraževalnimi smotri samoupravne sociahstične družbe in njene šole. Četudi so starši sposobni vzgojiteljice njihovo vzgojno poslanstvo zaradi časovne stiske omejeno. Družina potrebuje družbeno pomoč pri vzgoji, toda potrebe po dopolnjevanju njene vzgoje presegajo možnosti družbene pomoči.
Dosedanja šola je bila kljub prizadevanju premalo povezana s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami; premalo je izrabljala vzgojno vrednost svobodnih dejavnosti pri oblikovanju osebnostnih lastnosti (samostojnost, kritičnost, samoiniciativnost, ustvarjalnost), ki sodijo med temeljne kvalitete samoupravne družbe in so hkrati pogoj za njen obstoj.
Razprave so poleg kritičnega vrednotenja dale tudi oceno dosedanjim pozitivnim rezultatom na področju Osnovne šole, posebno današnjim in jutrišnjim vzgojnoizobraževalnim nalogam.
Nagel razvoj znanosti in tehnologije, upadanje varstvene in vzgojne moči družine, naraščanje prostega časa sodobnega človeka, razvoj socialističnih samoupravnih odnosov med ljudmi in potreba po ustvarjanju enakih možnosti vsakemu mlademu človeku pri uveljavljanju in pri izbiri poklica — zahteva šolo, ki je na obzorju in ki že kaže svoje prve presenetljive rezultate — celodnevno šolo. „Šola, ki jo potrebujemo," je dejal mag. Lešnik, „se ne more več zadovoljevati z ozko začrtanim urnikom pouka posameznih predmetov. Zanjo je sprejemljivo le celostno vzgojnoizobraževalno dnevno življenje, ki prepleteno povezuje pouk, delovno prakso, prostovoljne dejavnosti in prosti čas.“
Pri preobrazbi dosedanje šole bodo poleg šolskih in drugih
svetovalnih služb in vzgojnih dejavnikov odigrali odločilno vlogo sedanji učitelji, v prihodnosti pa tudi tisti, ki se v pedagoških kadrovskih službah šele pripravljajo za ta poklic. Zato moramo oboje pripraviti in usposobiti, da bodo svojo dosedanjo vodilno vlogo zamenjali z vlogo mentoija, vlogo usmerjevalca in organizatorja, ki bo s sodobnejšimi oblikami in metodami dela našel pot do uspešnosti mladih brez pritiska.
Po posvetu je bila redna skupščina zveze, na kateri je dosedanji odbor podal poročila; med temi je bilo še posebno zanimivo poročilo dr. Ane Krajnc, dosedanje predsednice. Nato so sprejeli statut in izvolili nove organe. Za novega predsednika zveze je bil izbran Milojko Vidmar.
VIDA VARGA
Kranj
Mala šola v prihodnjem letu
Skupnost otroškega varstva v kranjski občini namerava v prihodnjem letu v sodelovanju z vzgojnovarstvenim zavodom iz Kranja organizirati v petih oddelkih celoletne male šole 150 ur pouka za prihodnje šolske novince. Mala šola bo organizirana v petih vzgojnovarstvenih zavodih v popoldanskem času. Obiskovalo jo bo še približno okoli 130 predšolskih otrok, ki niso v organiziranem varstvu.
Ljubljana
Štipendije za mlade_________________
Slovenije v občini Ljubljana-Moste-Polje je že lani podelila štipendije 117 mladincem. Za štipendiranje v letošnjem šolskem letu pa je zaprosilo še 140 mladincev, ki jim je komisija odobrila štipendije. Tako dobiva letos štipendije iz združenih sredstev kar 257 mladincev in mladink na osnovnih, poklicnih in nekaterih srednjih šolah.
Kako v prihodnjih štirih letih?
Ob koncu lanskega šolskega leta je bilo na območju ljubljanskih izobraževalnih skupnosti 45 centralnih in 34 podružničnih osnovnih šol; v teh šolah je bilo vpisanih nekaj več kot 30.600 učencev in učenk. Na območjih, kjer je veliko novih stanovanjskih zgradb, imajo v šolah zelo malo prostora, v občini Center pa gaje v nekaterih razredih celo preveč. Najmanj prostora imajo v šolah občin Šiška in Vič-Rudnik, kjer še vedno primanjkuje okoli 2000 sedežev. Na območju zunaj mesta (ki sodi pod ljubljanske občine) živi v nekaj manj kot 300 naseljih skoraj 6900 šoloobveznih otrok; ti obiskujejo pouk v 14 centralnih in 28 podružničnih šolah. Na eno podružnično šolo pride poprečno le okoli 40 učencev ali komaj dva razreda.
Prav zato so v predlogu družbenega načrta Ljubljane za obdobje od leta 1976 do 1980 že začrtani temeljni cilji, ki so si jih izobraževalne skupnosti zadale za prihodnje štiriletno obdobje. V tem obdobju bo treba izenačevati možnosti za vzgojo in izobraževanje vseh šoloobveznih otrok na območju vseh petih ljubljanskih občin, odpraviti generacijski osip, postopno uveljavljati prehod na celodnevno šolo in doseči še bolj kakovostno vzgojnoizobraževalno delo.
V štiriletnem obdobju bo treba povečati število učiteljev „za tisoč" in vsako leto zagotoviti štipendije 60 štipendistom, zgraditi nove osnovne šole, predvsem na tistih območjih, kjer je prostorska stiska največja. Dejavnostim, ki se sofinancirajo v sodelovanju s SIS na
področju otroškega varstva, kulture, telesne kulture in socialnega skrbstva, bodo morali1 nameniti več denarja, poskrbeti bo treba za šolsko prehrano, prevoz učencev itd.
Glede na podatke o tem, koliko novih šol bomo potrebovali in glede na srednjeročni program usmerjene stanovanjske gradnje na območju ljubljanskih občin, lahko že sedaj opozorimo, kje bo šolskih prostorov najbolj primanjkovalo. V občini Bežigrad:	Soseska 3,
Črnuče, Ježa, Podgorica. V občini Moste-Pblje: Nove Jarše, Šteganjsko naselje, Selo. Občina Šiška: Soseska 7, 8 in 9, Koseze in krajevna skupnost Medvode. Občina Vič-Rudnik: Soseska 4, Bonifacija, Soseska 103, Murgle z okolico, Dolenjska cesta do Rudnika in Ižanska cesta.
Če bi hoteli vsem šoloobveznim otrokom omogočiti enoizmenski pouk, bi morali samo na območju petih ljubljanskih občin do leta 1980 zagotoviti v osnovnih šolah nad devet tisoč novih sedežev ali več kot 310 novih učilnic. V tem času bo sicer s pomočjo samoprispevka po sedanjih načrtih zgrajenih okoli 160 novih učilnic, kar je skoraj polovico manj kot bi potrebovali.
Celodnevna šola lahko resnično zaživi šele ob ustreznili prostorskih in kadrovskih možnostih. Prav zato bd treba čim prej določiti vrstni red potre! po novih šolskih prostorih it uskladiti, občinske programe. Stvarno je treba oceniti mo': nosti in se postopoma lotiti ref ševanja.
tu
n n ■ o m ^ o -n	I ti JH ^ -4'«? .SL-" ra .S 5	I « o -S t3 o 6 ^ 6 S č o 6 > x>6 -6 o
Nove možnosti in nove naloge
vprašanja odgovarja rektor ljubljanske univerze prof. dr. JANEZ MILČINSKI

J
v
i-
Na vprašanja odgovarja rek-*-0r ljubljanske univerze prof. df-Janez Milčinski
Pred nedavnim je bil podpi-8311 samoupravni sporazum o združitvi akademij, fakultet, v*šjih in visokih šol v univerzo. Kakšni razlogi so privedli do te združitve in kaj od nje pričakujete? Kaj pomeni ta korak za visoko šolstvo, kaj za slovenski Kulturni in ekonomski prostor? Kakšen bo vpliv združenega ^la na tokove reforme visokošolskega izobraževanja in nasprotno? V čem se kaže vloga tega dokumenta?
,,S podpisom samoupravnega sporazuma in po volji, njenih članic smo'izpolniIi dolžnost, ki nam jo je naložil novi zakon o visokem šolstvu z določbo o °ovezhem združevanju fakultet, vlsokošolskih in višješolskih organizacij v Univerzo. Ta do-‘očba je odprla pot tudi viso-km in višjim šolam mariborskega krajevnega in interesnega Področja, da so se združile v Univerzo. Sam podpis samo-upravnega sporazuma je po-membno dejanje, že kot korak m Poti k izvolitvi delegatov in Prek njih novih samoupravnih °fganov, ki se bodo v bližnjem času konstituirali. Šele potem bo lahko stekb delo na univerzi in na njenih samoupravno združenih članicah po novih mče-nn. ki izhajajo iz zakona. V vsem tem procesu srečujemo dokajšnje težave; nekatere med njimi, celo odločilne, leže zunaj dosega univerze. Razvoj teče zato počasneje, kot smo se nadejali - navzlic najboljšim prizadevanjem z vseh strani.
Prav v sedanji fazi - lahko bi jo označili kot protrahiran prenos pristojnosti, pravic in odgovornosti — se je dokaj težko povzpeti iz megle vsak dan novih in navzkriž med seboj povezanih težav in zaprek v jasno višino, s katere se .odpirajo razgledi na nadaljnji razvoj visokega šolstva v obdobju samo-npravnega povezovanja v razme-mh močnejšega vpliva in - določnejše odgovornosti združenega dela.
Na kratko povzeto in preprosto povedano: Nova ureditev univerze odpira nove možnosti in nalaga obsežne nove naloge. Ne bo več igralcev in gledalcev ali natančneje: ne za študenta ne za uporabnika ne bo več prostora na galeriji, s katere je bilo doslej pogosteje dišati žvižganje kot aplavz. Vsi bomo na istem gradbišču, vsak b° imel svoje delo in svojo od-govormst. Skupna prizadevanja bodo odločala o tem, kako bo živelo, raslo in cvetelo visoko šolstvo v Sloveniji. Ni razloga za Zaskrbljenost ali celo za zmede-nfst. Naša družba in Univerza kot del nje sta dovolj močni, da bosta znali najti rešitve, ki bodo
najbolje in najustrezneje našim možnostim zarisale nadaljnjo pot in zagotovile tako študentom boljše možnosti za študij kot uporabnikom zadosti stror kovnjakov, kakršne potrebujejo. V utiranju novih poti tudi nismo sami. Po svetu lahko opazujemo- živo vrenje na področju visokošolskega izobraževanja. V raznih družbenih ureditvah stopajo na različne nove poti, toda smer je povsod ista: večji delež študentom pri upravljanju, večja udeležba dmžbenih dejavnikov, širše odprta vrata za izredni študij in za študij ob delu, večja teža podiplomskemu študiju.
Tudi za naše ožje potrebe hhko že nakažemo srna-: več bomo morali delati, posebno v izobraževanju, in sicer oboji, študentje in učitelji. Več in zlasti bolje/ sodobneje, bolj zavzeto. In več in bolj smotrno in bolj redno bo treba vlagati: v štipendije, študentske domove, opremo laboratorijev, za prakso m delovnih prostorih in - kjer je neizogibno - za gradnje in če že ne drugega, za dokončanje začetih gradenj visokošolskih zavodov. “
— Ali bo ta združitev pripomogla k smotrnemu izrabljanju znanstveno raziskovalnih centrov, ustanov, zavodov, laboratorijev in znanstvenih, strokovnih in kadrovskih zmogljivosti? Kako bo mogoče po tej poti reševati proizvodne, tehnično-tehnološke, kadrovske in druge probleme razvoja delovnih organizacij? Morda lahko navedete določen zgled?
„Razumevajoči bralec si je zlahka prebral odgovor na vprašanje že zgoraj. Za bolj določen odgovor pa še tole:
Sama združitev po določbah novega zakona, kakršna se sedaj korak za korakom uresničuje, ne more bistveno poseči v zahtevna pričakovanja, kot izhajajo iz vprašanja. Deklaracija nakaže smer, drugo je odvisno od moralne in materialne udeležbe vseh, ki smo odgovorni za razvoj področja, ki nam je zaupano.
Vprašanje nakazuje ali vsaj zbuja vtis, da doslej izraba materialnih in kadrovskih zmogljivosti ni bila smotrna. Prav gotovo, da tu ali tam ni bila, morda celo marsikje ne. Vendar bi bilo treba videti tudi drugo plat. Učitelji in sodelavci z univerzitetnih zavodov so bili - na raznih fakultetah in v raznih strokah - z razvojnim delom, s poukom na zavodih zunaj univerze in še z raznimi drugimi zahtevnimi opravili marsikdaj tako močno vpreženi, da so se odtujili svojemu • prvenstve-
nemu, to je učiteljskemu poklicu in da so s svojim delom -tudi materialno - podpirali prav tiste in takšne organizacije, ki hi bile danes odgovorne za vsestranski razvoj ustrezne visoko šolske o rga niza c ije.
Zakon in sporazum i> nakazanih neskladjih ničesar ne rešujeta. Nadejamo pa se, da bodo novi samoupravni organi, katerih pravica in dolžnost je — razen drugega - reševati tudi takšna vprašanja, našli in uresničili pravičnejše in bolj smotrne rešitve. “
— Kdo odloča o spremembah študijskih programov na posameznih fakultetah in o vsem programu življenja in dela naše univerze? Kolikšen je delež študentov? Koliko sodeluje pri tem gospodarstvo?
■ ,,Sedanji, z zakonom zagotovljeni tripartitni sistem samoupravnega odločanja daje tako študentom kot gospodarstvu (ki se pojavlja kot delegacija uporabnikov) kar največje možnosti za vplivanje na izobraževalni proces. Če nas pri tem kaj skrbi, je samo to, da bi se delegaciji ne utegnili dovolj dejavno vključiti v odgovorno in pretehtano odločanje na navedenem področju.
— Kolikšen del zavzema v študijskih programih praksa in kako je organizirana?
„Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti na kratko in za vse podpisnice samoupravnega sporazuma enotno. Študenti višje pomorske šole (ki je po novem tudi vključena v univerzo) opravljajo celo prvo leto študija kot praktikanti na ladjah, ki plovejo po vseh morjih sveta, pri študentu filozofije ali umetnostne zgodovine ali pa pri študentki na višji šoli za medicinske sestre pa je seveda praksa po obsegu in po načinu povsem drugače urejena. Nasploh ne bi bilo primerno domnevati, da je vprašanje prakse med študijem zanemarjeno. Brez dvoma pa bi bilo mogoče na tem področju še marsikaj izboljšati. Prav od zastopstva uporabnikov v novih samoupravnih organih pričakujemo, da bodo pomagali nakazati in omogočiti nove, boljše načine praktičnega uveljavljanja načelnih stališč in uresničevanje dogovorjenih rešitev. “
— Kakšna je povezava med srednjim in visokim šolstvom? Ali bo usmerjeno izobraževanje pripomoglo k boljšemu sodelovanju s srednjim šolstvom, ki
naj bi bilo pripravljalnica za fakultete?
„Zamisel usmerjenega izobraževanja ne priznava nobeni šoli značaja ,.pripravljalnice za fa-kulteto“. Vsaka naj bi usposobila dijaka za kak poklic. Ne
študentov. Za kakovosten študij pa je potreben dober učitelj, takšen, ki mu je učiteljevanje poklic, ne pa samo nujno zlo kot sredstvo za preživljanje. Prav tako pa je učinkovit študij mogoč samo ob dobrem študentu. Še nekaj: pri ukinjanju
sov na obeh straneh, pri študentu in učitelju, pa še zanesljiva dokumentacija o doseženem rezultatu. Ni pa prav, če z uvajanjem ,,mehaniziranih" izpitov pokrivamo težave zaradi nezdravega razmerja med velikim številom študentov in premajh-
Univerza v Ljubljani 1969, Božidar Jakac (Risba za spominsko znamko ob petdesetletnici)
glede na to načelno stališče pa vsi vidimo potrebo, naj se usklajeno z visokim spremeni, prilagodi in dopolni tudi srednje šolstvo. Pri tem mislimo na strokovno opravljeno svetovanje, usmerjen izbor predmetov v višjih letnikih, širše možnosti, da se dijaki seznanijo s poklicem, ki so si ga izbrali, pa tako, da jim prihranimo razočaranje zaradi nezrele prezgodnje odločitve."
— Nenehno posodabljanje ih racionalizacija učnih programov naj bi spodbudili študente in predavatelje, da bi si še bolj prizadevali za učinkovit in kakovosten študij. Tradicionalne oblike preverjanja znanja študentov spodrivajo nove, sodobnejše. Ali lahko poveste nekaj o tem?
..Vprašanje, četudi nezdravo, nabuhnjeno od aktivističnega žargona, prežeto z nepozna-njem in zavoljo tega z nezaupanjem do učiteljskega dela, zadeva bistvo izobraževalnega procesa: stari učitelji smo doživeli in videli korenita posodabljanja in racionalizacije učnih programov, neredko od strani, po načelu „Če sam ne znam, bom pa druge učil". Pri tem pa je pogosto šlo za to, kako naj bi še širše odprli vrata do diplome slabemu študentu. Nepreteh-tane spremembe učnih programov so prizadele cele rodove
dosedanjega in uvajanju novega si bomo pač morali vzeti čas, da se bo pokazal učinek novih ukrepov. Nevarno in škodljivo je, če se zanašamo na. vtis ali zasebne informacije.
Kar zadeva preverjanje znanja, po domače izpite pa tole: Testi, računalniško ovrednoteni rezultati, anonimnost, ki je hkrati razošebljenje, vse to lahko jamči spet brezosebno, objektivnost. Vprašanje pa je, ali je to 'ustrezna in sodobna nasprotna vrednost za neposredni stik med študentom in učiteljem, stik,, ki omogoča, da študent razodene učitelju svoje težave, in da učitelj lahko po človeško posluša in ogleda študenta, in kadar šteje to za pravo in dobro, uveljavi tudi svojo tradicionalno pravico do pomilostitve ali - do osebne pohvale. Ali bo odslej računalnik izbiral izmed izpitnih kandidatov tiste, ki obetajo več in ki bi se v prihodnje lahko uveljavili kot asistenti ali raziskovalci, skratka kot nova generacija univerzitetnih delavcev?
Seveda zadeva ni črno-bela, ali belo-črna, kot bi se dalo sklepati iz zgoraj napisanega. Sistem preverjanja znanja mora biti prilagojen stroki in predmetu. Na nekaterih področjih bodo pismene skušnje s testi najustreznejše. Imajo nedvomne prednosti: enaka porazdelitev teži na vsa poglavja izpitnega gradiva, izključitev osebnih vti-
no peščico učiteljev in sodelavcev.
Daljni cilj, h kateremu si moramo prizadevati, četudi v večini šol ne bo mogel biti nikdar po,v sem dosežen, bi po našem morah biti tesno in trajno sodelovanje učitelja in študenta v izobraževalnem procesu, ki bi kot obliko študija vključeval tudi sprotno preverjanje znanja (na stroki prilagojen način). Tako bi študij izgubil pečat učenja za izpite ali celo za iz-praše\’alca (kjer morda danes ima takšno pomanjkljivost) in bi postal res priprava za poklic.
Ko se odrekamo črno-belega vrednotenja, pa moramo skrbeti, da tisto, kar bo nastalo novega, ne bo sivo. Hočem reči, da bo treba premišljeno in z upoštevanjem izkušenj, luštnih in tujih, izbrati najboljše, ne da bi že vnaprej šteli za slabo vse, kar se je uveljavilo in obdržalo skozi stoletja."
— Kakšne so perspektive visokega šolstva?
„Lepe. Kot tiste mladega virtuoza, ki je, po besedah velikega mojstra in učitelja, navzlic vsemu skrbnemu prizadevanju svojih staršev postal vrhunski umetnik."
Vprašanja:
TEA DOMINKO
ka ____
3 ^svetovanje delavskih in ljudskih univerz Jugoslavije Y Crikvenici
IZ-
» Za bolj organizirano ič marksistično izobraževanje
» delavcev
iih ~~T~
je	v Crikvenici je bilo pred
30. Koncem lanskega leta prvo posvetovanje delavskih in ljudskih Univerz vseh jugoslovanskih re-ni|] Pub lik in pokrajin. Organiziralo n-/' la j® predsedstvo delavskih in im 9udskiii univerz Jugoslavije. re^	Udeleženci posvetovanja so
jj obravnavali programsko usmeri-lie tev teh ustanov, družbenoeko-i0,4 50Ihdce odnose v dejavnostih, s re, 'Uterimi se ukvarjajo ter sred-ujeročne in letne načrte teh ustanov.
j Omenjava informacij in izkušenj — to je bil temelj za do-
govor o medrepubliškem in medpokrajinskem sodelovanju ter usklajevanju vsebine dela in odnosov v dejavnostih delavskih in ljudskih univerz.
V Jugoslaviji je sedaj približno 600 ustanov za izobraževanje odraslih, v njih pa je zaposlenih okrog 10000 delavcev.
Predsednik konference delavskih in ljudskih univerz Jugoslavije Svetozar Djurovič je v svojem uvodnem govoru opozoril, da je treba pregledati programsko usmeritev teh ustanov, njihove materialne razmere, pa
tudi to, kako vplivata pridobivanje kandidatov in tolikokrat poudarjena komercializacija na delo in razvoj delavskih in ljudskih univerz.
,.Temeljni smoter družbenega delovanja delavskih in ljudskih univerz je celotno usposabljanje delavcev za učinkovito in odgovorno opravljanje samoupravnih družbenih funkcij" ter za napredek splošnega izobraževanja in kulturnega življenja delavcev,“ je poudaril v svojem obsežnem poročilu Bo-rivoje Petkovški, sekretar sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in predsednik komisije za idejna vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture.
Delavske in ljudske univerze organizirajo poleg osnovnega tudi splošno izobraževanje ..kulturne dejavnosti, družbenopolitično izobraževanje in vzgojo, ljudsko obrambo in zaščito ter pripravljajo delovne ljudi.in
druge občane za izobraževanje ob delu in za delo.
