Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — ne deljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ui. 6/111
S LOV ENI
Telefoni uredništva: dnevnu služba 2050, — nočna 2996, 2994 in 2050
Z nedeljsko -prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izliaju vsak dan zjutraj, razen pondeljka m dneva po prazniku
ma
i'f. VI. a 31/29
31
V imenu Njegovega Veličanstva Krnijo!
Deželno kot cdiiinosebno sodišče v Ljubljani jn vsled naredbo z dne 21. V. 1930. s koleni jc bila določenu (davna razpravo, razpravljali) dne 28. V. 1950. po s. o. s. Stojkoviču kot sodniku pocdincu p. p. Petrovčič Mirana kot zapisnikarja \ prisotnosti zasebnega obtožilelja Peler .šteblaja zustopanegu po dr. Knnfliču in zagovorniku dr. Natlačena o obtožbi, kateio jc dvignit zasebni obtožitelj štcblaj Peter zoper Struli Franceta zaradi prestopka po čl. z. o. tisku in po predlogu stavljenem po obtožitclju, da naj sc obtoženca kaznuje v smislu obtožbe dne 2P. V. 1930., razsodilo lako:
Obtoženi Hirali Vrune roj. 9. XII. 1903 na Jožici, tja pristojen slan. Stožicc 33 r. k. sin Valentina in Morije roj, Kern, poročen, brez premoženja, pismen, podanik kraljevine Jugoslavije, še nekaznovan
jc kriv
da je kol uvlor spisal in pustit objaviti v /Slovencu, šl. 204/LVlj. z dno S. IX. 1929 nn strani 14. v Irclji koloni v rubriki »človek in paragraf«, ki jc namenjena za poročila izpred sodišča na prvem mestu Ic rubrike svoj članek pod naslovom -'A avtom v jarek«, ki se glasi:
»Človek in paragraf« /. avtom v jarek . . Kako se. piše ni važno, ime mu je 1'eler. Ima svoj lasten voz najnovejšega tipa. je poklicen šofer, ima vse. izpite, vozi za predpisan denar — to jc vse, kar sc ve o njem. Ha ga rad pije, lo žc nobena nova reč ni, ker pije ga vsakdo rad, zakaj bi ga ravno šofer nc smel in ne. mogel. Tega mnenja jc bil tudi 1'eler in se ga je lisli večer pošteno nnsrknl. Tuko opit je čakal pred pošto, naslonjen na svoj voz najnovejšega tipa, kdaj bo kdo od katere strani prišel Iu se kuni peljal, lu tuko je 1'eler dočakal listo uro. ko sc jc iz nekr gostilne primojnlo flclnd in živahna družbe, ki jc bila kar soglasna s tem, da se bo z avtom peljala domov. Pogodita sc je družba z Petrom, la jc zavrtel volan in že so drčali skoji ulice v temno noč. Tam nekje nu Erjavčevi cesti jc železniški preluz. Peter je lom skozi vozil s hitrostjo f»5—70 kilometrov na uro. Nc smete pozabiti, du je bil Peler pijan in tako se je nemara ravno vsled t.»gu /godilo, du je avtomobilu naenkrat zmanjkalo lal iu jc z ovinkom sunil naravnost v jarek. Kftir zviška sc je postavil v blatno mlukužo in seveda s potniki vred. Mimo je tisto uro prirajžal nek voznik in tu jc potem avtomobil s potniki in šoferjem vred potegnil iz jarka in blatne kopeli. Peter je od pijanosti nihal stili in tja, potniki so ludi rentačili — in Inko je stvar prišla na policijo in poleni na sodnijo.
Tam je Peler obsojen nn 1 teden zapora.
S tem je očital zns. obložitelju Petru Šteblajn nekaj neresničnega kar mora škodovati njegovi časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu iu gospod, kred. Zakrivil jc torej prestopek klevete po S f. 52. z. o tisku z ozirom Ti a čl. 55 zok. o lisku in
sc obsodi.
Z ozirom ua določbo čl. 13. zak. o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku po S 301/11 k. z. z uporabo S 71. toč. 3. k. z. na 7 dni zapora in 180 Din den. kazni. V zmislu 5 71/5 k. z. se zapor nadomesti z denarno kaznijo 420 Din, lako da ima plačati obtoženec skupno hOO Din den. kazni, ki se v slučaju neizterljivosti izpre-meni v 10 dni zapora. Den. kazen jc plačati v smislu določilo čl. 40 z. o. t. v 8 dneh po prui omočnosli razsodbe.