Njihova vloga je torej družbeno zelo pomembna, njihov položaj pa še vedno ni dovolj opredeljen..So torej ustanove z zapleteno problematiko in obsežno dejavnostjo.
Družbena dejavnost delavskih in ljudskih univerz - usposabljanje delavcev za samoupravljanje -- mora zajeti vse delavce, to pa je približno pet milijonov ljudi v združenem delu. To je najpomembnejše, kadar govorimo o pomenu in nalogah jugoslovanskih delavskih in ljudskih univerz.
Ko je kritično ocenjeval sedanje razmere teh ustanov in vzroke za njihovo programsko dezorientiranost, je Petkovški poudaril, da sta se v naši družbi izoblikovala dva izobraževalna sistema: zaprti in od dela ločeni klasični šolski sistem in sistem izobraževanja v združe-
nem delu. Tudi ta drugi sistem je v glavnem ,,zaprt“ v TOZD-ih, delavskih in ljudskih univerzah ter podobnih zunajšolskih ustanovah; zato ni dovolj razvit. Delavge so izobraževali v glavnem samo za delo, torej za strokovne kvalifikacije, marksistično in idejnopolitično izobraževanje za samoupravljanje pa je bilo zapostavljeno.
Na posvetovanju v Crikvenici so še posebej poudarili, da teh izobraževalnih ustanov ne smemo prepuščati več zakonitostim tržišča in temu, da bi si morale samo iskati ,,delo“. Njihovo mesto je v združenem delu.
Zaradi objektivnih posebnosti in razlik med republikami in pokrajinami so oblike dela teh ustanov različne. Družbenoekonomski položaj je sicer povsod enak, razlike pa so glede zagotavljanja dohodka v samoupravnih interesnih skupnostih.
Ni dovolj — tako je bilo poudarjeno na posvetovanju - da se povezujejo delavske in ljudske univerze z združenim delom samo prek samoupravnih interesnih skupnosti; posebno pomembno je neposredno povezovanje in samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje.
Osredje dejavnosti delavskih in ljudskih univerz mora biti marksistično, idejnopolitično izobraževanje delavcev za samo-upravljavske procese. Ta misel je tudi eden izmed sklepov, ki so jih sprejeli na posvetovanju v Crikvenici. V sklepih je še poudarjeno, da morajo delavske in ljudske univerze organizirati tudi druge dejavnosti, posebno glede na razmere in potrebe okolja, v katerem delajo. Poudarili so tudi, da je treba delo tovrstnih uspehov uskladiti in skleniti medrepubliške in med-pokrajinske sporazume.
ST1JEPO MIJOVIČ KOCAN


i

looo
Z oplimizmom v prihodnje leto__ Odločno, ob pravem trenutku
Konec lanskega decembra je bila v Piranu seja zborov izobraževalnih skupnosti občin Izola, Koper in Piran ter obalne izobraževalne skupnosti. Pereči problemi osnovnega šolstva so kot osrednja tema obravnave tudi v obalnih občinah pokazali svoje rane. Vendar je bilo v preteklem letu vloženega mnogo truda, kar se je pokazalo pri pregledu lanskoletnega načrta. Kljub predvidevanju, da načrta ne bodo dosegli, so ga ne samo izpolnili, temveč tudi presegli. Optimistično ozračje je ustvarilo dejstvo, da v letošnje leto ne nosijo izgub, temveč presežke.
Anton Skok, predsednik skupščine obalne izobraževalne skupnosti
V programu za leto 1976 bodo zaradi pomanjkanja denarja morali marsikaj črtati. Težko se je bilo odločiti, čemu odvzeti sredstva. Zmanjšale se bodo dotacije za tele dejavnosti: učbeniki in šolske potrebščine, testiranje, anuitete, investicije, ekskurzije, šola v naravi, modernizacija pouka, manj denarja pa bo tudi za prehrano učencev. Dodaten denar za to bo prispevala skupnost otroškega varstva. Tudi sredstva za ma-
POTEPUH, linorez, Matjan Milena, osnovna šola Janko Kersnik, Brdo pri Lukovici, likovni pedagog Marina Kajbič
terialne stroške se bodo povišala le za 6,5 %. Vrednost točke OD prosvetnih delavcev je ostala 13,26, revalorizirana za
6,5 %.
Ob tej priliki smo se pogovarjali s predsednikom skupščine obalne izobraževalne skupnosti profesorjem Antonom Skokom.
— Tovariš predsednik, zaradi specifične organizacije izobraževalnih skupnosti ob obali bi nas zanimalo, kakšno je sodelovanje med obalno izobraževalno skupnostjo ter občinskimi izobraževalnimi skupnostmi?
„Na našem območju imamo tri občine, deluje pa tudi obalna družbenopolitična skupnost. Podobno organizirane so tudi izobraževalne skupnosti. Imamo osnovne občinske izobraževalne skupnosti, organizirali pa smo tudi skupno obalno IS, ki usklajuje delo vseh IS. Izkušnje kažejo, da je potrebno dograditi
ta svojevrstni način delovanja s temeljito razdelitvijo delovanja med obalno IS in mestnimi IS. Obalna IS združuje interese toliko, kolikor občinske IS to dopuščajo — seveda prek delegatov. Obe IS pa imata enotno strokovno službo. Prizadevamo si, da bi bile potrebe in interesi našega delovnega človeka čim bolj zadovoljeni, hkrati pa naj bi bili čim bolj upoštevani tudi interesi občinskih IS.“
- Na seji vaših zborov je bilo opaziti zaskrbljenost glede sredstev za dotacijo in gradnjo novih šol. Kakšno vlogo ima pri tem samoprispevek?
„Znano je, da so obalni kraji stopili na pot družbenega razvoja mnogo kasneje kot drugod na Slovenskem — šele leta 1954. Ker je bilo v takratnih razmerah nujno, da smo skrbeli predvsem za gospodarstvo, so danes zdravstvo, kultura in telesna kultura v primerjavi s tem področjem in z razmerami v notranjosti Slovenije v zaostanku. Tudi sestav prebivalstva je drugačen kot drugod po Sloveniji. Ker pa je bilo zaradi pomanjkanja denarja treba iskati najrazličnejše vire za to, da se bodo otroci v IS obalnih občin šolali tako kot drugje v Sloveniji, smo se odločih za referendum o samoprispevku. Kljub temu, da smo se zaradi že omenjenih razmer precej pozno odločili za ta korak, je bil 8. decembra 1974 izglasovan družbeni dogovor o samoprispevku v višini 1,5 % od bruto osebnih dohodkov. Povem naj še to, da ima vsaka občina svoj program. Tako se je na primer občina Piran odločila še za druge načine pridobivanja denarja.“
— V času žgočih razprav in priprav na celodnevno šolo bi nas zanimalo, kakšne so možnosti za to obliko šolskega dela na vašem območju?
„Kljub temu, da je šolstvo v naših krajih, še precej zaostalo in kljub ' kritičnemu materialnemu stanju naših šol, smo se odločih podpreti to idejo — tudi za italijansko narodnostno skupnost. Sprva je bil naš program glede celodnevne šole idealen, sedaj pa je prilagojen stvarnim razmeram. Osnovna šola Gračišče bo začela s poukom v celodnevni šoli v drugem polletju. Prav tako se pripravlja na novi način dela italijanska šola v Izoli, osnovna šola Lucija pa bo imela samo nekaj oddelkov. Pri ustvarjanju pogojev za celodnevno šolo so pomagale tudi delovne organizacije (Istra Benz). Celodnevna šola je vsekakor pomemben, kakovosten premik v osnovnem izobraževanju — predvsem zaradi vzgojne funkcije naše šole.
Seveda pa je to odvisno od finančnih možnosti. Prav zaradi tega na obalnem območju zelo podpiramo celodnevno bivanje otrok v šoli in s tem pripravljamo tla celodnevni šoli."
BREDA BERNETlC
Murska Sobota
Obširen program
Skupnost otroškega varstva v občini Murska Sobota je v dokaj obširnem programu del, ki naj bi jih opravih v letu 1976, med drugim tudi zapisala, da bodo zgradili tri vzgojnoizobra-ževalne zavode v Bakovcih, Murski Soboti in na Tišini. Po programu pa naj bi uvedli tudi potujoči „vrtec“ ter preuredili vzgojnovarstvene zavode v Beltincih, Puconcih in na Cankovi.
Kolektiv učencev in učiteljev osnovne šole Janko Kersnik Brdo pri Lukovici je zgled, kako je mogoče kljub ne povsem ugodnim delovnim razmeram, z obilo prizadevanja in iznajdljivosti doseči zavidljive uspehe na vzgojnem in učnem področju.
To in še marsikaj drugega smo zvedeli in spoznali med obiskom na tej šoli v pogovoru z ravnateljem Tonetom Kosom.
- Povejte nam, prosim, nekaj osnovnih podatkov o šoli.
„Osnovna šola Janko Kersnik Brdo pri Lukovici," je pričel pripovedovati ravnatelj Tone Kos, „je centralna šola s petimi podružničnimi šolami.
Na osemletki v Brdu imamo 176 učencev v 7 oddelkih od 1. do 4. razreda, 299 učencev v 11 oddelkih od 5.do 8. razreda ter dva oddelka celoletne male šole s 56 otroki. Pouk je v nižjih razredih dvoizmenski. Višji razredi imajo pouk samo dopoldne, ker prevladujejo med njimi vozači. Na šoli se vozi 207 otrok.
Podružnična šola v Krašni ima 14 otrok v mali šoli in 66 učencev, na Blagovici 22 v mali šoli in 64 učencev, na Češnjicah pa 5 otrok v 1. razredu in 8 v 3. razredu.
Podružnični šoli Zlato polje in Šentožbolt pod Trojanami sta trenutno zaprti zaradi pomanjkanja učiteljev, pa tudi otrok ni dovolj.
— Zakaj imate organizirano celoletno malo šolo?
,,Šolski okoliš naše šole s podružničnimi šolami je del nerazvitega območja v občini Domžale. Tu nimamo vzgojnovar-stvenih ustanov, niti kakršne druge oblike predšolske vzgoje. Da bi ta primanjkljaj v otrokovih navadah, prilagojenosti skupinskemu življenju in delu kar najbolj zmanjšali še pred vstopom v 1. razred osnovne šole, smo se odločili za uvedbo celoletne male šole. Po dosedanjih rezultatih smo storili prav."
— Rekli ste, da imate na šoli med učenci kar 207 vozačev. Kakšen je njihov delavnik in kako vpliva to na učenje?
„Vožnja v šolo in nazaj predstavlja dodatno obremenitev za otroke. V grobem vzeto, pa podatek, da smo imeli v preteklem šolskem letu le 3 ponavljalce, od teh sta dva odšla v tem šolskem letu na posebno osnovno šolo, pove, da se tako otroci kot ves učiteljski zbor trudi, da se ta obremenitev ne bi kazala v učnem uspehu. Seveda se tudi pri nas pri učencih,-ki se vozijo v šolo, pojavlja vprašanje prehrane, vključevanja v interesne dejavnosti in njihove celotne povezave s šolo. Vse to poskušamo urejati po najboljših močeh. Topla, izdatna šolska malica v preurejeni kuhinji in jedilnici, je mnogim prvi dnevni obrok. Interesnih dejavnosti vožnja ne ovira, tako zelo, ker imajo otroci mesečne vozovnice in niso vezani na določen avtobus. Je pa razlika med kmečkimi in drugimi otroki. Starši
žele, da bi bili otroci čimprej doma, na kmetiji, pomagati morajo pri delu.
Pri nas niso vozači le otroci, ampak jih imamo tudi 16 med učitelji in drugim osebjem. Vozijo se iz Zagorja, Kamnika, Ljubljane, Drenovega griča in Tržiča. Pred petimi leti smo zgradili stanovanjski blok s šestimi stanovanji. Nujno potrebujemo še enega.
Naši učitelji so med učenci in krajani cenjeni. Žal pa jim vožnja vzame preveč časa, da se ne morejo bolj vživeti v življenje kraja ter se vključiti v krajevna društva in organizacije."
— Šolska zgradba je sestavljena iz starejšega in novejšega dela. Vam sedanji prostori zadoščajo in ustrezajo?
„Že tedaj ko smo si ogledovali učilnice, ..telovadnico" in druge prostore, ste lahko opazili, da nimamo dovolj prostora. Po več manjših pomožnih prostorov smo morali združiti, da smo dobili še nekaj prepotrebnih učilnic in si uredili zasilno telovadnico. Zahvaljujoč naši iznajdljivosti in načrtnemu zbiranju denarja in varčevanju, smo precej prostorov preuredili in opremili, tako da jih lahko uporabljamo v več namenov. Tudi temu, da znamo dinar obrniti ob pravem trenutku in brez oklevanja, se lahko zahvalimo, da imamo popolnoma urejeno zunanje športno igrišče, dobro opremljeno tehnično delavnico in precej najsodobnejših učnih sredstev. Grafoskopi, episkopi, projektorji, responderji, mikroskopi in stotine drugih drobnejših učnih pomagal precej izboljšujejo kakovost pouka.
Tudi šolska reforma se je izkazala kot prepotrebna in zaželena. To se zrcali v precej boljših vzgojnoizobraževalnih uspehih učencev."
— Ker na šoli nimate stalnega dopolnilnega in dodatnega pouka, verjetno poskušate v drugi obliki zadostiti potrebam slabših in boljših učencev?
,.Dopolnilni pouk res ni stalen, vendar pa ga za najslabše učence organiziramo po potrebi.
Velik del osnovnega namena tega pouka, seveda z znatno širšo in bogatejšo vsebino so prevzele interesne dejavnosti. Med njimi naj omenim ŠŠD
Rokovnjači", šolsko zadrugo, SKD „Franc Maselj-Podlimbar-ski", literarni-novinarski krožek z glasilom ..Ciklame", izredno uspešna sta biološki in likovni krožek, folklorna skupina in druge. V njih dela več kot polovica otrok.
Žal pa za dejavnosti, ki že potekajo, pa tudi za druge primanjkuje sodelavcev. Veseli smo truda tovarišice Jemčeve, ki vodi krožek ..dekliška ročna dela", nadvse zadovoljni pa bi bili, če bi nam TKS občine Domžale lahko priskrbela nekaj mentorjev za športne krožke."
— Ste zadovoljni s sodelovanjem staršev s šolo?
„Če j^ na roditeljskem sestanku 335 staršev (475 učencev in učenk), se ne moremo pritoževati. Želimo pa, da bi se oglasili na šoli tudi starši slabših učencev. Nekaterih od teh nikakor ni blizu."
— Kakšne so možnosti za prehod na celodnevno osnovno šolo?
„Ko bomo imeli omenjene kabinetne učilnice in telovadnico, lahko takoj preidemo na celodnevno osnovno šolo." STANE JESENOVEC
V likovnem krožka sodeluje nad 30 učencev in učenk. (Foto: Stane Jesenovec)
Prvi a razred s tovarišico Stano Stopar (Foto: Stane Jesenovec)
Brez mikroskopa si učenci šole na Brdu ne znajo več predstavljati pouka biologije (Foto: Stane Jesenovec)
Litija
Gneča v osnovni šoli_______________________
Osnovno šolo Dušan Kveder-Tomaž obiskuje v tem šolskem letu 829 učencev, ki so porazdeljeni v 28 oddelkov. Kar 229 učencev se vozi v šolo z vlakom (57) in avtobusom (172). Na šoli 'imajo tri oddelke podaljšanega bivanja; v teh je 62 učencev.
Šolski prostor ..sestavljajo": i nekdanje sodišče, stara osnovna šola in prizidek, ki povezuje obe stavbi. Skupaj 22 učilnic. Sedemnajst jih je zasedenih po ves dan, saj imajo učenci do vključno petega razreda dvoizmenski pouk, v šoli pa so popoldne še oddelki za izobraževanje odraslih. V njej gostujeta tudi posebna osnovna šola in glasbena šola Litija.
Zadnja leta so morali na šoli izprazniti kabinete za učila in jih spremeniti v učilnice, ki so seveda po velikosti zelo različne. Razredi so prenapolnjeni, učilnice pa imajo v glavnem samo klopi in tablo, ker za drugo opremo ni prostora. Vse to onemogoča sodobnejše oblike učnovzgojnega dela, čeprav je treba priznati, da tudi v sedanjih razmerah učitelji naredijo največ, kar je mogoče.
Zelo težko je s prehrano otrok. Kuhinja z jedilnico v kletnih prostorih je urejena za pripravo 80 kosil in 500 malic; letos pa pripravlja kar 135 kosil in 720 mahe. Tudi sanitarije in drugi prostori so potrebni obnove in popravila.
Nova šola, ki jo gradijo s samoprispevkom občanov na Graški Dobravi, bo po načrtih zgrajena v šolskem letu 1976/77. Dela potekajo tako, kot je bilo predvideno, in vse kaže, da bo šola te dni že pod streho. Prizadevamo si, da bi skupaj s šolo zgradih tudi telovadnico. Pouk bo potem po- j tekal v novi in stari šoli, kjer bodo dobili več prostorov tudi učenci posebne šole.
Z novo šolo in telovadnico bo litijska osnovna šola dobila več možnosti za uspešno izobraževanje otrok in za kulturno ter športno dejavnost. Vse to je sedaj zelo okrnjeno, ker ni prostorov za proslave, razstave, j športna tekmovanja in druge dejavnosti, ki izpopolnjujejo in bogatijo življenje mladega rodu.
MILOŠ D JUKIČ
Kranj
Kdaj celodnevna šola?
Glede na sedanje materiabe in kadrovske razmere bodo pričeli v kranjski občini s celodnevno šolo v podružnični šoli France Prešeren v Dupljah šele prihodnje leto, v podružnični šoli Matija Valjavec v Preddvoru na Jezerskem prav tako šele prihodnje leto. Leta 1978 naj bi prešli na celodnevni pouk v podružnični šoli Lucijan Seljak v Mavčičah in v centralni osnovni šoli Stanko Mlakar v Šenčurju in njeni podružnični šoli v Voklem.
Koordinacijski odbor, ki je zadolžen za prehod na celodnevno šolo v vseh šolah kranjske občine, si bo prizadeval, da bo imelo do leta 1980 pouk v celodnevni šoli že okoli 1.200 učencev in učenk ali nekaj manj kot 14 odstotkov vseh osnovnošolcev v občini.
OOO
Preudarno in pripravij^no
v celodnevno šolo
'	N
Dokumenti VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ ter navodila, ki jih je pripravila komisija za celodnevno šolo pri zavodu SRS za šolstvo, so organizacijski enoti Maribor vodilo za preusmeritev osnovne šole v sodobno socialistično samoupravno celodnevno šolo, to je v „našo šolo“.
S pripravami za celodnevno osnovno šolo se ukvaija večina učiteljev našega območja. Srečujemo pa se še s posameznimi skeptiki, ki jim je treba vedno znova dokazovati, da smo v 30 letih naprednega razvoja našega šolstva prebrodili najbrž^, prav tako velike, če ne še večje težave, kot je prehod iz klasične v celodnevno šolo. Osnova za delo, ki že poteka, so dokaj skrbni in premišljeni programi prehoda na celodnevno šolo v 54 šolskih enotah občine Maribor. Tisti programi, ki so bili pomanjkljivi ali pa morda preveč zahtevni, se približujejo minimalnim pogojem, ki so najnujnejši za prehod v celodnevno šolo.
K pripravam na celodnevno šolo pa ne spada samo izračun 385,400.000,00 novih dinarjev, ki naj jih preskrbi na različne znosne načine vsa naša družba, temveč spadajo tudi druge, zelo pomembne priprave.
Uspešnejšo pripravo na celodnevno osnovno šolo so organizirale tiste osnovne šole, ki so vključile v podaljšano bivanje učitelje, ki poučujejo obenem še v razredu. Ti učitelji se namreč načrtneje pripravljajo v snovnem, oblikovnem in metodičnem pogledu na delo, ki jih čaka v celodnevni osnovni šoli.
Največ uspeha pa bo imela prav gotovo osnovna šola v
Kamnici, ki seje že sedaj približala delu v celodnevni osnovni šoli. V razredu in v podaljšanem bivanju je organizirala delo tako, kot ga zahteva celodnevna šola. Na stopnji razrednega pouka delata v razredu in v oddelku podaljšanega bivanja po dva učitelja, tako da sta prevzela nekaj predmetov v istem razredu in nekaj ur v istem oddelku podaljšanega bivanja. Oba učitelja oblikujeta osebnost istih učencev v razredu in v podaljšanem bivanju.
To pomeni, da je nujno priporočati: „Vse šole, ki imajo organizirano podaljšano bivanje, bi morale slediti takemu zgledu!" In drugo: „Organizi-
rati je treba čimveč oddelkov podaljšanega bivanja, ki naj postanejo pripravnice za celodnevno šolo!"
Organizacijska enota Maribor je na svojih seminarjih pripravljala učitelje in ravnatelje na celodnevno osnovno šolo s temo: Analiza programov prehoda na COŠ. Temeljito je razčlenila oblike in naloge, ki morajo čim hitreje spremeniti že današnje življenje in delo šole, ter ga čimbolj približati zahtevam celodnevne osnovne šole. Te naloge se morda prepočasi, toda dokaj uspešno uresničujejo. Poleg tega pripravljajo naše šole konkretne in organizacijsko pravilne prehode na kabinetni pouk. Kabineti postajajo že sedaj delovni prostori za učitelje in učence.
Vedno več ur je že sodobneje organiziranega pouka, aktivnejših oblik dela v učnem in delovnem procesu, v prostovoljnih dejavnostih in pravilnem izrabljanju prostega časa. Šole se zelo trudijo; kjer je le mogoče, vključujejo v prostovoljne dejavnosti tudi zunanje sodelavce iz tovarn, zadrug, iz kulturno-prosvetnih društev, iz političnih in drugih organizacij, tako da se šolska vrata že širše odpirajo v vse dejavnosti krajevnih skupnosti ter v celotni šolski okoliš. Vse to so prvine celodnevne šole in z njimi priprava nanjo.
Opažamo tudi, da posamezne šole urejajo svoje okoliše, ki naj bi bili čimbolj prilagojeni zahtevam celodnevne šole. V uspešnejšo celodnevno osnovno šolo pa bodo naše šole šle predvsem preudarno in dobro pripravljene.
Osnovne šole: Gaj, Zg. Kungota in Pesnica bodo v naši občini prve v tej šolski revoluciji, druge pa jim bodo sledile slej ali prej.
Zavedamo pa se, da bo ta zahtevna revolucija v našem šolstvu uspešna, če jo bodo tudi finančno podprle vse organizacije združenega dela, krajevne in druge skupnosti ter vsi delovni ljudje v občini.
, Ob koncu pa pripominjamo, da dosedanji program razvoja osnovnih šol ni upošteval pogojev za prehod na celodnevno osnovno šolo. Celotno gradivo bo treba prilagoditi reformnim težnjam ter izdelati akcijski program prehajanja na celodnevno osnovno šolo v občinskem merilu.
DRAGO KONČNIK, pedagoški svetovalec
Nekaj je več kot nič
V letu 1973 je bila opravljena v Sloveniji raziskava na metodološki ravni hipotetične sondaže: RAZSEŽNOSTI OSNOVNOŠOLSKEGA UČNOSTORILNOSTNEGA PRIMANJKLJAJA OB PREHODU NA SREDNJE ŠOLE IN MOŽNOSTI ZA NJEGOVO ODPRAVLJANJE. Poročilo o opravljeni raziskavi in njenih rezultatih je bilo razmnoženo. Dobile so ga tudi vse srednje šole, ki so v raziskavi sodelovale, povzetek o rezultatih raziskave pa je bil objavljen v Teoriji in praksi pod naslovom: Usposobljenost osnovnošolskih absolventov za prehod na srednje šole (št. 3/1974, str. 317-326). Ker je potemtakem raziskava o OUP (OUP je akronim za osnovnošolski učnostorilnostni primanjkljaj) znana ne samo pedagoški, ampak tudi širši javnosti, je potrebno, da javno povemo v zvezi s tistimi očitki, ki objektivno niso utemeljeni, vsaj naslednjih pet, ne mnenj, ampak dejstev:
PRVIČ:
Nekateri so se izgubili že pri prvem koraku, ko so raziskavi o OUP očitali, da se ne ve, ali smo hoteli z raziskavo ugotavljati OUP za tiste učence, ki nadaljujejo šolanje na štiriletnih ali na triletnih srednjih šolah ali OUP nasploh. S tem so seveda nehote povedali, da ne vedo, kaj je enotna in kaj je diferencirana osnovna šola. Vnesli so napačno dilemo o diferenciranem OUP in na tem napačnem izhodišču so nato gradili sicer povsem logično svojo kritiko naprej. Tako izhodišče pa je seveda nevzdržno. Če je namreč osnovna šola enotna, in naša je (glej zakon o osnovni šoli), potem analogno tudi ne more biti diferenciranega osnovnošolskega učnostorilnostnega primanjkljaja. Tisti učenec, kije uspešno končal osnovno šolo, torej tudi tisti, ki jo je končal npr. z zadostnim uspehom, ima po zakonu pravico, da se všola na katerokoli triletno ali štiriletno srednjo šolo. Analogno je torej po samem zakonu tudi OUP v odnosu na srednje šole enoten in ne diferenciran.. V zakonu nikjer ne piše, da se npr. učenec, ki je imel v osnovni šoli matematiko zadostno, ne sme vpisati na gimnazijo. Če se pa sme vpisati, potem moramo tudi ugotavljati, če je ta pravica, ki mu jo načelno daje zakon in mu jo konkretno prizna osnovna šola s pozitivnim zaključnim spričevalom, v skladu z resnično usposobljenostjo za prehod na srednje šole, ali ta usposobljenost morebiti odstopa in za koliko odstopa. Eno ali drugo. Tu ni popolnoma nič problematičnega, kot so nekateri ocenjevalci prepričani, nasprotno, zelo jasno in preprosteje, pod pogojem seveda, če stvari res poznamo in jih pravilno razumemo, zato je tudi nesmiselno še naprej odgovarjati na očitke, ki temeljijo na pravkar navedenem napačnem izhodišču.
DRUGIČ:
Nič manj nesmiselno bi bilo odgovarjati na celo vrsto očitkov, ki presegajo prej opredeljeni okvir raziskave. Na
primer: zakaj ni bil v raziskavi obdelan učni transfer? Zato, ker to ni bil namen raziskave. Vedno se najdejo ljudje, „ki si ne morejo kaj, da ne bi", ki ignorirajo 'opredeljeni namen raziskave, da bi mogli nato z vidika nekega svojega jalovega akademskega perfekcionizma, seveda zunaj prostora in časa, povedati, kaj vse naj bi.. . Torej, da sem osnovnošolsko .nazoren: če je nekdo izjavil, daje namenjen na Kredarico, potem je utemeljeno ocenjevati samo to, če je prišel na Kredarico, ne pa mu očitati, da ni prišel na Triglav, ker tja sploh namenjen ni bil in ga podučevati, da bi bilo treba priti na Triglav, itn.
TRETJIČ:
Kot pri poskusnih naftnih vrtinah gre tudi pri vsaki raziskavi praviloma za tveganja (razen v primerih, ko si kdo v načelu „privošči“ samo tako ..problematiko", kjer se vse izide kot v enačbi!). V raziskavi o OUP je bilo samo eno tveganje, ki je preseglo mejo tolerance, in mu je bilo utemeljeno mogoče očitati metodološko nekorektnost. To je, da smo prepustili ugotavljanje OUP srednjim šolam, da inštitut ni izvedel testiranja sam. Za to tveganje pa se nismo odločili zato, ker se tega ne bi bili zavedali, ampak ker so nas v to prisilile objektivne okoliščine, v katerih .je raziskava potekala. (Te okoliščine so v poročilu o izvršeni raziskavi o OUP podrobno navedene). Tudi iz tega razloga, ker nismo sami ugotavljali OUP, smo interpretirali ugotovljeni OUP kot domneven, hipotetičen. Vsa vrata smo torej pustili odprta, zato je vsak juriš odveč. Nesmiselno je polemizirati z mnenji, to lahko počno samo tisti, ki ne razlikujejo umetniške od znanstvene recenzije, v slednji gre namreč lahko samo za dejstva, ne pa za mnenja, ki so seveda neizčrpna.
ČETRTIČ:
Med očitki ljudi, ki poznajo bolj Blooma kot pa, kar je bilo doslej doma storjenega, je bil tudi ta, da bi bilo potrebno proučevati OUP longitudinalno. To je bilo storjeno že pred desetimi leti. O teh izsledkih obstaja okoli 100 strani obsegajoča ciklostirana publikacija z naslovom: Pedagoška analiza prehoda učencev na srednje šole. Iz takratnih ugotovitev sledi, da srednješolski profesorji lahko samo to storijo, kar bi tudi mi storili na njihovem mestu. Svojo zahtevnost prilagajajo stanju, ki ga ne morejo spremeniti, s tem pa brez krivde znižujejo raven srednje šole.
Prav gotovo raziskava o OUP ni dala epohalnih izsledkov (katera jih je pa doslej dala? ). Smiselno in pošteno je, da jo presojamo samo kot prvi korak v slovenskem merilu na poti k reševanju OUP, ki bo kljub predvideni reformi aktualen tudi vnaprej.
Dr. JOŽE ŠIREC
Odločili smo se uvesti novo rubriko Za boljše delo. Želimo, da bi bili vzgojitelji in učitelji, pa tudi vodstva vzgojno-izobraževalnih zavodov hitro in učinkovito obveščeni in seznanjeni z novostmi, s katerimi lahko izboljšajo in popestrijo vzgojnoizobraževalno delo. V rubriki bomo objavljali novosti, ki so jih pripravile organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z založništvom, proizvodnjo, prodajo ali uvozom igrač in učil. Zato bo rubrika zanimiva ne samo za vzgojitelje in učitelje, pač pa tudi za družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti ter organizacije združenega dela, ki načrtujejo financiranje vzgojnoizobraževalne dejavnosti in opremljanja vzgojnoizobraževalnih zavodov.
LASTULI: pri Slovenijalesu v Ljubljani dobe vzgojnovar-stveni zavodi in osnovne šole finski komplet lastuli. Iz raznobarvnih lesenih deščic in oblancev lahko sestavijo otroci najrazličnejše predmete in okraske, pri čemer pride do veljave njihova ustvarjalnost. Komplet ni v prosti prodaji, WŽ pa morajo zanj odšteti 562,50 din. Priporočamo ga tudi malim in celodnevnim šolam ter osnovnim šolam s podaljšanim bivanjem za učence nižjih razredov.
ZLOŽLJIVE IGRAČE LORENZ: pri Slovenijalesu v Ljubljani lahko kupijo VVZ lesene zložljive igrače, ki jih bodo z veseljem sestavljali otroci med 2. in 5. letom. Otrok mora ugotoviti, kateri igrači - predmetu pripada določen del in kje je ta del. Tako si razvija miselne funkcije, sočasno pa razvija tudi motoriko, saj mora namestiti posamezen del v določenem zaporedju na stojalo. Posamezne igrače so tudi v maloprodaji, cena pa je: miki-miška 82,40 din, sova 65,95 din, zajec 60,70 din, pujsek 94,00 din. Vzgojno-varstveni zavodi dobijo igrače ceneje, ker jim ni potrebno plačati prometnega davka.
STOTICA: iz lesenega kompleta, ki ima 100 geometrijskih teles, lahko sestavljajo otroci od 3. do 6. leta predmete z različnimi funkcijami. VVZ dobijo komplet pri Slovenijalesu v Ljubljani za 1.115,00 din.
GEOMETRIJSKA ZLOŽLJIVKA: verjetno ni treba posebej predstavljati geometrijske zložljivke avtorice — učiteljice Marije Pihlerjeve. Zložljivka je bila potrjena za uporabo v osnovnih šolah že leta 1969, DZS pa jo je pričela izdelovati leta 1971 in je eno redkih naših učil, za katero se zanimajo tudi v tujini. Z njo lahko ponazorimo geometrijske like, telesa in izreke; učenci lahko sestavijo modele, na katerih opazujejo notranjo strukturo in odnose med tvori in elementi. Osnovne šole želimo obvestiti, da ima DZS — oddelek za učila, zložljivke zopet na zalogi. Cena skupaj z navodili za uporabo je 100,00 din.
STRAN 6
—----- —-------------
pod refleksnem
PIŠE:
SILVO TERŠEK
Resnica
včerajšnjega
dne
Resnica včerajšnjega dne je stara borih trideset in nekaj več let. Kdor je hodil po njenih poteh, kdor se je plazil čez pogorišča, jurišal nož na nož, kdor je gledal smrt, ki je pila življenje k tovariševih oči, ta jo pozna. Ta resnica je mlada, mnogo mlajša kot je on sam in mora ostati, kot je.bila.
Da, nekaterim je opešal spomin, drugi so gledali proti svetlobi, da bi bil njihov svet ena sama senca včerajšnjega dne. Nenadoma je niso hoteli več prepoznati — resnice, ki se je prekleto poteptana postavila na noge, ki je iz bobnečega vulkana trgala kamenje, ki se je odločila z golimi rokami zgraditi nov svet, pravičen in srečen.
Čas je lahko tudi brana, ki zravna kar bi moralo ostati skoraj tako, kot je bilo. Človek in čas, drug drugega bi hotela uničiti; človek in čas, vse manj se vidijo meje, ki naj bi ustavile njun - naprej.
„ ... Pa se zgodi, da sam podvomim v resnico, katere del sem bil. Skoraj čez noč sem iz otroka postal mož. Mlinček na potoku sem zamenjal s propagandnimi letaki in trenutek zatem s puško. Jokal sem, ko smo zapeli našo pesem in počutil sem se kakor velikan, kadar
smo stopili v vrsto. Naše vrste so bile kakor verige, kakor jez, ki je postajal' vse višji, da bi zagradil, kar je bilo naše, in (ja bi izpljunil, kar je hotelo spodrezati naše korenine.
Nisem več mlad, tudi besed ne obračam, kot da bi rože sadil. Vse bolj sepj_i zdi, da smo nekoč hudo malo'govorili; peli smo, rezali žice, bežali po grapah, jurišali in objokovali padle tovariše.
Tudi po vojni ni bilo dosti drugače: pesem, lopate in delo.
Kar smej se, prijatelj, a v gozdovih se še vedno prijetneje počutim kakor na asfaltnih tleh. Gozdovi so moj in naš spomenik. Kadar obiščem z nekdanjim bojnim tovarišem ta ali oni partizanski kiaj, ne govoriva veliko. Samo nekaj besed, koraki po ozki poti, gib roke in spet sva tam. Samo štiri leta, pa jim ni mogoče ubežati. Nekateri so to poskušali in drugi to še vedno -počno. Vse manj jih je. V te kraje, v naše gozdove prihajajo drugi, mlajši. Stopajo po naših poteh, ustavljajo se pred kamni, ki so naši spomini, hočejo, da jim razgrnemo resnico včerajšnjega dne.
Vem, našemu spominu ne zaupajo popolnoma in morda je tako tudi prav. Želijo dokazov, dokazov, s katerimi bi v sebi zaokrožili celoto neke pesnice.
Resnica včerajšnjega dne je stara borih trideset in nekaj več let, a za mlade je včasih daleč, kot bi jo bilo pokrilo stoletje. Na to resnico je težko gledati z zasteklenega balkona, iz razkošnega avtomobila in celo v šolskih klopeh je ni lahko spoznati. Spoznati pa jo je vendarle treba, ker je ta čas naša dediščina, naše bogastvo, naš ponos. To, na kar si ponosen, pa moraš dodobra po znati.“
Učenci nekaterih slovenskih srednjih šol: „ . . . Dobili smo prvi odnos do znanosti, odnos do naše borbene tradicije, do tradicije boja delavskega razreda in vseh naprednih sil.
Ob 30-letnici osvoboditve, ki smo jo praznovali lani, je zavod SR Slovenije za šolstvo v sodelovanju s komisijo za razvijanje tradicij NOB pri RO ZZB NOV Slovenije in z Društvom arhivi-stov Slovenije razpisal tekmovanje. Za to tekmovanje so nekateri zgodovinski krožki na srednjih šolah pisali naloge na
(Foto: S. Teršek)
temo zgodovine NOB in delavskega gibanja. Teme so bile objavljene z razpisom. Tekmovanja so se udeležili dijaki gimnazije Poljane, gimnazije pedagoške smeri, gimnazije Šentvid iz Ljubljane, dijakinje srednje vzgojiteljske šole in dijaki tolminske gimnazije.
O koristnosti tekmovanja, ki se je uradno končalo v torek, 6. januarja, s podelitvijo priznanj, velja spregovoriti. Brez dvoma ni šlo samo za koristen prispevek k izboljšanju pouka zgodovine na naših šolah, za uporabljanje najbolj aktivnih metod in oblik dela, za pripravo na samo-izobraževanje, pač pa za veliko več. Šlo je za posebno obliko in metodo spoznavanja zgodovine NOB in ljudske revolucije, ko učenci ne sprejemajo zgolj pasivno znanih informacij, ko ne uporabljajo samo učbenikov, pač pa se lotevajo zgodovinskih vprašanj znanstveno'. To pomeni, da je bilo treba pri njihovem delu prelistati veliko tiskanih pa tudi še neobjavljenih
zgodovinskih virov, strokovne in memoarske literature, zbrati izjave preživelih udeležencev, dogodkov.. .!
Obdelanih je bilo šest tem: Četrta pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo, ki je bila v Goričanah, boj v Jelenovem žlebu, tolminsko okrožje ob koncu leta 1942 in začetku leta 1943, boj žena za žico okupirane Ljubljane, list Mladina (dvakrat!) in list Mlada Slovenija.
In kako so bile, naloge ocenjene? V celoti gledano so naloge razveseljive, in to iz več razlogov: učitelji so imeli pri tem predvsem usmerjevalno, organizacijsko vlogo, učenci so delali v skupinah in so imeli priložnost spoznati, da je zgodovina le še nekaj več kot tisto, kar lahko razbereš iz učbenikov. Ugotovili so lahko, da je učbenik zgolj okostje znanja, da je zgodovina zelo široko področje, pa če upoštevamo samo našo zgodovino zadnjih petdeset let. Spoznati vse za-
pise, razprave, dokumente, knjige . .., šele to pomeni dojeti zgodovino. Kdor pa poskuša na temelju vsega tega gradiva celo sam oblikovati in prikazati določena zgodovinska poglavja, opravi prav gotovo pomembno intelektualno delo. In prač na takšno delo naj bi šole pripravile mladega človeka.
• • •
Glede na te skromne izkušnje, ki bi jih ne smeli obravnavati kot poskus, pač pa kot začetek stalne prakse v vedno več šolah, je mogoče trditi, da bi s takšnimi metodami dela obogatili naše vzgojnoizobraže-valno delo. Spodbujali bi zanimanje in sposobnosti učencev in bi torej tako dosegli višjo stopnjo kakovosti in učinkovitosti pedagoškega dela. Le-tega v nekaterih primerih še vedno hromita indiferentni pozitivizem in suhoparna faktografija. Na osnovi izkušenj takšnega dela naj bi se razvijala ustvarjalna pedagoška praksa in sodobno zasnovani pouk ne le iz zgodovine naše revolucije, pač pa tudi druge zgodovine. Ob podelitvi priznanj na zavodu SRS za šolstvo je bilo še posebej poudarjeno, naj bi to vzgojnoizobraže-valno delo kar najbolj seznanjalo in oblikovalo mlado generacijo na osnovi vrednot našega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije; to je eden izmed smotrov vzgoje in izobra-
ževanja v naši socialistični, samoupravni angažirani šoli...
Nenavsezadnje ostaja tudi veliko možnosti, da bi se nekateri izmed učencev, ki se bodo lotevali tako zasnovanih zgodovinskih nalog v zgodovinskih krožkih na šolah, pozneje posvetili zgodovini kot svojemu življenjskemu poklicu. Dela na vseh teh področjih je veliko, marksistično izobraženih strokovnjakov pa premalo.
„ ... Razmišljal sem, “ pravi nekdanji udeleženec NOB, „kako naj otroku prepričljivo, pa vendar preprosto odgovorim na več vprašanj. Motilo ga je črno-belo prikazovanje naše polpretekle zgodovine, zanj je bila prebleda resnica, ki je prihajala iz mojega srca. In prav tako bledo je bilo obravnavanje tem iz NOB v šoli. Čas ni papir, v katerega bi lahko skril, kar bi pač želel, da bi ostalo skrito. Klin je treba zabiti v steno, v zraku ne more viseti; in vsi klini niso dobri in so stene, po katerih se ni mogoče povzpeti.
Nenadoma se mi je zazdelo, da sem zamudil veliko let, da bi moral začeti s časom, ki je bil daleč pred dražgoško bitko, pred bojem v Jelenovem žlebu. Sina bi moral peljati med grape, v nekdanje kaznilnice, taborišča, v muzeje. Šele tam bi se zlilo tisto, kar je prebral, in o čemer je slišal, v resnico včerajšnjega dne.
pogled skozi šolsko okno
Paket za srečo
Silvestrovo, novo leto!
Vsi ju želimo čim prijetneje in slovesneje doživeti.
Posebno veselo se pripravljajo na ta praznik po šolah. Razredi tekmujejo med seboj, kdo bo bolj domiselno okrasil učilnico, napravil lepšo novoletno jelko, bolj prisrčno sprejel dedka Mraza, sestavil boljši spored zabave in domiselno obdaroval sošolce. Vse te skrbi je treba vplesti v redni pouk. In vsemu so kos, kjer delajo z veseljem in z združenimi močmi.
Koliko spominov na ta doživetja! Nepozaben pa je tale dogodek:
Ob besedah, da bo marsikdo preživel ta večer v samoti, zapuščen, brez znamenj veselega praznika, brez čestitk, in novoletnih priboljškov, morda celo v hladu zimske noči — so se učenci zdrznili. V ozračju, nasičenem s pripravami na bližnje praznike, so se težko preusmerjali na tak pogovor. Počasi so vendarle začeli dojemati vso tesnobo in grenkobo osamljenih ljudi. Umolknili so. Posamezniki so skušali izraziti svoja čustva. Pa ni šlo. Pomagala sem jim. Srce je zmagalo nad prešernim samozadovoljstvom. Odločili so se; razrednemu praznovanju in obdarovanju se bomo letos odpovedali, pripravili pa bomo vesel dan najsiromašnejšemu občanu.
„Kdo je? “ so se spraševali. Predlagali so različne ljudi.
V imenu učencev sem stopila na urad za socialno skrbstvo in prosila za nasvet. Uslužbenka je preletela nek seznam, se ustavljala ob imenih in nazadnje imenovala ženo, nekdanjo partizansko
mater, ki živi zdaj bolehna in zapuščena. Kot sem zvedela za njeno bridko življenjsko zgodbo, sem jo povedala učencem. Njihovi glasovi so se prehitevali: Jaz bom prinesel..., jaz pa..., jaz tudi, jaz tudi.... F eni sapi so pripovedovali, kar jim je trenutno šinilo v glavo.
,,Dragi moji!“ Premislimo, kaj taka osemdesetletna žena potrebuje in s čim jo bomo resnično razveselili, ji ustregli. “
„Ali jo poznate? “ so začeli spraševati. „Doslej še ne. A obiskala jo bom, da bom spoznala, kaj potrebuje. “
Naslednji dan so nekateri že prinesli prve darove: tablice čokolad; škatlo keksov, vrečke bonbonov. „Jaz bom pa prinesel jutri, jaz tudi...“ so se oglašali z vseh strani.