Nadalje sc obsodi obtoženec po čl. 62. z. o. t. na plačilo odškodnine zus. obtežitelju v znesku 600 Din plačljivih najkasneje v 14 dneh po prav omočnosli sodbe pod izvribo in po 5 310 k. p. na povračilo stroškov kaz. postopanja. ki sc izrekajo izterljivim, v 8 dneh pod izvribo. Slednjič jc dolžan obtožence v smislu določila čl. '■3 z. o, I. objaviti, tenor te sodbe v dnevniku »Slovenee-nu čelu lista, v 8 duch po pravomočnosti razsodbe.
Naša dolžnost
M. Sobota, 27. avg.
V našem mestu jc neki čisto majhen urad. Posluje od t. febr. 1929 in se imenuje »Ekspozitura javne borze dela«. Vodi ga en sam uradnik, le sluga mu je v pomoč. Ta urarlek pa je za Slovensko krajino silne važnosti: borza dela jc lota 1929 zaposlila nad 6000 delavccv in delavk: bodisi da jih je poslala na sezonsko poljedelsko delo v Nemčijo in nn Francosko, bodisi da jih je zaposlila ua vcleposestvih v državi.
Letos jc otlšlo na Nem.šiko 1800. u na Francosko 1200 poljedelskih delavcev in delavk. Z zaslužkom jc pretežni del zadovoljen. V visoki poljedelski sezijii, ko fantje in dekleta Slovenske krajine v tujini delajo, se naše mesto tako-rekoč »pobankiri«. Dan zu dnem prihajajo prekmurski mali ljudje v hranilnice im posojilnico menjavat franke ki marke. Iz tujine domov |Kisla n ali prinesen denar leta 1929 jc znašal nad 4,000.000 Din, letos bo ta čisti prirastek k narodnemu premoženju znašal gotovo nad 12,000.000 Din. Ta naš mali uradek boize dela jc rešil torej najvažnejši problem Slovenske krajine: zaposlil je čez poletje pretežno večino prekmurskega poljedel-sko-dela v skega proleturijata, s tem pa omogoča njega prospevanje v mrtvi zimski sezoni. Da je to cniinentnoga narodnostnega in državnega pomena nam ni treba nagln-šati posebej.
Ali nekaj drugega jc, fcar nam jo ob vprašanju slo ve.n jekla ji,škega poljcdelsko-delavskegu problema tako sililo pero v roke: Njih pisma iz tujine, predvsem iz Nemčije. Vzemi in čitaj tega ali onega, s to ali ono nijanso, on refren ti bo neprestano zvenel v ušesa: rešpekt pred visoko splošno kulturo nemškega delavca, do potankosti razvita socialna zaščitna zakonodaja, zlasti nje striktno izvajanje in rešpektirunje tudi od poslodavcev. Kaj je bolj naravnega kot to, da zori v teli tisočih našega najbednejšega delavstva cnu sama velika misel v silno hrepenenje: da bi postalo i doma čimprej tako!
Ko sem tc dni prebiral še enkrat krasne dr. Krekove »Črne bukve kmetskega stanu« in njegov program delovnih stanov, katerega jc pozneje osvojil katoliški shod. sem sc glolw>ko zamislil in mi jc tesno postalo pri srcu. Pred 46-timi leti so že zahtevali ti možje zakonito določitev minimalne tlelavske mezde in splošno socialno zavarovanje za -— ccl kmetski in malo-obrtniški stan!
Premislimo: ccla Slovenska krajina jc življenjsko interesirnna, kako se bo rešil pereči problem njenega |>ol jedelskega delavstvo. Okru-ji Maribor, Ptuj in Ljutomer odmevajo resolucij organiziranih vinuarjev. Dalmacija in Bosna je tu z disettisoči svojih proletarskili kmetov in pa Voj v (Klina, kjer je |>o!cg velikega bogova, prav tuko veliku revščinu |>oljedclskegu delavstva.