„Kam bomo pa zlagali? “ je vprašal nekdo. „ V škatlo. Jaz jo bom prinesel," se je ponudil Branko.
Začetek je bil tu in opazila sem, da je učence prevzela večja vnema tudi pri pouku. Njihove oči so izžarevale srečo.
Prinašali so darila in velika škatla se je hitro napolnila. Preložiti smo jih morali v večjo. Poleg slaščic, pomaranč in vencev fig, so prinesli steklenico konjaka, domačega vina, sokov, nekaj vrečk kave, zdravilnih čajev in sladkor. Janko je s posebnim ponosom priložil veliko klobaso. Gospodinjska Irena je dodala dišeče toaletno milo in stekleničko parfuma. Janja je vsa srečna dodala z zlatim trakcem povezan volnen šal, ki ga je njena mama spletla prav za to ženo.
Stali so ob odprti škatli in vneto premišljevali, kaj bi žena še potrebovala. Pa se oglasi bistra in vedno iznajdljiva Vesna: ^Zdravila potrebuje! Tablete proti glavobolu, sirupe za prehlad." ,JPa tablete za spanje in proti revmatizmu," je priporočala Janja. „In tudi za živce," se je spomnila Marjanca. Nekdo se je porogljivo zasmejal. „Ja, ja, potrebuje jih! Moja mamica vedno pravi, da bi jo brez njih že davno pokopali," se je branila užaljena Marjanca.
„Zberimo denar, da bomo šli vse' to nakupit," je predlagala Vesna. Res je bila naslednji dan zbrana primerna vsota. Tri deklice so odšle v lekarno. Razložile so, po kaj so prišle in za koga. Magister je po svoji uvidevnosti hitro nakopičil prednje potrebna zdravila in vprašal: „Želite še kaj? “ Vprašujoče so se spogledale in odkimale. Zložil je vse v polivinilasto vrečko in deklice so vprašale za račun. Dobrodušni magister pa je po pultu s prstom napisal
veliko ničlo. Vprašujoče so ga pogledale. Ko je ponovno narisal še večjo ničlo, so dojele. Prisrčno so se zahvaljevale. Ponovno se je ozrl po policah, segel po škatli cedevite in jo potisnil v vrečko.
Srečne so se vrnile v šolo. Za denar so kupile par volnenih nogavic, in majhen, z rožicami potiskan robček.
Ves razred je strmel v napolnjeno škatlo. Vrh vsega so položili ročno poslikano čestitko s podpisom ,,4. a razred osnovne šole'!
Otrokom kar ni bilo do tega, da bi škatlo že zaprli. Razumeli sem jih. Radi bi komu pokazali. Povabila sem tovariša ravnatelja-Vesel je bil akcije in je otroke pohvalil. K čestitki in ovojnici ji priložil tisočak. Radostno so zaploskali. Samo ena noč nas je šl ločila od dne, ko bodo odnesli novoletno darilo zapuščeni ženici Najbrž je bila ta noč vsem predolga.
Po klancu se je pomikala naslednji dan povorka razigranih otrok Dva učenca sta nosila težak, lepo okrašen paket. Vsem so drhteli srca od težko pričakovanega snidenja z ženico. Potrkali smo, vstopili, v en glas pozdravili, ji zaželeli srečno novo leto in izročil1 paket.
Presenečena je od veselja zajokala. Pomagali smo ji odpreti zavoj. Zlagala je reči na mizo, božala zavojčke in jih stiskala nt prsi. Hlipala je. Potem se je zbrala, se ozrla na vsakega posebej ifl jim stiskala roke. Vsem je zaželela veliko uspehov v šoli in sreče v življenju. Obrisala si je solze, stisnila najbližjega k sebi in zaprosila'-, Jšapojte kako partizansko!" Hitro so se zedinili in nežno zapeli'-Na oknu glej obrazek bled ... Prvi pesmi so sledile še druge. Tudi ženica je pritegnila s svojim slabotnim glasom. Učenec Matej jo ji zaprosil: „Povejte nam kako partizansko zgodbo. “ Hitela jim je ustreči s spomini. Napeto so jo poslušali. Pa je postala utrujena-Medtem ko smo ji zapeli še nekaj narodnih pesmi, si je skuhali kavico. S skodelico v roki se nam je še in še zahvaljevala.
Poslovili smo se. Pred hišo so me učenci obstopili. Oči so jiif sijale. Niso znali najti besed, da bi izrazili srečo, ki jo prinašll osrečevanje. Samo gledali so me in žareli od zadovoljstva. Vesna p-se je le spomnila in spregovorila: „Res je tako, kot ste nam pravili-„Srečo nosi v srcu, kdor osrečuje druge. “
MARIJA TAUCAR
SO'
ve-eri tein-li-tili nj-;eh :si-
’ja-
■avi
)B,
vo,
im
je
aše
je
iri-rov nje nr, ■bi to. , V lini 'te-
lo, bi bil ko, bu. ve, bose \ o vi-
še
je
lih
žil
e".
elo
Ija.
iji
št
id.
tk
elt
no,
žil
eb ne in ? v la: ii: 'di i‘ j‘
n
de
7)1
2
11
Copate imam že pripravljene_________________
(Odgovor na članek »Copate prinesite obvezno s seboj« ovtorja J. Valentinčiča v 20. številki Prosvetnega delavca, 5. decembra)
Naše in tuje
Zamisel o permanentnosti vzgoje in izobraževanja postaja ena izmed temeljnih prvin našega vzgojnoizobraževalnega sistema. Po tej zamisli sta vzgoja in izobraževanje proces, v katerega smo vključeni vse življenje. Vsaka vzgojnoizobraže-valna organizacija od osnovne šole do univerze — je načelno odprta mladini in odraslim. Tako je naše pojmovanje, zapisano v mnogih resolucijah.
Pojav sočasnega izobraževanja mladih in odraslih je večina vzgojnoizobraževalnih organizacij sprejela kot nekaj razvojno nujnega, naravnega in samo po sebi razumljivega. Odraslim, ki se odločajo za nadaljnje izobraževanje, izkazujejo pozornost in spoštovanje, ki gre našemu delovnemu človeku in . občanu. Slušatelje sprejemajo kot svoje in ravnajo z njimi z neko toplino, ki izraža med drugim tudi zadovoljstvo nad tem, da se včerajšnji otroci in mladostniki vračajo v šolske klopi s tisto željo po znanju, ki smo jim jo vcepili v mladosti.
V naših šolah postajajo odrasli prav tako naši učenci kot otroci ali mladostniki.-
Le ponekod ne dohitevajo teh novih spoznanj in odnosov.
S samoprispevkom so delovni ljudje zgradili šolo. Ko pa so zaprosili njene upravljavce, naj jim (za ustrezno odškodnino) odstopijo učilnico za večerno šolo, za gospodinjski tečaj ali za seminar za upravljavce, sojih zavrnili, češ — niste naši!
' Šolo so sicer odprli odraslim slušateljem, vendar sojini z donosom in nekaterimi za odrasle težko sprejemljivimi zahtevami dah občutiti, da jih nimajo za svoje, da so jim tuji.
Šolo so odprli tudi odraslim, vendar sojini dali vedeti, da ne gre pri tem za pedagoško, andragoško ali samoupravno dogovaijanje o medsebojnih obveznostih, temveč zgolj za posloven odnos, za kupčijo.
Razlike med našimi in nam tujimi pojmovanji, med našo in nam tujo miselnostjo so včasih velike, presenetljive in -boleče!
JOŽE VALENTINČIČ
Iluzija
Ker avtor omenjenega članka le ni sklical obljubljenega seminarja za nerazumevajoče in nesodobne ravnatelje nekaterih š°l, za katerega imam copate že Pripravljene, in kjer bi osebno ugovarjal njegovim trditvam, °°m ubral kar to pot.
Avtorja članka boli, ko po njegovem seva iz pred učilnico urejenih čevljev socialna in družbena struktura -slušateljev v učilnici. Moram mu povedati, de je mogoče tako razliko videti še močneje v dopoldanskem času in da je to še toliko huje, ker se občutek neenakosti zagrize v mlada, dozorevajoča srca. Ali naj po avtorjevem ukinemo tudi dopoldan preobuva-nje v učilnicah?
Videti je, da spada avtor še ' vedno v tisto generacijo, ki ne ve, da so Uidi v šolstvo močno Prodrli demokratični odnosi in da zbujajo strahospoštovanje le tisti, ki so daleč od sodobne šole.
Ne zaradi strahospoštovanja, ne zaradi mistificiranja znanja, ne zaradi razlikovanja med učitelji in slušatelji, ampak zgolj zaradi čuvanja imetja, vzdrževanja, higiene itd. zahtevamo, da Se slušatelji ob deževnih dneh, °b blatu, v snegu in podobno Preobujejo, ko gredo v učilnice. Slušatelji v splošnem temu ne nasprotujejo, celo prav jim je,
IZ OČI V OČI Če gledamo resnico samo v Profilu ali v tričetrt profila, jo vedno vidimo slabo. Malo je tistih, ki ji znajo pogledati v obraz.
Gustave Flaubert
AKCIJA
Akcija morda vedno ne prinaša sreče, toda ni sreče brez akcije.
Benjamin Disraeli
da si odpočijejo utrujene noge ali pa odložijo zrnrzle čevlje.
Prepričan sem, da avtor pozna pojem družbene samozaščite, ki postaja danes ustavna norma 'in dolžnost vsakega posameznika. Čuvanje družbenega premoženja, kamor spada tudi šolsko premoženje, je tudi sestavni del družbene samozaščite. Le zaradi čuvanja tega, reda in higiene zahtevamo, da se slušatelji preobuvajo. To jemljemo kot del družbene samozaščite in tako naj to razume tudi avtor.
Danes veliko. govorimo o enakih pravicah v vseh oblikah izobraževanja - prav je tako, vendar govorimo tudi o enakih dolžnostih, kamor spada tudi vzdrževanje reda in čuvanje premoženja. Kakšen je ta odnos do reda pri nekaterih oddelkih, res da to ni pri vseh, bi se avtor, če je svetovalec za te oddelke, včasih lahko pogovoril tudi z nerazu me vaj očimi	ra v na telji.
Prepričan sem, da bi po takem pogovoru lahko razumel, zakaj store šole vse, da bi očuvale šolsko imetje ter vzdrževale red na primerni ravni. Potem mu ne bi bilo treba več spraševati, kako da takšni ravnatelji sploh še obstajajo - in še prihranili bi, ker bi bil seminar za takšne ravnatelje nepotreben.
ZDRAVKO PIVK
N ARA VA LJUDI Narava ljudi je različna. Nekateri imajo tolikšno upanje, da so prepričani, da imajo tisto, česar nimajo. Drugi pa so tako zelo plašni, da niti tedaj ne upajo, če že drže v rokah.
Francesco Guicciardini
ZALJUBLJENOST Kadar smo zaljubljeni, ne ljubimo nikogar.
Edmonde Charles - Roux
Sedela je v prvi vrsti med kolegicami, ki so že dopolnile trideset let dela v prosvetni stroki. Vse so bde svečano oblečene. Čakale so na začetek slovesnosti, ki bi se morala že začeti. V dvorano so prihajale učiteljice in učitelji, predstavniki javnosti, manjkal je samo še zastopnik prosvetnega foruma, da bi podelil nagrade . . .
Ravnatelj šole je stopil m kateder in napovedal pričakovani trenutek. Predstavnik šolstva je nato niza! utemeljitve za vsako nagrajenko posebej. Tudi Lojzka Pohleven iz elementarnega razreda je bila med njimi. Razločno je poudaril, da je Lojzka vsa leta po osvoboditvi zelo uspešno poučevala v razredu, s pedagoškim optimizmom vzgajala otroke, sodelovala pri drugih prosvetnih, kulturnih in družbeno koristnih
akcijah. Vsi so ji od srca zaploskali. Ko ji je tovariš iz šolskega foruma čestital in ji izročil zlato uro ter denarno nagrado, je bila presrečna, še bolj pa presenečena, da so se spomnili tudi nje .. .
Glasen zvonec telefona jo je prebudil' iz sna, kajti spat se je odpravila zelo pozno, potem ko se je pripravila na redovalno konferenco. Še pod vplivom sanj je zgrabila slušalko. Po žici je zaslišala razločen ravnateljev glas, ki je naročal:
„Pridite takoj v šolo, ker je kolegica v b-razredu zbolela. Nadomestovali jo boste! Verjetno vam bo to prišlo kar prav, saj boste lahko dopolnili ure, ki vam manjkajo do predpisanega normativa." Napotila se je v šolo.
TONE KEBE
6. seminar iz matematike
Topologija
Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS, oddelek za matematiko fakultete za naravoslovje in tehnologijo, zavod SRS za šolstvo prirejajo s sodelovanjem inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko ljubljanske univerze in Inštituta J. Stefan v dneh od 5. do 7. februarja 1976 v Ljubljani
6. SEMINAR IZ MATEMATIKE. TOPOLOGIJA
Seminar je namenjen predvsem strokovnemu izpopolnjevanju za srednješolske učitelje matematike, saj se osnovni pojmi iz topologije omenjajo ne samo v srednji, ampak že v osnovni šoli.
Vodstva šol in organizacij združenega dela prosimo, da omogočijo učiteljem matematike udeležbo na seminarju, jim povrnejo potne stroške in plačajo kotizacijo v višini 100 din na udeleženca seminarja. Kotizacijo lahko nakažete vnaprej na žiro račun Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS, št. 50101-67847233, lahko pa jo plača udeleženec na seminarju.
Udeležence seminarja opozaijamo, da bodo predavanja nutis-njena že pred seminaijem v Obzorniku za matematiko in fiziko.
Seminar se bo začel v četrtek, 5. februaija 1976 ob 9.30 v matematični predavalnici V 2.nadstropju, Jadranska 21 (republiški računski center). Naslovi predavanj: Ivan Vidav: Splošna topologija, Peter Petek: Fundamentalna grupa; popoldan ob 15. uri, Janez Rakovec: Topologija v srednji šoli.
Drugi dan, v petek, bo začetek ob 8.30: Ivan Vidav: Splošna topologija, Peter Petek: Fundamentalna grupa, Jože Vrabec: Ploskve; popoldan ob 15. uri bo pogovor o pouku matematike v srednji šoli vodil Stanko Uršič.
Tretji dan, v soboto, ob 8.30: Jože Vrabec: Ploskve, France Križdhič: Topološka dimanika.
V petek, 6. februarja, ob 19. uri bo družabni večer v restavraciji Slamič za vse člane DMFA.
Za seminar se prijavite z dopisnico do 24. januaija 1976, na naslov: Martina Koman, gimnazija, 66230 Postojna.
Nova razstava v Prirodoslovnem muzeju_____________________________
17. decembra prejšnjega leta je bila v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani odprta nova razstava: Gospodarski pomen žuželk. Razstava je, ~ kot mnogo drugih, ki jih prireja ta muzej, prilagojena učnemu načrtu gimnazij in prispeva svoj delež k šolskemu pouku. Žuželke so najštevilnejša živalska vrsta, razširjene so povsod na .kopnem, v vodi, pod zemljo. Na pogled so neznatne, a njihov pomen za človekovo gospodarstvo je izreden. Koristne so kot opraše-valke kulturnih rastlin, kot pomočnice pri zatiranju škodljivcev pa tudi kot domače živali. V prirodoslovnem muzeju so razstavljene številne žuželke in povečane fotografije teh živali. Razstava nam prikazuje tudi škodljive žuželke, kot so: termiti, bramorji, lubadarji, kobilice itd. Razstavljeni so tudi predmeti, ki so jih napadle žuželke: drevje, les, papir. V boju proti žuželkam uporablja človek najrazličnejše načine, največ razprševanje strupenih kemikalij. Prirodoslovni muzej je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure, v sredo in petek pa tudi od 16. do 18. ure.
★ ★
ARMADA SMO VSI
k k k ^k k
Nov profil strokovnjakov na naši univerzi
V letu, ki se je pravkar izteklo, smo med novostmi v našem visokošolskem sistemu zabeležili novo pridobitev. Oktobra se je začel redni študij usmeritve splošni ljudski odpor ua fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Sedaj študira na tej Usmeritvi 26 fantov iz raznih krajev Slovenije. Dva sta končala srednjo šolo v drugih republikah. Čez štiri leta se bo -vsaj tako upamo — večina današnjih študentov zaposlila v šolah — postali bodo učitelji predmetov obramba in zaščita ter temelji marksizma ih samoupravljanje. Nekaj se jih bo zaposlilo v upravnih organih za ljudsko obrambo. Tako se je Povečalo število poklicev, za katere pripravljamo kadre na Univerzi v Ljubljani. Glede na to, koliko tovrstnih kadrov potrebujemo v naši republiki, je to te en korak v tvornem povezo-Vanju družbene prakse in visokega šolstva.
In še o študijskem programu obrambe in zaščite. Program te študijske usmeritve je sestavljen te treh skupin predmetov:
—	vojaškoteoretičnih in vo-jaškoizvedenskih;
-	socioloških, politoloških,
zgodovinskih, ekonomskih, ko-munikoloških in nekaterih drugih;
— psiholoških, pedagoških (ali upravnih), metodoloških, tujega jezika in telesne vzgoje.
Prvi dve skupini predmetov imata enako število ur. V zadnjih dveh semestrih se študenti lahko specializirajo za pedagoško ali upravno podsmer. Prvi letnik študija obrambe je skoraj povsem enak prvemu letniku drugih smeri na našem zavodu. Večja odstopanja od enotnega programa so v drugem, še bolj pa v tretjem letniku. Osmi semester je povsem namenjen praksi v enotah JLA, praviloma na območju SR Slovenije. S končanim vojaškim programom (vključno s prakso) bodo študenti obrambne usmeritve opravili splošno vojaško obveznost. Ko bodo diplomirali, bodo postali rezervni oficirji naših oboroženih sil. Program je zahteven in terja od študenta dokaj viso-soko- delovno disciplino. Na obrambno usmeritev se lahko vpišejo državljani in državljanke SFRJ, če niso starejši od 22 let (če niso odslužili kadrovskega roka) in če imajo ustrezne teles-nopsihične in moralnopolitične lastnosti. Glede teh pogojev iz-
dajajo priporočila občinski organi za ljudsko obrambo. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo sprejema kandidate, ki so končali katerokoli štiriletno srednjo šolo oziroma če so končali triletno srednjo šolo in opravili preskus znanja. Za vse študente je na voljo dovolj kadrovskih štipendij, zagotovili pa smo jim tudi bivanje v internatu vojaške gimnazije.
Ker bomo potrebovali v Sloveniji v prihodnjih letih precej kadrov s področja obrambe — tako pedagoške kot upravne smeri, bodo imeli diplomanti obrambne usmeritve zagotovljena delovna mesta.
V prihodnjem letu nas čaka veliko nalog. Poleg novih vojaških predmetov za redne študente bomo začeli z dopolnilnim šolanjem pedagoških in upravnih kadrov, ki so že zaposleni. To došolanje bo organi zirano v obliki izrednega študija, najbrž s seminarji ob koncu tedna. Socialistične republike, pokrajini in JLA so 5. decembra sklenile soglasje o skupnih merilih tega študija od prvega ali tretjega letnika. Za ta . študij se lahko pripravijo učitelji, ki so leta 1975 poučevali ali pa še poučujejo obrambne predmete v srednjih šolah, in so v delovnem razmerju za nedoločen čas ali pa honorarno poučujejo obrambni predmet in
imajo najmanj pet let izkušenj. Kandidati morajo biti rezervni oficirji, rezervni — aktivni mlajši oficirji, ki so končali najmanj šolo rezervnih oficirjev ali pa srednjo vojaško šolo. Priporočijo jih občinski organi za ljudsko obrambo in delovna organizacija.
Z dopolnilnim šolanjem od prvega letnika naprej najbrž ne bomo mogli začeti pred naslednjim študijskim letom. Tudi glede študija od tretjega letnika dalje še ni povsem jasno, ali ga
(Foto: S. Krševan)
bomo lahko vpeljali pred jesenjo 1976. Zanimanje je sicer veliko, tudi družbenopolitični dejavniki podpirajo tovrstno delo, po drugi strani pa nastajajo številne kadrovske, organizacijske in druge težave.
In še o rednih študentih: želimo, da bi se k nam vpisali
dobri absolventi srednjih šol (tudi dekleta) iz vse naše republike in še posebno tisti iz delavskih in kmečkih družin. Tudi pri odločanju za študij na naši usmeritvi lahko učitelji veliko pomagajo.
Docent dr. ANTON BEBLER
(Foto: S. Krševan)
SATIRA H MOR
Nande Razboršek
Bob ob steno
Nenadoma sredi norenja__________________________________
Plemenite megle so se tiste dni kot sluzaste hobotnice tipale med bloki in ostrešji ter žgečkale begajoče kupce in vagabunde, da so se izčrpavali v kašljanju in kihanju. Ljubke podeželske navade in misli so šarile po kuhinjah naše vasi in se marsikomu docela priskutile, kot se rado priskuti vse, kar je ljubko.
Po površno opravljenih šolskih urah sem kolovratil po vaških poteh, brcal umazane kepe snega, nebogljeno preklinjal ter bil nasploh totalno zgrožen in nagnjen k jokavosti. Odurna resničnost me je namreč pred nekaj dnevi tako prizadela, da sem se silno počasi obnavljal. Nestrpno sem čakal na soboto in nedeljo, ko bom spet prešerno sedel v gostilno na koncu vasi in si ob kozarčku brinjevca za naslednji teden privezal dušo.
Ko je prišla sobota, sem bil tako poln sovraštva, da sen^ bil že sam sebi smešen. Opažal sem, da so vaščani v teh dneh zaradi bližajočih se novoletnih praznikov nesmrtno ponoreli in iskali partije za novoletno norenje. Od ograje do ograje sem poskakoval kot zli duh in bil vaščanom nevoščljiv zaradi njihovega bleščečega raz-
položenja in predpraznične zamaknjenosti. Svoja ranjena čustva sem skušal naivno skriti pred javnostjo, jih zatreti, a mi ni uspelo, ker imam že od nekdaj zelo ranljiv fris.
Po poti v gostilno sem se spraševal, zakaj v naši vasi vsaka nova zunanja parola takoj nesramno odmeva, čeprav nam to odmevanje prinaša nemalo nesreč, prepirov in zapravljanj. Zakaj smo tako malo trdni v svojem dostojanstvu in pameti in zakaj vidimo napredek le v prisluškovanju republiškemu središču, ki si vsake tri dni izmisli kaj prevratniškega, pri tem pa čisto pozabimo, da smo v dobi samoupravljanja, ki zavrača papagajstvo.
Ves teden že namreč odmeva v vasi in v meni nova parola, ki bi jo milo imenoval priskutni novodobni lov na čarovnice. Lov so odkrili menda moderni svetopisemski preroki in ga namenili nedolžnim mučenikom, da sedaj sami sebe žrejo in se sramujejo pred družbo. Če je resničen, ne vem, a ljudski glas - božji glas in ta božji glas je gotovo rahlo absurden.
Vrbe so svoje vlažne veje stegovale skoraj do poti, zdele pa so se mi kot mestni lasje kakega dolgolasca. Le nekaj hiš me je še ločevalo od moje gostilne in nisem si, mogel kaj, da ne bi spotoma lajal na bevskajoče pse in dražil naježene mačke: Vsaj malo sem se hotel razvedriti, sprostiti in uživati.
Moja gostilna je bila običajno zakajena in podeželsko prijazna. Za mizami so posedali obrtniki, nekaj struktur in stare vaške svetinje. Zrinil sem se do polprazne mize in naročil brinjevec. Pogovarjal sem se sam s seboj in razreševal velike probleme. Nekaj minut me ni nihče ogovoril, ker sem bil za vse prisotne najbrž idealna poduhovljena razdraženost, nato pa se je vame obregnil gost ob moji mizi, ki se mi je ob prihodu zdel nekako odsoten. Imel je tako globoke oči, da so dekleta najbrž z veseljem trpele zaradi njih. Vprašal me je, kaj me tišči, da sem videti kot huda ura. Pomolčal sem, ker še nisem bil psihično pripravljen na kontakt, a sobesednik se je nagnil malo naprej ter mi z globokim in samozavestnim glasom dejal: Povej mi, kaj te tako teži. Odleglo ti bo.
Odprl sem se mu kot otrok: Zaupal sem mu, da sem človek z visoko izobrazbo, ki pa je zaposlen le v višjih razredih osnovne šole, a ker me ni niti pohvalil niti pograjal, sem nadaljeval. Že doslej sem nekajkrat slišal pripombo, da ljudje z visoko izobrazbo ne sodijo v osnovno šolo, ker niso delani zanjo, -a te redke pripombe sem lahkomiselno pohodil, ker so največkrat prišle iz zmehčanih možganov in zavistnih ust, ter ostal zvest svoji šoli. Zdaj pa je nenadoma postalo neizmerno hudo, v sindikalnem merilu hudo. Razne komisije so začele neizprosen lov na čarovnice, ki naj za vse večne čase zapustijo osnovne šole, ali pa naj se sprijaznijo, da so nesmiselno tratile čas na fakultetah. Pri analitičnem ocenjevanju delovnih mest na osnovnih šolah je bilo namreč ugotovljeno, da tu ni dela za ljudi z visoko izobrazbo, če pa že hočejo na teh šolah vztrajati, se bodo pri osebnih dohodkih izenačili s predmetnimi učitelji. Izobrazba, pravijo, ne vpliva na kvaliteto dela v razredu, zato nekaterim izničimo študij, dajmo pa visoko izobrazbo vsem ravnateljem, ker to zahteva njihov položaj. Ali res vsi enako opravljajo svoje obveznosti, pa ni pomembno. Biti ravnatelj, je položaj, delo v razredu pa ni noben položaj, zato se malo ponorčujmo iz tistih, ki še vztrajajo med učenci, da jo bodo ja čim prej kam popihali. Z izobrazbo pa delajmo kot svinje z mehom! Vrli pismouki pa so pri tem mešetarjenju postali nedosledni, sicer bi izničili tudi točke na leta, ker se delovna mesta seveda ne starajo, znanje in izkušnje pa so tako brez vrednosti v razredu. Le kam naj gredo akademski slikarji, ki imajo poleg akademije pogosto še specialko, torej šest let izobraževanja na visoki šoli, in so bili doslej zaradi manjkajočih delovnih mest na srednjih šolah prisiljeni, da so učili na osnovnih, če so hoteli živeti!? Ljudski glas ve povedati, da vlačijo nekatere šole, ki niso upoštevale nekakšnih določil, že pred sodniki. Tralalala .. O, slovenski šolnik, kaj vse te je že doletelo!
In kaj te še bo, je kot odmev zamrmral moj poslušalec.
V zapletenem svetu številk
Stara resnica: velik napredek ali velike polomije se še najbolj človeško lahko zmerijo (ali preračunajo) v številkah. Svet številk je vsaj trden in ms reši prevelikega'občudovanja ali obsojanja. Tako sem razmišljal in se nazadnje odločil za številke, ko sem prerešetaval in za širšo javnost zapisoval napredek našega šolstva.
Vse je šlo nekako gladko, pri podatkih za zadnje desetletje pa se je zataknilo. Pred desetimi leti so izšle brošure, članki in člančiči, ki so obravnavali dvajsetletno prehojeno — ali v šolah presedeno pot. Potem so se začele težave. Minulo leto smo bili tako zaverovani v praznike, da smo na številke v šolstvu kar pozabili - sem že na tihem očital našim pristojnim ustanovam. Pa sem se prestrašil: Ne smem biti krivičen. Najprej moram vendar povprašati.
Zavrtel sem naš sodobni način iskanja miselnih zvez. Drrr, drrr, sem zaslišal onstran in mto miren glas: - Ja! Želite, prosim?
-	Bi mi lahko povedali, koliko šol je bilo zgrajenih v Sloveniji v zadnjih desetih letih?
-	Kako mislite: s samoprispevkom ali brez ... F ljubljanski regiji ali še v kateri drugi?
-	Mislim na sploh v Sloveniji.
-	Napačen naslov. Pri nas imamo podatke samo za šole in vzgojnovarstvene zavode, zgrajene s samoprispevkom v ljubljanski regiji. Obrnite sena .. .
In obrnil sem se, kamor so mi svetovali. To je splošna republiška ustanova, čeprav zdaj ne nosi več tega pridevka. Sicer pa se je pridevek „repub!Uki“ i kar nekam izgubil. Mogoče imam tudi zato težave, kdo ve? Moja misel je zaslutila prav. Odmiranje države — kot pravimo pojavu, da skrbimo vsi za vse — skokovito napreduje.
-	Ja, dragi tovariš - se je oglasilo z one strani - prav radi bi vam povedali, koliko šol je bilo zgrajenih v zadnjih desetih letih v Sloveniji. Pa še sami ne vemo. Občine delajo po svoje: kolikor je potreb, ali bolje — kolikor je možnosti. In če same plačajo in zgradijo, se jim najbrž ne zdi vredno komu odgovarjati. Saj niso podirale, ampak gradile! Saj niso kradle, ampak dajale! Pregled prestopkov, prekrškov, nepravilnih ravnanj, da ne rečem zločinov, bi morda še našli kje seštet in zapisan. A kdo bi štel in zapisoval ali celo poročal o stvareh, ki so dobre in v redu?
Skoraj osramočen sem odložil slušalko. Glas v telefonu je imel po svoje prav. Zato tudi v časopisju vedno tako nadrobno
in obširno poročamo o nesrečah, tatvinah, ubojih, goljufijah. Ja, to je treba beležiti? A jaz bi vendarle rad . ..
— Prosim, bi morda pri vas lahko zvedel, koliko šol je bilo v Sloveniji zgrajenih v zadnjih desetih letih?
— Veste, kateri naslov ste klicali? Prav. Potem boste razumeli, da nas zanimajo predvsem šole, ki so bile zgrajene pred sto in več leti - ne pa v zadnjem desetletju. Kaj pa je to - nekaj let! Je to kakšna zgodovina?
Osramočen sem moral priznati, da to ni zgodovina - vsaj za nas ne. Morda bo za tiste, ki bodo živeli čez sto let. A kdo bi mislil tako daleč naprej! Saj nam še letni načrt povzroča težave.
Naslednja ustanova, ki se tudi ukvarja z razvojem šolstva, je odgovorila, da je vse podatke mogoče dobiti na zavodu za statistiko. Ne, zdaj ne delamo več razlik med gospodarskimi panogami in družbenimi dejavnostmi — vse številke napredka ali nazadovanja na kateremkoli področju se v skladiščijo na zavodu za statistiko. In na moje veselje ta še vedno deluje za vso republiko in ni razdeljen po regijah, občinah ali zaselkih. Prijaznost njegovih delavcev je sicer nekoliko matematično ostro obarvana, a kaj bi me to motilo! Glavno, da bom izvedel, kar želim in hočem.
- Bi mi lahko povedali itd. ..
-	Danes ne. Morda kdaj drugič.
-	Kako to mislite? Je referent zbolel? Kdaj se vrne? Klical bom jutri.
-	Ne, ne. Ne gre za referenta, za trakove gre.
— Kakšne trakove? — sem bil zavoljo svojega neznanja nenadoma zmeden in nebogljen.
— Veste, podatke presnamemo na trakove. Te pa pošljemo v Beograd, kajti zadnjih pet let se statistični podatki na področju šolstva zbirajo za vso federacijo in enotno obdelujejo. Kadar nam bodo iz Beograda sporočili, koliko novih šol je bilo v zadnjih letih zgrajenih v Sloveniji, vam bomo pa radi sporočili podatke. Do takrat pa počakajte.
Škljoc - je legla slušalka na vilice. Name pa čudna popar-jenost. In razdvojenost med občino in federacijo. Kaj če bi si vzel dopust in šel štet šole po občinah? Ali pa če bi se odpeljal v Beograd? Toda kdo mi bo zavrtel na magnetofonu tisti trak iz Slovenije - če ga bodo sploh našli. To se vendar dela sistematično, po vrsti.. .
Človek ne sme kar tako obupati - sem se hrabril. Nekoč se bodo tudi ti podatki izvedeli. Bom pa takrat napisal članek o stanju naših šol ob 30-letnici osvoboditve. Sicer pa je to že mimo. Letos teče enaintrideseto leto.
JANEZ STINČIČ
Tovorni oslički
Gledam, na Hvaru: Osliček, otovorjen z oljkovimi vejicami, papriko in v črno oblečena že-nička, ki čepi na vsem tem in ga preganja. Zvečer se zberemo pri osličkovi staji: pol Evrope čeblja pred oslovskim hramom in vsak turist mu prinese nekaj oslovsko-slastnega, čeprav le skorjo kruha.
Jesen, semaforji mežikajo na Prešernovi, ki jo sekam mimo Moderne galerije, grem mimo Društva slovenskih pisateljev, po Cankarjevi in pridem na Titovo.
Pred mano drobincljata dva para nožič z gromozanskimi torbami na hrbtu. Na Trgu revolucije se vsedeta na klopco in začneta brskati po teh križarkah, ki ju težita, dase kar šibita. Najrej se prikaže Moj prvi.at las, nato Tretje berilo. Iz spanja prebudita Učimo se matematike, v iščoči vnemi izbrskata še Delovni zvezek; na klop zgrmi še Svet pred domačim pragom, nato ploščice za matematiko, pa Spoznavanje družbe in narave, ki zdrkne na tla in čofne v lužo. Da bi bila grmada lepo zaobljena, so tu še barvice v pločevinasti škatli, pa puščica, debelušna kot pujsek pred ražnjem. K prvi grmadi pričneta zlagati drugo: Matematični zvezek, domači in šolski. Jezikovni pouk štrli izpod novih copat, pozicijsko računalo disharmonično tišči zvezek za glasbeni pouk, dres za telovadbo pa je ves črn in zvit kot žalni omot in nanj curlja iz priprte škatle z vodenkami mavrični curek.
Osupnem. „Kam ga pa haa\ hata, neseta papir na Dinos? T| ,Ne, v šolo greva, v 3d. “ ! „Koliko pa je ta gora težka? “ - Vzamem vso modrost v roke, jo potežkam in roka mi omaga. Kakšnih osem, devet kilogramov bo.
„Koliko pa vas je v razredu? “ - Z nama dvema 27. Računam: 243 kg, za kombi! „Zakaj pa nosita vsak dan vse v šolo? - Ja včeraj je morala iti tršica za slovenščino na krofe-renco za slavbiste, pa jo je nadomestil tovariš za množice, V petek je moral iti tovariš za množice na sindozij za te in-te, in-te, in-te (interesne skupnosti, mu pomagam), pa ga je nadomestila šica za likovni pouk, danes mora iti šica za likovni pouk pomagat pri okraševanju dvorane za nastop ,,Pokaži, kaj imaš“, zato bomo namesto nje imeli - Buc, kaj bomo že imeli.. . aaa, ja, telovadbo. “ Hlastno zložita gori nazaj v torbe, našla sta mlepke; in vprašam, kaj delajo v prostem času. ,JIlevček na šolskem vrtu, poleg lope za vrtnarsko orodje, kjer pomagamo obdelovati šolski vrt. Bucov očka, ki ima na Hvaru v vikendu dva oslička, je pripeljal mladička V Ljubljano. Ves je puhast. .. “ j Zazijam: „Kaj boste z oslič--kom ? “
,,Za ves razred bo toVoril šolske torbe iz šole domovi Vsak dan mu bo eden odstopil šolsko malico." Potihem oddrsam.
IVAN CIMERMAN
h
ra
te
dc
n(
je
P>
dt
ti
iz
le
zi
m
sk
fa
tc
ra
č,
P‘
Misli
IDEJE
Ljubimkajte z idejami; če jih poročite, fregate.
Arturo Graf
SLIKA
Slika, razstavljena v muzeju, sliši verjetno največje bedarije. Edmond e Jules de C one ou rt
EGOIST
Egoist je človek, ki ne misli name.
Eugene Labiche
Iz starih listov
-
PISANJE
Pisanje je način govora, ki gi drugi ne prekinjajo.
Jules Renard
. • I
CINIK
Cinik je človek, ki dobro po zna ceno vseh stvari: zanj sO brez vrednosti.
Oscar Wilde
KDOR IŠČE
Ljubosumnež najde vedno več, kot je iskal.
Madeleine de Scudery
].
S1 k<
Učitelj mora dobre volje biti
Vsak, ki je že kaj s šolo opraviti imel, mora potrditi, da mora učitelj v šoli dobre volje biti.
Če je učitelj prijazen, dobro-voljen in pri učenju živ, je cela šola vesela, živa in kratkočasna. Otroci se je vesele, in vsaka taka prijazna beseda se prime in vtisne gjloboko v mlado serce! Vse gre lepo in veselo naprej. Učeniku in učencem so šolske ure sladke in. medene, in tako življenje je rajsko življenje!
Toda tudi v šoli so velikrat deževni in pusti dnovi: Vse je pobito, nevoljno in neslano. Če je učitelj bersljiv in črneren, se tudi dobrovoljna mladina kma-lo ponevolji in ji dolgočasno postane. Vse je le prisiljeno, kar se stori, in eden dnizega gerdo gledajo. Učitelj v nevolji cepta, razsaja, nori, dragi čas šolskega poduka se pa'zanemari in brezvestno zapravljuje, cela šola je potem takem le razvada in potrata zlatega mladega časa!
Vsaki dobri učitelj bi si imel prizadevati v šdi le prijazen in dobre volje biti, in zraven povsod pokazati, da mu nobena reč ni tako globoko pri sercu kot dobra šola in ljuba mladina.
Ali težka, težka je ta dolžnost za učitelja, posebno u sedanjih časih! Teško je biti dobre volje, ko se deset in deset skerbi za to in uno vedno po
glavi prehaja in se zraven še J dostikrat s pajčino preprečen >’ ^ težavno, in vunder tako ime nitno delo podati in ga oprav Ijati mora! Šole se množijo, 1 mladina se k učenju nagovarja, ^ bukve in časopisi se pridno pi- ■ šejo in priporočajo, in na vse strani se hoče šolstvu na nog pomagati; eno pa, ki je naj bdi K, potrebno in naj pervo - boljše ” plača učiteljev - še vedno z<t staja in se že tako dolgo zastoj ^ pričakuje. Pevkinja in plesov L v gledišu dobi samo za eni večd ^ velikrat več, kot učitelj, ki st |J celo leto z 60, 80, 100 in še vel otroci težko ubija. Učiteljem st nam le na plačilo in vernilo n‘-uni kraj življenja odkazuje, e je sicer tudi lepo in dobro. VC g|j mjemo in se zanesemo, da akt p smo dobri delavci, nam tud | tam plačilo odšlo ne bo, pa do |L ki er smo še živi, moramo vut> | dar tudi kaj za živeti imeti. Ret šina uči teljskega stana je krivt ■ da toliko učiteljev, ki siceršolt dobro in pridno zastavijo, takt kmalo od jen j a in omaga! Ret šina je kriva, da toliko lepd opominov in zlateh vodil pralno memo ušes pošumi, in je M bob v steno. Oj, da bi pač sM jg raj učiteljev mili in žalostni B si kaj skoraj prišli tje, kjer pf m moč in rešitev najde sef
Slovenska Bčela 1851 sk B< 46-47.
!
Aktualno
Ho DANAŠNJI U UMETNOSTI
7.
i!
v
ti
e-
T
V
■M
e,
i,
j-
t,
2/
'U
aj
ie
le
v
in
m
m
:o
o-
ki
va
v
Č'
ril
v.
ril
d-
E5
g*
\
10
SO
no
še
i)’ 10 avlo, ja,
pl-
vse
rt
olj
jsl
za
i/il
če/ st >ei \ st n> kai Ve' /ki
J
do
uit
[et
fVA
ole
iki
let
id
mi-
ki
ko
st/
Zima in dedek Mraz
V soboto, 20. decembra 1975 dopoldne je bilo v festivalni dvo-rani v Ljubljani Pionirskega doma nadvse veselo: učenke in učenci tečajev nemškega in angleškega jezika so pripravili enourno dopoldansko matinejo recitacij, dramatizacij in petja v angleškem in nemškem jeziku na temo Zima in dedek Mraz. S tem programom se je oddelek Tuji jeziki za mladino vključil in obenem začel splet Odreditev ob letošnjem novoletnem praznovanju v Pionirskem domu.
Otroci vselej nestrpno pričakujejo zimo. Zamisel pedagogov tulih jezikov je bila, dati učencem priložnost, da v tujem jeziku izrazijo svoje veselje ob prihodu zime in v pričakovanju novega eta. Učenci jezikovnih težajev - od predšolskih otrok do gimna-zijcev - so se resnično izkazali.
. Napovedovalec programa, učenec 9. letnika angleščine Aleš Zevnik je vsako pesem, recitacijo in dramatizacijo predstavil v slovenskem jeziku s kratko vsebino. Tako je npr. zastavil otrokom ugan-k°'- Ves je bel, korenčkov nos ima in moder lonec za klobuk, kaj je t0? In čeprav so otroci brez težav takoj razrešili uganko, so prav radi prisluhnili pesmici o sneženem možu v nemškem jeziku. Zborček jezikovnih tečajev 6. letnika je v angleški pesmici Jingle Beliš Pdčaral zimsko pokrajino, kjer kraguljčki in novoletna pesem pri-
Snežak, delo učencev grafičnega ateljeja Pionirskega doma, je otro-Ke vabil na prireditev
Pomorejo k dobremu razpoloženju. In nenazadnje so otroci tečaja nemškega jezika s pesmico Winter ade priznali: čeprav je slovo od zifne težko, imajo vsi radi tudi pomlad s svojimi čari. Da pa ne bi °stalo le pri angleških in nemških pesmicah, nas je tudi zborček osnovne šole Bičevje, ki se je prijazno odzval našemu povabilu, Zvabil z venčkom slovenskih pesmic v prijetno zimsko pokrajino.
Obiskovalci so prisluhnili pesmicam in recitacijam v tujem je-dku, ter si ogledali razstavo risb predšolskih otrok, ki sta jo pripravila pedagoga likovnega oddelka Drago Hrvacki in Lado Pengov.
. S tem programom so učenci tujih jezikov dokazali, da jim obisk lezikovnih tečajev daje ne le znanje jezika, ampak jih seznanja tudi z bogastvom tuje otroške poezije, ki jo tako radi poslušajo in interpretirajo.
IRENA POGAČAR-ZAVRL
Mojstrsko________________________________________________
Decembra lani je kočevskemu občinstvu z virtuozno igro na harmoniki pripravil lep večer absolvent Glasbene šole Kočevje Bojan Kovač. S svojo nadarjenostjo in s tehnično dognano interpretacijo del znanih mojstrov je že na raznih drugih koncertih požel priznanja uglednih glasbenih strokovnjakov. Poučuje ga prof. Adi Škorjanc. Njegovo sistemsko delo z vsemi učenci je že večkrat rodilo uspehe. To se je pokazalo tudi na tem koncertu. Bojan,*ki je sicer dijak kočevske gimnazije, je s svojim izvajanjem poskrbel za pravi umetniški večer.
Veliko ploskanja je bilo namenjenega tudi (lijakinji gimnazije Kočevje Oliviji Matelko, ki je med glasbenimi točkami citirala svoje pesmi.
čas brez pravljic
Na osnovni šoli Franca Bevka v Ljubljani je u svojevrstnem ozračju potekala tiskovna konferenca, ki ni prav nič spominjala na tradicionalno obliko takih srečanj.