Menimo, tla storimo pruv. ako danes obračamo pozornost nicrodajnih faktorjev in javnosti sploh tudi na to plut našili problemov, ki niso samo socialni v ožjem smislu marveč obrnem občenarodni in državni. Položaj poljedel-skegn delavstva in problem kmclskc revščine sta dnne.s dva eminentno državna socialna problema po vsej Evropi in seveda tudi pri nas. Nekatere države ga tudi že z ostro neposrednostjo čutijo, predvsem Romunija, Bolgarija, Madjarska, Poljska, ki so nam v agrarnem oziru
Avstrija je odložila krinko
Razbitje trgovinskih pogajanj z JugostcvVo - Z Madžarsko proti Jugoslaviji
Razburjen e v Varšavi
Dunaj, 28. avgusta, d Dogodki se razvijajo popolnoma v skladu z informacijami, k' i i h je priobčil »Slovenec« o pomenu žitnega monopola, ki ga hoče uzakoniti Avstrija. Na sklepe sinajske | konference, ki so imeli namen postaviti vprašanje razmerja med nasledstvenimi državami na gospodarsko podlago, odgovarja Avstrija s carinsko vojno proti našim agrarnim pridelkom. Na sedanje agrarne konference v Varšavi, ki so delokrog si-najskih pogovorov razširile na še večje število držav, in katerih se udeležuje močna jugoslovanska delegacija, odgovarja Avstrija s prelomom avstro-jugoslovanskih trgovinskih pogajanj. Avstrijski kancler bo z olajšano vestjo nastopil pol v Ženevo, kjer ga bosta nestrpno čakala Gandi in Bethlen. Karte so bile položene na mizo, in je prav tako.
Ko so se včeraj raznesle po mestu vesti, da je avstrijska delegacija za trgovinska pogajanja z l Jugoslavijo naenkrat čutila potrebo, da pove pred plenumom, da nima smisla nadaljevati pogovorov, ker bi bili brezuspešni, javnost sprva ni hotela verovati. Položaj avstrijske industrije je danes tak, da ni previdno, če zvezna vlada izziva one države, ki so najboljše odjemalke za njene industrijske pridelke. Zato so domnevanja o vzrokih za brutalno ukinjenje pogajanj takoj zavzela jasno črto, Če Avstrija iz gospodarskih razlogov ni bila prisiljena do tega koraka, potem je to storila pod pritiskom notranjepolitičnih razmer ali pa pod težo mednarodnih obveznosti. Da je zvezna vlada želela napraviti poklon Bauerbiindlcrjem, je verjetno, saj je tudi drugače popolnoma adoptirala
politične ideje tc naci onaii lične vsenemške stranke. Čc sc bo jeseni vršila oienziva proti Schobenu, potem je dobro, ako sedi nekaj zaveznikov med Baucrbundom, Vendar ti ra^aga nc more bili zadovoljiva, ker ni za;'	V el, lici Ballp atza
se je žc dolgo nai.il v	ntc» o tem
že poročal, d.t se ,e ir	n>.. iiirjki predsed-
nik Bethlen mudi na 1 ;in,,u, in sicer par dni po sinajski konferenci, ter avstri skemu kanclerju vsiljeval svoio polilično ideologijo. Takrat se je sklenil med Avstrijo in med Madjarsko tajen gospodarski pakt, ki naj ima izzveneti v carinsko unijo med obema državama, v pričakovanju svetovnih dogodkov, ki bodo dovolil še tesnejše sodelovanje. Na podlagi tega pakta sc Avstrija zaveže kupovati svoje žitne pridelke na Madjarskem, medtem ko bo Madjarska olajšala uvoz avstrijskih industrijskih pridelkov. Ta pakt nai bi ostal tajen, dokler bi se nc zvedelo natančno, kam merijo sinajski načrti.
Avstrijski industrijski krogi so naravnost ogorčeni nad politiko zveznega kanclerja, ki političnim kombinacijam na ljubo hoče žrtvovati industrijo. Ogorčenje je veliko tudi proti baronu Pronayu, madjarskemu državnemu tajniku, ki je te dni podal v enem tukajšnjih listov izjavo, po kateri bi izgledalo, kakor da je Madjarska z dušo in telesom na strani balkanskih agrarnih držav in steber varšavske agrarne konference, ko je vendar jasno, da gre njeno delovanje v nasprotni smeri, četudi je res, da mora Madjarska v tem biti pokorna instrukcijatn, ki jih dobiva od vsej evropski javnosti poznane velesiie.
V jugoslovanskih krogih na Dunaju je razpoloženje mirno. Jasnost ie v politiki neprecenljiv faktor. Svetnik jugoslovanskega poslaništva g. A. Cincar-Markovič tudi ni prikrival svojih misli, ko ie v intervjuvu današnji »Neue Freie Presse« odkrito povedal, da bo Jugoslavija prisiljena reformirati svojo trgovinsko politiko, ki je do sedaj bazirala na klavzuli o največji ugodnosti. Mesto tega bo upeljala preferenčni sistem ali pravico, da more vsaka država pogodbenim potom dovoliti gotovim pridelkom dotične države ugodnosti, ki jih isti pridelki iz drugih držav nimajo. Vsem čitavcem intervjuva je jasno, ka. te besede po ustanovitvi žitnega monopola v Avstriji pomeiijo.
Drugi listi, ki sicer beležijo vsak dogodek, ki je le količkaj v zvezi z Jugoslavijo, nočejo priznati resnosti položaja. Reichspošta o tem popolnoma molči, Neue Freie Presse komaj omeni ta incident. Das Neue Wicner Journal ga prinaša brez vsakega komentarja.
Varšava, 28 avgusta, rr. V poznih urah so se po Varšavi raznesle vesti, da je avstrijska vlada nepričakovano ukinila trgovinska pogajanja r. jugoslovansko delegacijo in da so Jugoslovani odpotovali v domovino. V krogih agrarne konference, kjer je do sedaj vladalo veselo razpoloženje in velik optimizem, je nastalo neprijetno ozračje. Delegati so se obračali na madjarskega delegata za informacije, toda ta je trdil, da mu ni ničesar znanega. Delegati žele, da pridejo do gotovega rezultata, ker bo samo na la način mogoče uni čiti v korenini vse intrige, ki sc že dvigajo proti gospodarskemu pacifizmu v Evropi.
Drugi dan letalskih tekem
Preko Belgrada in Bukarešte v Varšavo
Bukarešta. 28. avg \A. Od letalcev, ki sc udeležujejo letalskih tekem držav Male untante in Poljske, jc prvi prišel iz Belgrada v Bukarešto češkoslovaški letalec Zvozil ob 7.23,20. nuto Rupuič ob 7.25.20, Puvelič 7.26,54. Ruprili 7.37. Za njuni so prišli v presledkih po 2 do 3 minute v temle rodu: Vičarek, Mareš, šintič. Burdulan. Klebs. Hubl, Sarancsku, Paklca, Stržetinski, Rolšcanu in Vidinski. Vreme jc bilo nemirno. Letalci so v istem redu odleteli proti Varšavi. Incidenta ni bilo nikakega.
Bukarešta, 28. avg. AA. Letalci Male antante in Poljske so krenili danes zjutraj iz Buka-
rešte proti Varšavi v sledečem redu: Rupčič ob 7.58. I\i vel it" ob 8.18.8, Novak 8.22,05, Zvozil ob 8.24. Opri sob 8.26, Rurtlulan ob 8.28, šintič ob 8.30, llnbl ob 8.33. Večirek ob 8.44. Tenanascu ob 8.50. Skršipinski ob '). Vivicki ob 9.03, licfel 9.15. Otru ob 9.18, Pukl ca ob 9.20. Malcš 9.22. Topuceanu ob 9.26 in Klcps ob 9.30.
Varšava, 28. avg. as. Že na prvi etapi krožnega poleta od Varšave do Prage so morali trije izmed šestih poljskih letalcev odstopiti. Dve poljski letali sta razbiti, en pilot pa je ubit. Razen tega so Poljaki v prvi etapi dosegli najslabša mesta za Romuni, dočim so najboljša mesta dosegli češkoslovaški letalci.
Nitti o Jugoslaviji in Italiji
Senzaeionelen članek italijanskega državnika
Sofija, 28. avg. p. V sofijski reviji »Narodno delo«, ki je urejevana v duhu mednarodne kmetske ideologije, je izšel senzacionalni članek Francesca Nittija, bivšega predsednika italijanske vlade, o od-nošajih med Jugoslavijo in Italijo.
V članku Nitti naglaša, da Italija ne more imeti pretenzij na Dalmacijo, ne da bi pri tem gazila liste nacionalne principe, na katerih je zasnovana njena narodna neodvisnost. Samo brezuniniki in nesmotreni ljudje morejo zahtevali Dalmacijo za Italijo. V Jugoslaviji je neznatno število italijanske manjšine, ki govori italijansko. V Italiji jc mnogo več manjšin, posebno slovanskih.