Kot 15. knjigo Matjaževe knjižnice založbe Partizanska knjiga je znani karikaturist Borut Pečar predstavit svoj literarni prvenec Čas brez pravljic. Nekaj deset učencem se je poleg avtorja predstavila vrsta junakov, ki jih avtor v svoji knjigi opisuje ali omenja. Poleg ožjih sorodnikov, ki z avtorjem delijo usodo Časa brez pravljic, so se predstavili še znani slovenski kulturni delavci: Božidar Jakac, Bogdana Stritarjeva in Mile Klopčič. Mladi poslušalci so od njih zvedeli marsikatero podrobnost, ki jim je dopolnila zanimivo zgodbo o pogumni
materi treh otrok na begu pred sovražnikom, v času, ko za pravljice ni bilo prostora. To je bil čas, ko so trpeli vsi, posebno otroci. Bil pa je to tudi čas preizkušenj, poguma, iznajdljivosti in vere v zmago dobrega nad zlim. Vere, da bo „spo-mladi svoboda".
Skozi lastna doživetja nam pisatelj odkriva temeljit vpogled v tedanji čas — čas brez pravljic. Neposredno in nevsiljivo nas opozarja na vrednote, na katere danes, v miru in izobilju, 'marsikdaj pozabljamo.
Zato je knjiga s svojo neposredno, umetniško dognano izpovedjo, z duhom in vrednotami, ki vejejo z njenih strani ter ne nazadnje z lepimi in duhovitimi avtorjevimi ilustracijami spodbudno in vsestransko primerno branje za naše šolarje. BREDA BERNETIČ
Misli
LJUBEZEN
Ljubezen je poezija čutov. Če je, je nežna, ali pa je ni. Taka ljubezen obstane in vedno narašča.
HONOREDE BALZAC
IZKUŠNJA
Izkušnja je najboljša učiteljica, njene lekcije pa najdraže plačamo.
SLEPOTA
Mnogi govore o iluzijah tistih, ki ljubijo. Bolje bi bilo govoriti o slepoti tistih, ki ne ljubijo.
TEISTA N BERN AR D
UPANJE
Upanje je dober zajtrk, toda slaba večerja.
FRANCIS BACON (
Izvirek življenja
Naglica današnjega življenja, velika zaposlenost in ekonomičnost vplivajo na človeka, da malokdaj obstane in se zastrmi, še bolj poredkoma pa kaj občuduje. Zdi se, da je vse na pravem mestu. Ljudi, ki jih srečujemo, avtomatično primerjamo s seboj in jih slabo razločujemo. Če pa današnji človek obstane, težko ugotoviš, zakaj je obstal. Pomagati si je treba s številnimi orodji.
Človeka baje že kar dobro poznamo. Tako nam zagotavljajo znanstveniki. Če pa pomislimo, da odpirajo po vsem svetu nove raziskovalne inštitute, da bi odkrili, kar ni odkrito, tedaj se zavemo svojega pretiranega zaupanja v dosedanje znanje. Takih stresov pa doživi današnji človek veliko.
Obiskali smo velenjsko galerijo na gradu. Poleg drugih zbirk je razstava črnske umetnosti nekaj posebnega. Ko vstopiš v skoraj povsem neosvetljen prostor, iščeš v polmraku stikalo. Zaželiš si svetlobe. Toda zaman. Morda je tako celo prav. V polmraku se leskečejo temnorjava in črna telesa črncev. Komaj razločiš detajle, vse je tako temačno, skrivnostno. Težko se privadiš. Kot omotičen se sprehajaš skozi prostore. Že ob vstopu te spreleti nekaj kot pik kobre. Razstavljena dela kažejo izvirne kipe in kipe domačinov. Nekatere kipe je izdelal češki kipar Fojt, kije izgubil življenje blizu Velenja.
Vzdolž in poprek je prepotoval črno celino in prinesel veliko zbirko najrazličnejših predmetov od bobnov do instrumentov, od portretov do celih postav. Nekaj daenikejevščine visi v zraku nad vsem tem. S težavo se razgleduješ po figurah in detajlih. Vsaka oblika izraža vitalnost, jasnost in moč. Fantastični prikazi, geo-metrizirani in simbolizirani. Ni vse umetnost, kar je razstavljeno, je pa pomembno blago, ki ustvarja klimo za vrh - umetnost samo.
Temačnost prostora, zagonetnost in simboličnost zmanjšujejo doumljivost. V magičnem ozračju občutimo nenasitno željo ustvarjalcev teh del in neki divji zanos, ki odloča, kako bo kak predmet izdelan, iztesan in pobarvan. Sledimo spretnosti rok, odprtosti in prilagodljivosti dlani, togim in drznim gibom teles, hipnotični sili pogledov, v večnost' uhajajoči stilizaciji, redu, harmoniji, izrazu, sili. Vse to zre vate.
IDEJA
Najnevarnejša je ideja, ki je NEZADOSTNO osamljena.	Noben zakon ni za vse.
ALAIN	TITLIVIJ
Konkretnost v abstrakciji
V prodajni galeriji Mladinske knjige-Labirintu je bila ves november odprta prodajna razstava Silvestra Komela, akademskega slikarja in likovnega pedagoga. Goriški rojak je znan doma in v tujini po svojih samostojnih in skupinskih razstavah.
Poznamo ga po oljih-abstrakcij ah, ki imajo svoje izhodišče v kraškem svetu, v krožki pokrajini, polni presenečanj. S samosvojo slikarsko abstraktno formulo nas spominja na konkretno podobo slovenske kraške pokrajine. Lahko bi rekli, da abstrakcija poudarja konkretnost.
Pokrajinske posebnosti oživijo v zanimivih likovnih rešitvah. Arhitektonske oblike, izražene v žarečih barvah, prozorne svetlobne odbleske in prostorske odnose je uspešno združil v videz neskončnosti, globine, ki se nenehno poglablja in raste. Ob gledanju umetnikovih platen začutimo, kot da bi se širila prek okvirov in se nadaljevala v nas samih. Spominjajo nas na reprodukcijo človekove notranjosti, ki je tudi podoba neskončnosti vsemirja ali bolje - vsemirje v malem.
Prepričljiva slikarjeva dela so značilna upodobitev zanimivega Komelovega abstraktnega slikarstva.
TEA DOMINKO
Pogled na figuralni del razstave (Vdenje 1975)
Tu je Afrika. Tokrat jo spoznavamo v Velenju. To ni razstava velikih razsežnosti. Vsebuje pa tisto najnujnejše: v vsem čutimo žive medčloveške odnose. Ta dela potrjujejo, da ima življenje smisel le za tiste, ki se mu predajo, ga užijejo in se sredi vrtincev skušajo izviti iz njegovih lovk.
Skozi tako dejavnost ugledaš otoke jasnine, gore teme, pa tudi tisto, čemur pravimo življenje. Vse preveč je oddaljevanj, zapiranj v izmišljotine papirnatih levov. Preveč je sposojanja od tistih, ki so si že sami izposodili. Hitre in uspešne poti ni.
Ta dela so nastala sredi črnskih plemen, v razmerah, v kakršnih bi belec zdržal komaj do večera: sredi kričanja in vpitja žensk, veka-nja otrok, sredi komarjev in kač, vraževernih kretenj in pekočega sonca. Nastajala so med ugibanji, kako zaviti gazeli vrat, kako zamašiti levu nenasitni gobec.
Predzgodovinske razmere - toda kakšna dela!
Iz vsega veje življenje, od katerega imamo vsi nekaj, iz katerega smo vsi nastali. Nismo iz papirja. To ni nespoštovanje, ampak le opomin tistim, ki se obotavljajo dati priznanje ustvarjalcem.
Vsako razstavljeno delo nas po svoje privablja, ker je pristno. Pristno je tisto, kar vžge plamen, ki spremeni eno v drugo, kar segreje in izžge. Kjer ni plamena, ni pristnosti, ni življenja. Pristnost je izvirek življenja.
Ne razmišljamo več, da bi prižgali dodatne luči. Ogenj je sedaj v nas. V svetlobi ne želimo odkriti pretiranega geometrizma, racionalizma, morda nedognanosti, viška neke civilizacije, enostranosti, neizglajenosti. Prepričani smo, da bi nam ob teh predmetih umetnosti vsaka svetloba pokazala, da je mogoče obuditi v življenje le tisto, kar še ni povsem ugasnilo. Kjer začne ugašati življenje, ugaša tudi umetnost. Ugaslega pepela ni moč obuditi. V Velenju pa imamo čudovit delček Afrike, njene kulture in umetnosti.
IGOR PLEŠ KO
IzberueMedNovimiKnjigami i
Zbirka Prešernove družbe 1976____________________________
Vsakoletna knjižna bera Prešernove družbe je svojevrstna priložnost, da pride med bralce zbir kakovostnih knjig, in sicer takih, ki so dostopne širokemu krogu bralcev, hkrati pa estetsko polne in sveže po zanimivi barvitosti. Vsako leto je treba s takimi pogledi vsaj v osnovnih potezah ovrednotiti ponujene knjige. Najprej nekaj besed o koledarju za leto 1976. Tako po likovni plati kot po vsebinski pestrosti mu je treba dati priznanje. Umetniško-slikovno gradivo h koledarskemu delu je prispeval Janez Vidic z živopisnimi motivi. Dobršen del koledarja je posvečen stoletnici rojstva Ivana Cankarja. Cankarjevo življenje in delo je prikazal dr. Anton Slodnjak ter poskrbel za izbor iz Cankarjeve bogate ustvarjalnosti. Cankarjevo življenjsko pot je podal pregledno in značilno za razna pisateljeva obdobja. V Cankarjevi literarni ustvarjalnosti so upoštevana vsa bistvena dela. Razlaga jih jedrnato in osebno barvito. Izbor literarnih besedil je premišljen, naj gre za krajšo prozo, za odlomke iz daljše proze, dram ali za osebne izpovedi. Albert Širok je prispeval zanimivo Zadnje srečanje s Cankarjem. Med drugimi prispevki je treba posebej opozoriti na sorazmerno kratek, a učinkovit prispevek Franceta Steleta Vsi smo potniki na ladji, imenovani Zemlja; pisec opozarja kako nevarno postaja življenje spričo onesnaženja okolja. S sestavkom želi spodbuditi tudi k večji dejavnosti. Savin Jogan je s prispevkom o Samoupravnem položaju in pravicah človeka v novi ustavi opozoril na nekatere najvidnejše spremembe in podčrtal tiste elemente, ki so bistvenega pomena in naj bi jih vsakdo poznal. Dr. Metod Mikuž je širše prikazal Slovenski klerikalizem v zgodovinski luči, od tedaj, ko zaznava začetke klerikalizma, pa do leta 1941. Že prej ustaljeno Kroniko za politična dogajanja v enem letu je pripravil Jože Dolenc.
Med štirimi leposlovnimi knjigami je le ena izvirno nova, druge pa so ponatisi. Vse štiri knjige so s področja slovenskega leposlovja. Glede na tri ponatise - nekatere teh knjig so bile doslej že večkrat ponatisnjene - je treba povedati tole: prav je, da uredništvo izbira naše klasike tudi ali celo zlasti iz domačega leposlovja XX. stoletja. Ni pa povsem na mestu, da pride med bralce kot ponatis delo izrazito sodobnega pisatelja, čeprav je treba sočasno poudariti estetsko polnost B. Zupančičevega romana Plat zvona. Sedanji natis je avtor nekoliko skrajšal v primerjavi z natisom iz 1970. Pisatelja je predstavil bralcem Mitja Mejak. V okviru sodobnega leposlovja naj bi obveljalo načelo, da bralec prejme povsem izvirno delo, za književnika pa bi morala to biti posebna priložnost, ko lahko pride knjiga s številno naklado med bralce. Tudi Ptički brez gnezda Frana Milčinskega prihajajo med mlade bralce kot priljubljeno, a dovolj znano pripovedno delo. Kazalo bi pridobiti tudi mladinske književnike za izvirno delo in še kakšen pesniški izbor pesmi za mlade od Vodnika pa prek F. Levstika, Stritarja, do sodobnih mladinskih pesnikov. Ilustracije za Ptičke brez gnezda je prispeval Božo Kos, kratko, a usmerjeno spremno besedo je napisala Breda Slodnjak.
Kot izvirno delo je treba predstaviti povest Milene Mohorič Hiša umirajočih, pokojna pisateljica jo je poimenovala kot zgodbo iz prejšnjega stoletja. Dogajanja potekajo na Štajerskem, v slovenje-goriškem območju od revolucionarnega leta 1848 pa do kasnejših desetletij. Vključuje tudi prvi slovenski tabor v Ljutomeru 1868. Seveda pisateljici ne gre le za navzkrižje avstrijske raznarodovalne politike, ampak osvetljuje socialnodružbene probleme malega človeka. Pripoved Milene Mohorič je preprosta in razumljiva. Zanimiva bi bila vzporednica s Kraigherjevim Kontrolorjem Skrabarjem, predvsem zaradi lokalizacije in nekaterih potez zgodovinske ter družbene problematike. Erna Muser je s spremno besedo razvidno osvetlila dejavnost pisateljice.
Knjiga praktične vsebine je skupno delo dr. Ivana Bonača ter Manje Pečnik-Vovkove Zdravje in lepota. Govori o higieni in kozmetiki. O prvem je pisal prof. Bonač ter podal več ilustrativnih primerov, kakršnih bi se morali zavedati v vsakdanji praksi. O kozmetiki je spregovorila Manja Pečnik-Vovkova, omejujoč se na najnujnejše informacije. V knjigi je dosti risb in fotografij kot dopolnjujoče gradivo.
Morda bi kazalo razmisliti d ustaljeni praksi leposlovnega dela v redni zbirki Prešernove družbe. Ohranilo naj bi se načelo ponatisa domačega klasika, poskrbelo za sodobno izvirno delo, za pomtis ali izvirno mladinsko delo. Četrto leposlovno delo naj bi bilo prevedeno, bodisi iz svetovne književnosti, bodisi iz hrvaško-srbskega in makedonskega jezikovnega območja, pri čemer naj bi dobila prednost bolj sodobna leposlovna dela. Pri tem bi bil potreben čim bolj pester izbor pisateljev.
I.	G.
Koledar za Slovence po svetu
Kot vsako leto je tudi letos Slovenska izseljenska matica izdala Koledar za Slovence po svetu. Koledarski del je seveda samo ogrodje, ob katero so vpeti najvažnejši gospodarski, politični in kulturni dogodki v stari domovini naših zdomcev. Ob proslavi 30-letnice osvoboditve spregovori vsebina o našem boju za svobodo, pa tudi o povojni graditvi, napredovanju - ter današnji pripravljenosti braniti svoje. Osveščenost naših delovnih ljudi in sodelovanje v splošnem ljudskem odporu zagotavljata varnost in napredek domovine.
Pod. temo Jugoslavija in svet sodijo tudi naši odnosi z Italijo in Avstrijo v letošnjem letu. Listajmo naprej; položaj ženske pri nas in v svetu ob mednarodnem letu žensk. Odnosi med našo socialistično družbo in cerkvijo. Gospodarski dosežki naše dežele; njene lepote, ki navdajajo zdomce z nenehnim hrepenenjem in privabljajo tudi številne tujce. Ustavljamo se v Ljubljani, na gradu Snežniku, v Taborski jami, ob Cerkniškem jezeru.
Slovenski umetniki s svojo besedo in podobo bralcu še bolj približajo naš svet in ljudi. Prevodi v angleščino in španščino omogočajo tudi mlajšim generacijam, ki se v šolah učijo tujih jezikov, da spoznavajo našo literatura.
Poročila o delovanju Slovenske izseljenske matice ter pravne novosti za vse, ki odhajajo v tujino, delajo tam ali se vračajo - to je nadvse koristno in brano poglavje. Nato nas Koledar popelje po svetu, povsod, kjer živijo naši ljudje. Knjigi z naslovom Koledar je priložen tudi s slikami bogato opremljen stenski koledar.
N. MAURER
Bitka, kakor življenje dolga
Cankarjeva založba je konec decembra z izdajo monumentalnega zbornika s simboličnim naslovom Bitka, kakor življenje dolga počastila trideseto obletnico osvoboditve in potrdila sloves založbe ob njeni tridesetletnici.
Ta po svojem sporočilu izjemno humana in pomembna izdaja je nastala po znani televizijski nadaljevanki Frana Žižka Teh naših trideset let. V 26 oddajah je z malih zaslonov spregovorilo več kot 160 prič razvoja našega delavskega gibanja, Komunistične partije in njenega revolucionarnega deleža v NOB. Nastala je oddaja, ki je hotela priklicati v spomin zgodovino iz prve roke. Televizijska oddaja je imela to prednost, da so govorili živi ljudje. Toda teh ljudi, teh prič prelomnih dogodkov iz naše preteklosti ne bo več. Prav zato, da bi se vse to ohranilo je nastala ta impozantna monografija.
Uredniško delo je bilo zelo oteženo, saj je bilo treba iz medija govora, večkrat tudi improviziranega, ustvariti celoto, primerno knjižni objavi, pri tem pa ohraniti izvirnost pričevanj. V Cankarjevi založbi so to nalogo dobro izpeljali, pred seboj imamo delo, ki na 740 straneh zajema celotm obdobje delavskega gibanja od leta 1918 do 1945. Treba je poudariti, da zajemajo pričevanja politično in kulturno dogajanje vsega slovenskega prostora in vseh slojev ljudi.
164 prič razkriva marsikaj, kar je prav z njihovimi izpovedmi postalo dragocen del naše zgodovine. Besedila dopolnjuje nad 800 izvirnih fotografij, skic in zemljevidov in tako predstavlja vir, iz katerega bodo zgodovinarji lahko črpali podatke za proučevanje polpretekle zgodovine našega naroda.
Bitka, kakor življenje dolga pa izpolnjuje tudi vrzel v našem zgodovinopisju, kajti doslej napisana dela s takšno tematiko so bila namenjena predvsem strokovnjakom. To delo pa je namenjeno najširšemu krogu, predvsem mladini.
BREDA BERNETIC
Sončnica na rami
Knjižne police naših knjigarn so se ob koncu preteklega leta napolnile z dolgo pričakovano, antologijo slovenskega pesništva za otroke. Na Slovenskem to ni prvi zbornik te vrste, pred njim sta izšli dve deli v redakciji Janka Glazerja in Lina Legiše. Vendar se Sončnica m rami po svojem izboru in izhodiščih od njiju bistveno razlikuje in tako predstavlja v našem založništvu pionirski podvig te vrste.
Antologija ima podnaslov Pesmi za otroke od Frana Levstika do danes. Urednik Niko Grafenauer je torej postavil meje svojemu izboru in tako tudi utemeljil uredniško zasnovo.
Mladinsko slovstvo pred Levstikom je bilo predvsem sredstvo za versko, socialno in moralno vzgojo mladega človeka. Vsebina tega pesništva ni bil otroški svet, poezija s svojo moralistično-didak-tično noto ni segala ne poskušala prodreti v otrokov intimni svet.
Tako je poezija za otroke postala to, kar naj bi po svojem namenu bila - domišljijska igra, iluzija, estetski užitek - šele z Levstikovim nastopom. Sprožil se je proces, ki so mu od Levstika prek Župančiča pa vse do danes sledili domala vsi ustvarjalci otroške, poezije pri svojem vstopu v intimni svet otroške duševnosti.
Poezija, zastopana v tej antologiji, je osvobojena vseh utilitarističnih teženj. Med avtorji je izbiral urednik tiste, ki sledijo temu procesu in so tako najbliže otrokovemu svetu igre in domišljije. Tako dosegajo tisto raven, ko lahko o otroški poeziji govorimo kot o posebni umetniški zvrsti v literaturi.
Sicer se zbirka drži antologijsko-kronološkega načela. Predstavlja 46 avtorjev, ki so se doslej že predstavili s samostojnimi zbirkami. Znotraj avtorjev skuša izbirati najznačilnejša in najbolj tipična besedila. Opaziti je, da antologija poudarja ter skuša slovenski javnosti v izboru prikazati povojno pesništvo za otroke.
Ob estetsko umetniških kvalitetah antologije pa ne kaže prezreti tudi njene pedagoške vrednosti. Sončnico na rami je mogoče s pridom upodobiti tudi pri pouku v šoli.
Knjiga je izšla na 290 straneh v 5000 izvodih, stane pa 98 din. BREDA BERNETIČ
France Slokan
Studenec
Knjiga ima 155 strani besedila - toda na teh straneh je združenih toliko spoznanj in modrosti, da jo upravičeno lahko imenujemo - dragocena V na videz tesen okvir zgodbe revne družine v Slovenskih goricah, kjer manjka celo pitne vode, da o vsem drugem ne govorimo, so vpeta človeška hotenja, hrepenenja, bojazni, boji, poti in stranpoti od rojstva do smrti.
Zgodba je celota - in vendar ni pisana tekoče, kot smo vajeni: grajena je s tehniko mozaika. Vsaka pomensko sklenjena enota je izbrušena celota, kar (oblikovno) poudarja tudi v verzalkah pisan začetni stavek, ki je vselej nekakšen moto. Z dovršenim znanjem in življenjskim poznavanjem resničnega stanja je pisec podal študijo nravi, prleškega narečja, pokrajine in njenega vpliva na človeka. Lahko bi „Studencu“ rekli tudi zbirka povprečnežev in posebnežev - dobrih in slabih - ki živijo povsod, a jih ne opazimo ali pa jih nehote preziramo. '
Vojna - spomin na minulo, strah pred prihodnjo in njena brezizhodna strahota sredi zelenih goric — vse je opisano tako, da človek ne bere, ampak doživlja.
Slog je izbrušen, jasen - pa enkraten v svojih primerah in jedrnatosti. „STUDENEC“ je izšel pri založbi ,,Kmečka knjiga". Kljub skromni opremi bo mnogim postal in ostal za vselej dragocen in ljub. Zavoljo moči, kije v njegovi vsebini
NEŽA MAURER
Osem zanimivih konjičkov	^
lju
Pri izboru ustreznega „konjička‘‘ za otroke in mladino je Po potrebna pomoč odraslih; razvijajočemu se otroku in mladostniku pomagamo pri tem z nasveti, s svojim zgledom ter materialno. Resnica je, da vsak „konjiček‘‘ tudi stane, čeprav je njegova korist Pf tolikšna, da je ni moč vrednotiti zgolj z denarjem. Precej hvaležnih (jC napotkov za ukvarjanje z raznimi vrstami „konjičkov“ dajejo knjige. Takšne knjige je izdala v zadnjih dveh letih Državna'založba Slovenije, in sicer v zbirki Konjiček. Knjige so rezultat poslovnega sodelovanja te založbe z nemško založbo v Muenchnu. Pravkar omenjena knjižna zbirka vsebuje za sedaj osem knjig z naslovi: AKVARIJ, TERARIJ, NOVINARSTVO, in KRIMINALISTIKA (vsaka od teh knjig stane 50 dinarjev) ter MIKROSKOPIRANJE, FOTOGRAFIRANJE, GRAMOFONI - MAGNETOFONI in VESOLJSKI POLETI (cena vsake od teh knjig je 70 dinarjev). Napisali so jih tuji, prevedli in za naše razmere dopolnili in priredili pa naši strokovnjaki. Nakup te bogato ilustrirane knjižne zbirke (ki se bo v letu 1976 še nadaljevala) in nakup posameznih knjig priporočamo osnovnim šolam, zlasti tistim, ki.so že prešle na celodnevno delo, ter vsem mentorjem, ki organizirajo in vodijo različne interesne dejavnosti.
V. T. ARHAR
%
Veterinarska služba v NOB na Slovenskem
Knjižnica NOV in POS pri založbi Partizanska knjiga ja s svojimi dosedanjimi publikacijami že dovolj opozorila na svoje dosedanje delo, tako da je ni treba posebej predstavljati. Dr. Milan Dolenc je z Veterinarsko službo v NOB na Slovenskem podal zgodovinsko zaokroženo delo. Čeprav je bilo že prej napisanih nekaj del na to temo, pa je šele Dolenčevo študijsko delo zmoglo zajeti celotno gradivo v urejeno in pregledno celoto. Knjiga dr. Milana Dolenca je namenjena tako strokovnjakom kot zgodovinarjem in vsem drugim, ki se ukvarjajo z obdobjem narodnoosvobodilnega boja. Knjigo do-, polnjujejo številne fotografije in statistične tabele, ob koncu najdemo seznam imen, krajev, enot. Opremil jo je Vladimir Lakovič.
Zakaj, zato v ekologiji__________________________
Ekologija je veda, ki preučuje in razlaga, kako žive rastline, živali in človek, v kakšnih odnosih so med seboj ter kakšen je njihov odnos do okolja, ki jih obdaja. Na kratko: to je veda, ki raziskuje odnose med živimi bitji in njihovim življenjskim okoljem. Tvorec besede ..ekologija" je nemški znanstvenik Ernest Haeckel (1834 -1919). V XX. stoletju je vloga ekologije še zlasti pomembna, saj je človekovo poseganje v naravo postalo že tako močno, da ga ni moč več prezreti, človek mora temeljito in čim-prej spremeniti svoj brezobzirni odnos do narave (tako žive kot mrtve), sicer bo uničil Zemljo in se s tem onemogočil. In prav ekologija je tista znanost, ki mu lahko učinkovito pomaga izogniti se grozeči katastrofi, ki ga bo doletela, če se ne bo pravočasno spametoval. O vseh teh aktualnih ter mnogih drugih sorodnih vprašanjih nazorno - v sliki in besedi - govori knjiga ZAKAJ, ZATO V EKOLOGIJI. Napisal jo je dr. Kazimir Tarman, izdala, založila in natisnila pa Mladinska knjiga. Cena: 25 dinarjev.
V. T. ARHAR
0 procesu pridobivanja znanja pri pouku in miselni aktivizaciji učencev
Mnogo sodobnih didaktikov se s posebnim poudarkom ukvarja s problemom miselne aktivizacije učencev v procesu pouka in učenja. Temu problemu je namenjena tudi knjižica Milana Bakov-Ijeva O PROCESU STICANJA ZNANJA U NASTAVI 1 MISAONOJ AKTIVIZACIJI UČENIKA U NJEMU. Ko avtor razglablja o racionalizaciji pouka, ugotavlja in poudarja, naj bi le-ta potekala ob popolnejši in uspešnejši aplikaciji že znanih in preverjenih pedagoških norm ter ob popolni odpravi preživelih in že zastarelih pedagoških koncepcij. Knjižica ima deset poglavij: Specifičnost spoznavnega procesa pri pouku, Problem učenčeve miselne aktivnosti v procesu pridobivanja znanja pri pouku, O nezadostnem intelektualnem osamosvajanju učencev, Kdo preobremenjuje učence s preobširnim učnim gradivom ter jim tako pri učenju onemogoča lastno presojo, Pojavi psevdoaktivizacije učencev, Induktivno'ih deduktivno sklepanje v procesu pridobivanja znanja, Pojem in funkcija nazornosti pri pouku, Kriterij resnice pri pouku, Razlika med pragmatistično in marksistično koncepcijo funkcije učenčeve ročne spretnosti v procesu pridobivanja znanja pri pouku ter Psihologija in problem učenja s pomočjo razsojanja. Naveden je tudi obsežnejši seznam domače in tuje strokovne literature. Delo je izšlo pri beograjski založniški hiši Mlado pokolenje. Cena knjige: 10 dinarjev.
V. T. ARHAR
Nove strokovne knjige_______________________
1.	Walter Fuchs: Starši odkrivajo novo matematiko. Ljubljana. Državna založba Slovenije, Mestni trg 26.
2.	VValter Fuchs: Starši odkrivajo novo logiko. Ljubljana, Državna založba Slovenije,Mestni trg 26.
3.	Milan Bakovljev: in as tava kao upravljani proces. Beograd, Prosvetni pregled. Cika Ljubina 3.
4.	Uija Mrmak: Samoobrazovanje. Teorijske in metodičke osnove, j Beograd Vojnoizdavački zavod. Balkanska 53.
5.	Šemsudin Topuzovič: Slobodne aktivnosti i učeničko samo-j upravljanje. Sarajevo, Svjetlost, Radojke Lakič 3.
sre* 3 p	c ^ a a-a ČT 3. e T? "S 3 &.O. fr ZT iT Z frZIB IS S Jš S. 3 3 n" JfJšT <S‘ -a/rl n" §•§• * §'	/ S O </)< I	f I Š j? Č ^ S1 S ^ g g § S Si? & &	. j? S- 5. ir g g o'g _3
t. 1	'
KOT,TIPOM V SLOVO
jVjojca Pečnikova_________________________________________
banskega 20. novembra smo pospremili na celjskem pokopališču zadnjemu počitku tovarišico Mojco Pečnikovo, nekdanjo šolsko — * l 2g)r^te}PC0 H- osnovne šole v Celju in učiteljico v pokoju. Število ludi, ki so jo pospremili na poslednji poti, je bil dokaz, kako je bila je Pokojna Mojca priljubljena in spoštovana, ku
io. Mojca Pečnikova, roj. Kuglič, je že kot otrok prestajala težko ■ist jjovenske družine, ki se je iz slavne Zilske doline preselila na lih	^oriško. Od tod jih je pregnala prva svetovna vojna nazaj na Ko-
zjo r°ško. Učiteljišče je končala v Celovcu, kjer se je usposobila za ba ^?.uk na osnovnih šolah s slovenskim in nemškim učnim jezikom, ga 'lleno prvo učno mesto je bilo v Breginju na Koroškem. Po nesreč-:ar ^em plebiscitu dne 10. oktobra 1920, ko smo izgubili slovenski vi:	. današnje avstrijske Koroške, se je preselila v Jugoslavijo, kjer so
CA M zaposlili najprej v Posavju, tik pred začetkom II. svetovne vojne 'E, Pa ie prišla na mestno dekliško osnovno šolo v Celju; od tod so jo 'E- Nacisti z družino vred izgnali. Težka medvojna leta je preživela v ali Mubljani. Na vseh delovnih mestih je sodelovala v naprednih orga-aši niZacijah, tudi med okupacijo je z dejanji izpovedovala svojo na-) v čredno misel. Po osvoboditvi leta 1945 se je vrnila m opustošeno no ^Versko, kjer je v Celju takoj zavihala rokave pri obnovi sloven-lo, skega šolstva v dobro slovenskih otrok, staršev in nove socialistične ne aornovine. Pri tem delu je dosegla lepe uspehe, za katere je prejela tudi javna priznanja.
Nekoliko let je vodila kot šolska upraviteljica II. osnovno šolo v Lelju, na kateri je bila svojemu učiteljstvu najboljši vodnik, mlajšim tovarišem pa odlična mentorica. Njene pedagoške lastnosti so prišle se Posebno do izraza, ko je sodelovala kot vodniška učiteljica pri vzgoji mladega učiteljskega naraščaja, ki ga je oblikovalo celjsko učiteljišče. Ko so ustanovili v Celju gostinsko šolo, ki je potrebo-vula za vzgojo gostinskega naraščaja čim boljše pedagoške kadre, je Mojca Pečnikova radcrpriskočila na pomoč kot učiteljica nemščine mj m tej pomembni celjski šolski ustamvi. Z zelo uspešno metodo je ni e ^Nla vrsto mladih kuharjev' in natakarjev osnovnega izražanja J teniškega jezika. Rada je sodelovala vsepovsod, koderkoli je šlo za za- P0Tn°č mladini, staršem in družbi.
to Posebej je vredno omeniti njeno delo tudi pri Pedagoškem dnino stvu v Celju, pri katerega ustanovitvi je dne 12. junija 1954 poje zrtvovalno sodelovala in je bila izvoljena v prvi odbor. Na II. red-m, tem občnem zboru dne 4. novembra 1959 je bila izvoljena za lo- tajnico Pedagoškega društva; to funkcijo je zgledno in njenemu aj- ztačaju dosledno opravljala do III. rednega očbnega zbora PD dne ič. ->■ decembra 1962. Pri raznih akcijah, ki jih je organiziralo Peda-
goško društvo, je rada pomagala in je mnogo prispevala k uspehom s svojimi šolskimi izkušnjami.
Osebno je bila tovarišica Mojca skromna, osebnost, ki se ni silila v ospredje, a je bila kljub temu znana in priznana kot odlična učiteljica pri otrokih, starših, kolegih in družbenih dejavnikih. Po na videz niti ne tako težki bolezni je po krajšem bolehanju klonila in v 76. letu starosti za vedno zatisnila trudne oči. Požrtvovalno pedagoško in družbenopolitično delavko bomo ohranili s hvaležnostjo v najlepšem spominu.
ALBIN PODJA VORŠEK
Marica Perinova
V Ljubljani, v Domu upokojencev na Poljanah, je 9. decembra 1975 umrla učiteljica Marica Perinova. Dočakala je visoko starost, saj je bila rojena 25. maja 1884. Po rodu je bila Goričanka, oče je bil Furlan, mati pa Slovenka. Ljudsko šolo in pripravnico sta s sestro obiskovali v Šolskem domu, nato sta končali žensko učiteljišče v Gorici. Marica je maturirala leta 1903. Jeseni istega leta je nastopila službo učiteljice v Drežnici.
Leta 1906 je poučevala na šoli v Smasteh.
Vzgojena v goriškem gregorčičevskem ambientu, z Gregorčičevo pesmijo v srcu je stopala Marica skozi dolgo življenje. Najdalj je poučevala na Grahovem, nekaj let m Šebreljah, dokler ni bila kot zavedna slovenska učiteljica, ki je odločno odklonila vpis v fašistični učiteljski sindikat, premeščena med prvimi v stare pokrajine Italije. Ni vzdržala na jugu, šla je v Prekmurje poučevat slovenske otroke. Nato je več let poučevala pri Križu pri Rogaški Slatini. Po
6.	aprilu 1941 se je zatekla v Ljubljano, kjer je sodelovala z OF, bila aktivna zlasti pri RK in skrbi za begunce. Jeseni leta 1945, ko ji je bilo 61 let, in je imela za seboj 42 let učiteljske službe, je prišla v Slovensko Primorje, kjer je najbolj primanjkovalo učiteljev na obnovljenih slovenskih šolah. Šele ko je bila Primorska leta 1947 priključena k Jugoslaviji, je ta plemenita vzgojiteljica izpregla in šla v Ljubljano, v pokoj.
Družine si ni ustvarila, svoje življenje in moči je posvetila mladini. Bila ji je zvesta in predana do zadnjega, učiteljski poklic je jemala kot največjo dolžnost in poslanstvo. Značajna in vztrajna je dosegla pri pedagoškem delu povsod velike uspehe. Učenci in starši so jo imeli radi, cenili so njeno delo.
Slovenski goriški učiteljišči izpred prve vojne sta dali mnogo uspešnih in prekaljenih učiteljev in učiteljic. Fna teh je bila Marica Perinova. Njeno delo in žrtev ne smeta bitupozabljena.
A. ŠA VLI
Vera Terpinova
Malo pred koncem preteklega šolskega leta nas je pretresla žalostna vest. Umrla je naša draga kolegica Vera.
Četrt stoletja je minilo, .odkar jo je življenjska pot privedla med nas v Slovenijo, da bi slepim otrokom pomagala v čim uspešnejše in zadovoljnejše življenje. Po tridesetih letih njenega službovanja nam jo je zahrbtna bolezen ttrgala za vselej. Omahnila je na pragu zasluženega pokoja, prav v času, ko so postajali rezultati njenih naporov na področju usposabljanja slabovidnih vse bolj očitni.
Veri ni bila pot v življenje s cvetjem posuta. Kruta usoda jo je že s šestnajstim letom pustila brez matere. Ljubezen do ljudi in vere v človeka je navdihovala njen patriotizem in ji vlivala moči, da je v najtežjih časih boja za obstoj naših narodov zavestno krenila po poti poštenja v boju za pravice naših narodov.
V povojnem obdobju je z vso vnemo poučevala na šolah v porušenih vaseh rodne Bosne. Zapostavljenemu narodu je odkrivala okno v svet znanja in napredka. V želji, da bi kar največ prispevala k napredku, se je odločila za študij specialne pedagogike v Beogradu. Prežeta s humanostjo se je odločila pomagati najbolj potrebnim. Ob tem je našla življenjskega spremljevalca, s katerim se je posvetila vzgoji in izobraževanju na vidu prizadete mladine in se preselila v Ljubljano.
S svojo odločnostjo in doslednostjo pa si je kaj kmalu osvojila naša srca, saj je bila vedno zagovornica poštenja in pravice. S svojo mirnostjo in preudarnostjo si je pridobila naklonjenost slepih in slabovidnih otrok, ki tedaj verjetm še niso v popolmsti doumeli njene neomajne zavzetosti za bratstvo in enotnost naših narodov, katerega nujnost je doživljala tako v domačem, kot v službenem okolju. Utrujena od napornega dela je iskala zdravniško pomoč, toda bilo je prepozno.
Gojenci in delovna skupnost zavoda smo se polnoštevilno poslovili na ljubljanskih Žalah od naše drage Vere. Kako priljubljena je bila med svojimi nekdanjimi gojenci in prijatelji, nam dokazuje to, da so prihiteli k njej po poslednje slovo slepi iz vse Slovenije.
Z odhodom naše dolgoletne kolegice, vestne učiteljice slepih in dobre mamice je nastala velika vrzel, ki je ni mogoče zapolniti. Spomin nanjo pa bo spremljal naše prihodnje delo. Z nadaljevanjem skrbi za slabovidne, ki jim je posvetila največ svoje pozornosti, se bomo najlepše oddolžili za vsa njena prizadevanja na področju usposabljanja slepih in slabovidnih.
CVETKA ROŽANEC
} NAŠ PrAAiIK ^/eTUJE
S	??	II
w-   	■ ■	■ ■
ko ~	'
vt Še enkrat S ° jubilejnih
Z Ogradah
v ‘ " :
in VPRAŠANJE: Vsak čas bom ^el - skupaj z udeležbo NOV I ~ trideset let pokojninske dobe, od tega 25 let v prosvetni smžbi. Ker nisem služboval niti deset let na isti šoli - posebno Po vojni so bile uradne preme-stitve kar pogostne — nisem pri-| se/ do sedaj še do nobene jubi-V ‘ejne nagrade. Mnogo mlajši ko-Ie8i, ki so imeli srečo, da so 10 let poučevali na isti šoli, so to • Ogrado že dobili. Ta praksa se ,v. ^ zdi krivična, saj ni bilo od-j dsno od mene, ali bom učil na l2. tei Mi oni šoli, pač pa sem vse ■ta SV,°Le	posvetil prosvetni
dužbi, naj sem jo že opravljal ^ tej ali oni šoli. Kaj sodite o fč. tem? (E. B)
ne ODGOVOR: V tej rubriki ■tn že odgovorili, da je treba Je ^Kati odgovor na takšna in po-ju “°bna vprašanja v samouprav-:r, ?em sporazumu o delitvi do-ja aodka in sredstev za osebne do-u’ h°dke, ki ga sprejme delovna ije ,.uPnost posamezne organiza-^ tije združenega dela. Tudi vaša je S(,*a ie morala sprejeti tak spo-:e razum in gotovo ste delavci šole e: Prej o njem razpravljali. Takrat ■>e kil čas, da postavite svoje ugovore — ki se nam zdijo upra-^čeni — in bi morda dosegli takšno ureditev, kakor jo pred-lagate: da bi se torej v predhod-staž za jubilejne nagrade _ stet° celotno službovanje v pro-^atni stroki in ne zgolj tisto na a, Za(mji šoli ali drugi prosvetni ^stanovi. Sindikalna lista, ki ste ia i° gotovo tudi vi na vaši šoli vgradili v svoj samoupravni spo-0. razum, takšnemu tolmačenju 1 ne dela ovir, saj pravi dobesed-e. j P0’ da vsaka organizacija zdm-hrirf^3 4 določi, katera pred-o- aodna doba se šteje v staž za
jubilejno nagrado. Znano nam je, da so tudi nekatere druge družbene dejavnosti v samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke vstavile določilo, da se šteje v staž za jubilejne nagrade celotno službovanje v tisti dejavnosti, da je le bilo delo jubilanta ves čas enako ali vsaj podobno. S tem se popravljajo krivice, ki bi se sicer zgodile tistim delavcem, ki so bili po službeni dolžnosti tudi po večkrat premeščeni na druge ustanove, vendar v okviru iste družbene dejavnosti (npr. banke, zavarovalnice, zavodi za socialno zavarovanje in podobno). Poskusite to vprašanje ponovno sprožiti pri vaši delovni skupnosti. Prepričani smo, da vas bodo podprli tudi drugi tovariši, ki so prav tako prizadeti, kakor ste vi. — dr. LS
Stimulacija za stalnost
VPRAŠANJE:	Ob spreje-
manju našega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodkov in sredstev za osebne dohodke smo precej razpravljali prav o 33. členu samoupravnega sporazuma, kjer gre za posebno stimulacijo za stalnost. Gre za primere, ko neki prosvetni delavci po lastni želji odidejo na drugi zavod, po nekaj letih pa pridejo - spet po lastni želji - nazaj. Ali bi v takšnih primerih lahko priznali dodatek za stalnost tudi tem delavcem. (M. V.)?
ODGOVOR:	Dodatek za
stalnost je nekakšno priznanje zvestobi določeni delovni organizaciji, zato je po svojem bistvu namenjen samo tistim delavcem, ki so — v dobrem in slabem — vztrajali v svoji delovni organizaciji. Zato v navedenih primerih, ko so delavci na lastno željo zapustili delovno orga-
nizacijo, ne bi mogli prejeti ti delavci dodatka za stalnost za vsa leta službovanja na tisti šoli — torej tudi tista pred vrnitvijo na šolo — temveč samo za leta, odkar so bili nepretrgano na sedanji šoli. — dr. LS
Nimam
predpisane
izobrazbe
VPRAŠANJE: Sem predmetni učitelj s srednjo šolo in dvema letoma fdozofske fakultete, torej brez diplome in strokovnega izpita. Kakšna je lahko razlika pri osebnem dohodku med menoj in tistim, ki ima strokovni izpit in diplomo? Oba poučujeva na predmetni stopnji - torej delava isto (G. M.).
ODGOVOR: To vprašanje je rešeno v 30. členu samoupravnega sporazuma o dohodkih in delitvi sredstev za osebne dohodke za osnovne šole. Po tem členu se delavcu, ki ima nižjo strokovno izobrazbo, kot se zahteva na delovnem mestu, na katerem dela, odbija določen odstotek od razlike med številom točk med zahtevano in njegovo resnično izobrazbo. Vendar se lahko ta odbitek odtegne le tedaj če delavec ne opravlja zahtevanih opravil v predvideni kakovosti, obsegu in času. O tem odbitku odloča samoupravni akt udeležencev sporazuma.
Če torej opravljate svoje delo enako in tudi kakovostno, kakor ga opravlja vaš kolega, se vam od osebnega dohodka ne sme ničesar odbijati. Sicer pa — ali ste si ogledali zadevna določila vašega samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke, ki je moral vsekakor urediti tudi takšne primere? — dr. LS
Dodatna delitev dohodka
- VPRAŠANJE: Z novim šolskim letom sem zamenjala šolo in se zaposlila bliže mesta. Moja nova šola je v novembru t. I. izplačevala razliko v vrednosti točke od 1. januarja 1975 do danes po novem pravilniku, ki ga je pravkar sprejela glede na samoupravni sporazum za osnovne šole. Na moje vprašanje, ali bom dobila to razlike), so odgovorili, da bodo obračunali ostanek v decembru, če bo kaj ostalo, pa bom dobila nekaj tudi jaz. Na moj ugovor mi je bilo rečeno, da ima vsaka šola svoj pravilnik in ureja odnose za tiste učitelje, ki so bili na šoli že poprej, tudi za nazaj, jaz pa kot novinka ne morem biti deležna dodatne delitve. Zanima me, ali je stališče šole pravilno ali pa bi morala biti tudi jaz deležna iste dodatne delitve kot drugi. (N. H.).
ODGOVOR: Ker ste prišli na šolo šele 1. septembra t. L, imate pravico do dodatne delitve samo za čas od 1. septembra dalje na tej šoli, za čas od 1. januarja do konca avgusta pa na prejšnji šoli, seveda ob pogoju, da so tudi tam dodatno delili osebni dohodek kakor po drugih šolah. Res je namreč, da ima vsaka šola svoj pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke in da pridejo pri dodatni delitvi povsem v poštev samo tisti delavci, ki so bili zaposleni na tisti šoli ves čas, za katerega se dohodek deli, drugi pa pro rata partibus, to je sorazmerno času, ki so ga prebili na šoli. Pozanimajte se torej na svoji prejšnji šoli, koliko vam gre iz naslova dodatne delitve dohodka, saj morate biti za čas, ko ste bili še tam, prav tako deležni ustreznega povečanja kakor drugi delavci na isti šoli. dr. LS
Dodatek za stalnost
VPRAŠANJE:	Sem pred-
metna učiteljica, skoraj 20 let službene dobe. V tem šolskem letu sem menjala delovno mesto, vendar mi po novem samoupravnem sporazumu priznavajo na službena leta samo 6 %, ne priznajo pa mi dodatka na stalnost, češ da nisem bila ves čas na istem delovnem mestu. Menim, da mi ta dodatek pripada, saj delam ves čas v prosvetni stroki kot pedagoška delavka. Tako imam po dolgih letih službovanja le nekaj večji osebni dohodek od pedagoške delavke-začetnice. Ali je to prav? (G. T.)
ODGOVOR:	Samoupravni
sporazum se nam ne zdi v redu, saj je imela sindikalna lista, kije podlaga za te vrste samoupravnih sporazumov v organizacijah združenega dela, brez dvoma v mislih službovanja v isti družbeni dejavnosti, ne pa prav na istem delovnem mestu. Po naravi službe je namreč treba prav v prosvetni stroki često menjavati delavce iz kraja v kraj, delno po uradni dolžnosti, delno na lastno pobudo. Sicer je po drugi strani res, da si hočejo nekatere šole zagotoviti stalni kader tudi s tem, da vežejo dodatek na stalnost prav na službovanje na isti šoli, vendar to gotovini v skladu z načeli nagrajevanja ali s sindikalno listo.
Svetujemo, da se obrnete — če je v vašem samoupravnem sporazumu res takšna določba — na republiški svet sindikatov v Ljubljani, da pove o tem vprašanju svoje mnenje in prek podpisnikov družbenega dogovora o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke morebiti doseže ustrezno spremembo vašega sporazuma, če je v nasprotju z načelom nagrajevanja po tem družbenem dogovoru in sindikalni listi. Ta lista namreč na koncu pravi, da organizacija določi v svojem splošnem aktu, katera delovna doba se upošteva pri določanju delovnega jubileja. To se pravi, da ni zapreke, da ne bi vaša šola določila v splošnem aktu, da se upošteva za delovni jubilej vsa služ-
bena doba, prebita v prosvetni stroki, seveda pri pedagoškem delu. Takšne rešitve so sprejele tudi druge družbene službe (socialno zavarovanje itd.).
Položaj učitelja na razredni stopnji
VPRAŠANJE: V šolskih kolektivih nastajajo nesoglasja zaradi različnega obravnavanja učiteljev s srednjo in učiteljev z višjo ■ strokovno izobrazbo (predvsem glede osebnih dohodkov). To vprašanje presega okvir posameznih šolskih kolektivov, zato vprašujemo:
1.	Ali so upravičene tako velike razlike v osebnih dohodkih med učitelji s srednjo in tistimi z višjo strokovno izobrazbo?
2.	Ali je sploh potrebna pedagoška akademija za poučevanje, ko pa se morajo tudi učitelji s srednjo strokovno izobrazbo izobraževati pet let?
3.	Dodatno izpopolnjevanje bi moralo biti organizirano enotno, za vse učitelje, ne pa biti prepuščeno individualnim pobudam, kot je sedaj.
4.	Ali so morda predvideni drugi ukrepi, da bo zagotovljen enakopraven položaj vseh učiteljev na razredni stopnji? (Aktiv učiteljev S.)
ODGOVOR: Vprašanja, ki jih postavljate, so res širšega pomena in ne sodijo,v pravno posvetovalnico. O tem, ali je za razredno stopnjo dovolj samo učiteljska šola, je bilo že ogromno razprav; rezultat je pač sedanja ureditev, ki terja višjo izobrazbo. S tem vprašanjem se gotovo ukvarja zavod SRS za šolstvo, na katerega se obrnite glede te in podobnih zadev.
Kar zadeva neenak položaj glede osebnih dohodkov, opozarjamo na določbo 30. člena samoupravnega sporazuma o dohodkih in delitvi sredstev za osebne dohodke na osnovnih šolah, kjer so ob enaki kakovosti, obsegu in času dela v osebnih dohodkih izenačeni učitelji s rrednjo in učitelji z višjo stopnjo izobrazbe. Tudi nedavna odločitev ustavnega sodišča SR Slovenije podpira to stališče. — dr. LS
Pravočasna prometna varnost otrok-kotesarjev________________________________________________
Veliko je že bilo storjenega za prometno varnost otrok. In vedno znova jih vključujemo v razne oblike dejavnosti (prometne krožke, tekmovanja, prireditve itd.). Tako oblikujemo vse bolj zanesljivo otrokovo samostojnost v cestnem prometu. Pozitivni dosežki so že vidni.
S sprejetjem republiškega zakona o varnosti cestnega, prometa nastopa glede prometnega vzgajanja otrok kolesarjev novo obdobje. Ta zakon določa namreč tole: „Otroci starejši od sedem let, ki se v šolah ali v drugih vzgojnoizobraževalnih organizacijah usposobijo za vožnjo koles, lahko samostojno vozijo kolo v prometu na cesti.
Otroci, ki se niso usposobili za samostojno vožnjo koles po prejšnjem odstavku tega člena, in otroci do sedmega leta starosti smejo voziti kolo po cesti samo v spremstvu odrasle o sebe.“ (30. člen zakona). To pomeni, da bo treba šojsko mladino, mlade kolesarje, temeljito pripraviti za varnejše ravnanje v cestnem prometu. To je zelo velika naloga in odgovornost šol in drugih vzgojnoizobraževalnih organizacij, pa tudi organov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vendar to niso edini otroški prometni vzgojitelji. Največ morajo vzgajati starši. Otroku je potrebna primerna prometna vzgoja že z njegovim drugim letom starosti. Otroci predšolske starosti pa živijo največ ob starših. Zato jih v tem obdobju naučimo marsikaj koristnega. V otrokovem šolskem obdobju bi morala biti domača prometna vzgoja usklajena s šolsko. To bi dosegli z večkratnimi rednimi stiki med starši in šolo (govorilne ure, stiki med učitelji,mentorji in starši).
Vrnimo se h kolesarskim izpitom". To sicer ni nekaj povsem novega. Take ,4zpite“ so že prej predpisovali nekateri odloki o ureditvi cestnega prometa v nekaterih slovenskih mestih in občinah. Sedaj pa je to vprašanje urejeno z republiškim zakonom in velja enako po vsej Sloveniji.
S pričetkom priprav za usposabljanje otrok kolesarjev ne smemo odlašati. Že tako in tako je vsaka prometna nezgoda otroka preveč tragičen dogodek. Začnimo takoj!
Mnoge šole imajo glede tega že dobre izkušnje, saj so učencem izdale že veliko kolesarskih izkaznic, te imajo veljavo še naprej, ne glede na to, da je bil zakon sprejet kasneje, to je 8. oktobra 1975.
Vodstva šol naj se zaradi uspešnejše akcije ..kolesarskih izpitov" povežejo z občinskimi organi za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki bodo še naprej sodelovali v organizaciji priprav za izdajanje ..kolesarskih izkaznic" v najrazličnejših oblikah, zlasti kolesarskih krožkov. Pri tem bo dobrodošlo razpoložljivo gradivo, posebno ..okvirno navodilo za orgnizacijo in delo kolesarskega krožka (brošura Kaj veš o prometu -1975), pa tudi:
—	program, navodilo in pravilnik o organizaciji republiškega šolskega prometnega tekmovanja Kaj veš o prometu (oboje v brošuri Kaj veš o prometu — 1975)
—	Kolesarji v prometu in Odnosi med ljudmi v prometu (v priročniku Otroci v prometu — 1967)
—	Kodeks etike udeležencev v cestnem prometu - 1971
—	prometni film Kolesarski krožek na ozkem traku (16 mm).
V pripravo otrok za usposabljanje za vožnjo s kolesom sodijo tudi priprave in tekmovanja za republiško šolsko prometno tekmovanje Kaj veš o prometu. Prepričani smo, da so učenci, če so dobro pripravljeni za ta tekmovanja, tudi že dovolj usposobljeni za samostojno vožnjo, da se organizira zanje še preskus znanja za pridobitev posebne izkaznice „o opravljenem kolesarskem izpitu". Da bi otroke čimbolje pripravili za varno vožnjo s kolesom v cestnem prometu, je potrebno pridobiti za sodelovanje tudi druge organizacije, ki bi lahko s svojimi strokovnimi sodelavci pomagale šolam pri organizaciji in izvajanju te dejavnosti.
MARJAN METUAK
DRUŽINA PIONIRJEV PROMETNIKOV
Osnovna šola ................. ..................
IZKAZNICA o opravljenem kolesarskem izpitu
Učenec(ka) •. razreda ...........................
rojen(a) ...—.................- 19..... i® opravil(a5
kolesarski izpit; izpoinjuje vse pogoje za. samostojno vožnjo s kolesom ter pogoje v smislu okvirnih pravi! družine pionirjev prometnikov z dne 16. januarja 1967.
V ..................... , dne.............19.
Mentor:
m
prosvetni delovec
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva:	Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon
315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VIL Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 50 din za posameznike, za šole in druge ustanove 80 din. Št. tek. računa 50100-601-16915.
Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list ..Prosvetni delavec" prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
V___________________________________________________________-J
Z >
, VSE %
4VETROV*
ZA BOLJŠE RAZMERE V VAŠKIH ŠOLAH
Ministrstvo za kmetijstvo SSSR je izdalo odločbo o ukrcpilt za nadaljnje izboljšanje delovnih razmer vaške splošnoizobraževalne šole.
Po tej odločbi morajo ministrstvo za kmetijstvo in ministrstva sovhozov zveznih republik, glavne uprave ministrstva za kmetijstvo SSSR, ki nadzorujejo sovhoze in druga kmetijska podjetja, ter organi ljudskega izobraževanja v najkrajšem času sprejeti ukrepe za nadaljnji razvoj šolske izobrazbe na vasi in okrepitev materialnih temeljev.
Te organizacije morajo ob ustanavljanju in graditvi novih sovhozov ter drugih državnih kmetijskih podjetij v svojih predračunih predvidevati tudi graditev splošnoizobraževalnih šol. Če je potrebno, morajo za gradnjo in popravila šol v sovhozih in drugih kmetijskih podjetjih predvideti tudi denar, in sicer do 2 % od obsega gradbeno-montažnih del, predvidenih za graditev objektov za proizvodnjo. Zagotoviti morajo tudi stalni brezplačni prevoz učencev. Učiteljem, ki so zaposleni na vaških splošnoizobraževalnih šolah, je treba zagotoviti v sovhozih nakup živil po državnih maloprodajnih cenah - pod enakimi pogoji kot veljajo za delavce in uslužbence sovhozov. Od leta 1974 morajo sovhozi izločati avtomobile, traktorje in -druge kmetijske stroje za pouk učencev, pa tudi občasno zamenjati amortizirane stroje, ki jih uporabljajo pri pouku na vaških šolah. Delovni kolektivi sovhozov morajo pomagati vaški šoli pri gradnji in popravilih šol in internatov ter oskrbovati učne kabinete in delavnice.
DESET LET MEDNARODNEGA DRUŠTVA ZA PEDAGOŠKE INFORMACIJE
Eden izmed smotrov Mednarodnega društva za pedagoške informacije, kije bilo ustanovljeno pred desetimi leti, je bil med drugim tudi vzajemno razumevanje med narodi.
Pokazalo se je, da tako društvo na Japonskem še posebno potrebujejo, saj so imeli po drugi svetovni vojni le malo natančnih informacij. V učbenikih, enciklopedijah in priročnikih je zapisanih veliko napačnih podatkov. Vsaka najmanjša napaka v tovrstnih knjigah pa lahko povzroči zmedo. Da bi se temu izognili, so ustanovili Društvo za pedagoške informacije. Člani društva zbirajo in proučujejo tuje učbenike, enciklopedije in priročnike. Tam. kjer je potrebno, poiščejo avtorje, založnike in učitelje, ki lahko postrežejo z natančnimi podatki o Japonski. Tuje časopise in založbe oskrbujejo z natančnim in novim gradivom o Japonski, iz učbenikov, ki jih dobe iz tujine, pa izbirajo gradivo in ga prirejajo za uporabo.
Društvo sodeluje s tujimi ambasadami na Japonskem, prek ministrstva za zunanje zadeve pa tudi s podobnimi japonskimi službami v tujini.
ŠOLSKI SVETI V ITA LIJI
Pred dobrim letom je izšel v Italiji odlok, po katerem morajo šole ustanoviti šolske svete.To so organi upravljanja, v katerih sodelujejo: učitelji ter drugo osebje, zaposleno v šoli in starši. Seje svetov vodi direktor. Direktor vodi tudi sestanke drugih organov, kot npr.: izvršni odbor sveta, svet za disciplino učencev in druge.
Podobni organi kolegija so ustanovljeni tudi na posameznih območjih, provincah in v državi.
UČENCI - VOZAČI
Več kot 20.000 posebnih šolskih avtobusov prevozi na Francoskem v enem šolskem letu približno 1,5 milijona kilometrov zato, da bi prepeljali v šolo približno 1,700.000 učencev. Čeprav je bilo v preteklem šolskem letu za prevoze namenjenih 95 milijard starih frankov. Menijo, da to še vedno ni dovolj za uresničitev načela o demokratizaciji izobraževanja.
NOV SISTEM ŠTIPENDIRANJA NA HOLANDSKEM
Od avgusta leta 1977 bodo vsi redni študenti, stari 18 let pa tudi učenci srednjih šol na Holandskem ne glede na dohodek staršev prejemali štipendijo do 415 funtov, če bodo živeli doma ali največ 830 funtov, če bodo živeli drugje.
Naj večjo denarno pomoč prejemajo študenti univerze, in sicer 1.145 funtov. Več kot plovico te pomoči predstavlja posojilo države; to posojilo je treba vrniti po končanem študiju. V preostali znesek so zajete davčne olajšave staršev in pomoč, ki jo dobiva študent, mlajši od 27 let. Odslej bo študent prejemal vso štipendijo neposredno in postal tako bolj neodvisen.
Vlada upa, da se bo potem odločalo za študij več mladih ljudi iz manj premožnih družin.
EVROPSKA UNIVERZA
Oktobra prihodnjega leta naj bi pod pokroviteljstvom evropske skupnosti začel delati evropski univerzitetni inštitut v Firencah. Univerza bo sprejemala diplomirane študente, ki se ukvarjajo z raziskovanjem; to bo tudi glavna dejavnost univerze. Delo bo potekalo v obliki seminarjev in skupinskih raziskav s področij, zanimivih za vso Evropo.
Inštitut bo imel štiri katedre: za zgodovino in civilizacijo, ekonomijo, pravo in politične vede.
V začetku bo univerza sprejela približno 50 študentov. Pričakujejo pa, da bo njihovo število naglo naraščalo. Na univerzi bo približno 50 predavateljev: te bodo izbrali z vseh evropskih univerz.
Pojem, plešem
To je zbirka otroških pesmi, prirejena za izrazni ples. Prodajajo jo v glasbenem oddelku Državne založbe Slovenije v Šubičevi ulici. Na voljo je komplet: štirje ilustrirani zvezki in glasbeni del, ki ga predstavlja GRLICA XVIII, 1-2 sklenjena številka — Jakob Jež: POJEM, PLEŠEM — 38 skladbic za petje in spremljavo.
Štirje ilustrirani zvezki Dragice Sojer:
POJEM PLEŠEM ZVONČEK POJEM PLEŠEM ZMAJ POJEM PLEŠEM JEŽEK POJEM PLEŠEM PREPELICA
so v prodaji tudi v Mladinski knjigi, Titova 3, in na Miklošičevi cesti: v Cankarjevi založbi, Kopitarjeva 2, in v Wolfovi ulici. Naročniki Grlice so glasbeni del že prejeli, ilustriranega pa dobijo v navedenih knjigarnah v Ljubljani. Vzgojiteljicam priporočamo, da se- obrnejo na Državno založbo v Šubičevi ulici, kjer lahko kupijo ilustrirani in glasbeni del, torej celotno zbirko.
Zbirka je namenjena vzgojiteljicam za izvajanje programa v predšolskih ustanovah, glasbenim pedagogom, ki vodijo predšolske oddelke v nižjih glasbenih šolah, učiteljicam za delo v nižjih razredih osnovne šole, pa tudi staršem, ki bodo ob njej prijetno preživeli otroku posvečen čas. Starši bodo tako so-
delovali pri vzgoji ter zbujali otrokovo zanimanje in ljubezen ^ do narave.
Posebnosti zbirke so: naka	| s
zane možnosti razvrščanji	^
otrok v prostoru; vživljanje ' vsebino, npr.: otrok je zvonček zmaj, veter, ježek, klas... Me toda ilustriranja daje vzgojite Ijici možnost, da otrokom po
kaže, kako uporabiti sobo, igri________
šče, travnik: to je pomemben ii razmeroma težko uresničlji' vzgojni smoter. Pesmi dajejf možnost novih oblik vzgojneg-dela s skupino predšolski! 1— otrok, zaradi ilustracij in iz redno razgibane glasbe so upo rabne celo za vzgojo v nižji! razredih osnovne šole.
Vzgojiteljica je na pravi poti-če sproti ugotavlja, kakšno spe sobnost opazovanja imajo otrdi ci pri posnemanju naravnih pojavov, impulzov in ritmov:
Ilustracija nakazuje pri vsak1 pesmici samo en motiv iz vse; bine. Vzgojiteljica in otroci naj. najdejo še druge. Pri razdeljeva nju vlog je pomemben socialo motiv: plahim, nesamostojniO otrokom damo pomembnejše 1 zahtevnejše naloge.
Pričujoča zbirka predstavlji pomladanski čas, od prebujanja do prvih poletnih dni, in sicef po trimesečnem načrtu.
Za ilustracijo leta in izpolni tev letnega načrta bo avtoric! sestavila še tri zbirke, in sice( jesensko, zimsko in poletno.
Odbor za medsebojna razmerja OSNOVNE ŠOLE TRBOVLJE
razpisuje za nedoločen čas prosti delovni mesti:
- dveh učiteljev matematike in fizike, P ali PRU
Sprejmemo tudi absolventa ali študenta matematike in fizike z>
določen čas.
Nastop dela 2. 2. 1976.
OSNOVNA ŠOLA ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE
razpisuje delovno mesto ^
— učitelja slovenskega in srbohrvaškega jezika, za določen čas (k 1.2.do 30.6. 1976.
Pogoj: P ali PRU.
Stanovanje samsko.
Svet
VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA MALČI BELIČEVE UUBLJANA, Tržaška 78
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	pegagoškega vodje enote
Pogoj: vzgojiteljska šola, 5 let delovnih izkušenj v vzgoji oval stvenem zavodu, strokovni izpit
Poleg navedenih pogojev morajo imeti kandidati organizacijska sposobnosti ter pedagoško in družbenopolitično vsestranske razgledanost-
—	treh vzgojiteljic Pogoj: vzgojiteljska šola
|
OSNOVNA ŠOLA HINKO SMREKAR LJUBLJANA-ŠIŠKA, Gorazdova 16
razpisuje prosto delovno mesto
— pomočnika ravnatelja
ki izpolnjuje pogoje po 60. členu zakona o osnovni šoli (Ur. Ik SRS, št. 18/74) ter ima vsaj pet let vzgojnoizobraževalne praks* v osnovni šoli in opravljen strokovni izpit.

Kandidati naj pošljejo prijave odboru za medsebojna razmeija' združenem delu osnovne šole Hinko Smrekar. Prijavi moraj* priložiti še dokazila o strokovnosti in kratek življenjepis z navedb* dosedanjih zaposlitev.
Rok prijave je do zasedbe delovnega mesta. Delo je mogoč* nastopiti po dogovoru. Zaželeno z II. polletjem.
—:-------------------------------------------------------—^
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD ZAGORJE OB SAVI
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:	j-
TOZD Glasbena šola Zagoije ob Savi	A- soci
dveh učiteljev za pouk klaviija, PRU, P	don
S
TOZD osnovna šola „Tone Okrogar" Zagoije ob Savi	Slo\
— učitelja za delo v PB, PRU, P	^eja
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.	1	^
Stanovanj ni.	azv
___________________________________;___________________J P°sl
post
Odbor za medsebojna delovna razmerja	D
OSNOVNA ŠOLA DUŠAN KVEDER-TOMAŽ LITIJA	0,3
a z p i s u j e naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja na podružnični šoli Sava za določen čas, U ali PRU Z3 razredni pouk, stanovanja ni. Ugodne zveze z avtobusi ^ vlakom. Nastop dela 1. februarja 1976;
-	učitelja v podaljšanem bivanju za določen čas od 1.2. do 31-1 1976 U, PRU, P (po možnosti predmetna skupina ZG — ZE) stanovanja ni.
-	učitelja na podružnični šoli Polšnik, U ali PRU, za razred11! obč
pouk, za nedoločen čas; na voljo je samska soba.	i ;udi
___J ljubi
dorr
Prot
M
POS£
grad
razu
kjer
zdrii