Slovenci in Nemci so prebivalci dela Evrope, ki jc najbolj razvit. Konflikt z njimi bi bil napačen. Govorim o narodih, ne pa o rasah. Ne mislim, da bi med Jugoslavijo in Italijo obstojal osnovan vzrok za nesoglasja. Italija in Jugoslavija se druga proti drugi ne moreta obnašati indiferentno, marveč le kot prijateljici ali nasprotnici. Iti pa morata po poti simpatije, čim bolj po poti tistih interesov, ki so obema skupni. Samo v tem slučaju bosta prišli do blagostanja in zvestobe. Prej ali slej se bo program, ki sem ga označil pred 10 leti, izvršit, končuje Nitti ta članek.
Revolucionarno giban je v J. Ameriki
V republiki Peru že druga porevolueionarna vlada — Grozeči
nemiri v Braziliji
Newyork, 28. avgusta, as. Vojaška Junta, ki je pod vodstvom generala Ponzeja prevzela vlado v Limi, se je morala umakniti voditelju južnih vstašev, polkovniku Cerru, ki je sedaj priznani vrhovni zapovednik v državi Peru. Cerro bo sestavil novo vlado. Čuje se, da so bile razprave zelo viharne, in kakor se poroča iz sosednih glavnih mest, je prišlo do velikega prelivanja krvi. Tako so pristaši Cerra ustrelili prefekla province Tacna. Bivši predsednik Lequia jc ujetnik na kri-žarki »Almirante«, dokler ne bo Cerro odločil o njegovi usodi. Govori sc, da je Lequia tako hudo bolan, da je pričakovati njegove smrti. Peruanski diplomatski zastopniki v Londonu, Bruslju in na
zelo sorodne, du ne omenjam drugih držav, ki so nam bolj daleč: baltiške države. Itnlijn, Španija in druge. Opozarjati je treba, tla zlasti italijanski režim delti uprav gigantske n«|x>re in trosi milijarde, dn položaj kmetskega pioletnri-jatn izboljša. Kajti od tegu sta bistveno odvisna tako ozdravljenj* vsega gospodarstva države in dvig narodnega blagostanja kakor tudi socialna zndovoljnost mas. Znano dejstvo je, tla v letu pogledu psiliologično igrn poljedelsko delavstvo iu kmetski prolctnrijut danes prav takt) važno, tla. celo še važnejšo vlogo nego industrijski delavec, ki jc povprečno veliko boljše situiian
Dunaju so odstopili.
Newyork, 28. avgusta, as. Iz Buenos Airesa prihajajo vesli, da se je bati izbruha nemirov. Straže v vladnem poslopju so čez noč pomnožili. V okolici stanovanja predsednika Irigoyena je nastavljen močen oddelek policije na konjih. Na strehi vladne palače je nameščeno veliko število strojnih pušk. Železniška uprava je dobila povelje, da mora pripraviti vlake za prevoz čet v Buenos Ai-res. Predsednik se ie vso noč posvetoval z dvema ministroma, županom v Buenos Airesu in z generalom Alvarezom, ki je vojaški šef prve cone Nameščenci in delavci telefonskih družb so napovedali 24urno stavko.
in zato danes socialno že bolj uravnovešen. Izpopolnitev socialne zakonodaje /. raztegnitv ijo tin ves kmetski proleturijat je nujna državna potreba in ctlcn najvažnejših narodnih problc-iiu,\ danes.
Delo, ki nu realnih izkustvih orje v IkmIoč-nost, jc pravo in trajne vrednosti. Potrebno jc, tla se neprestano zavzemamo za najbolj potrebne sloje naroda. S tem izpolnjujemo najbolj svojo dolžnost tlo naroda, ohranjamo in krepimo državo in izvajamo v najbolj prnk Ičncin pomenu tudi svoj k i -c a u - k i ptogi.ini — progrum katoliške akcije.
Avdijer.ce na Bledu
Bled. 28. avg. AA. Davi ob 11 je sprejel Nj. Vel., kralj zastopstvo Zadružne revizijske zveze iz Ljubljane v polurni avdijenci in to gospode kanonika J. Šiško, dekana Gnitlovca i/. Žužemberka, župnika J. Pibra i/. Šenčurja, župnika A. Golfa iz Bohinja ter industrijca K. Petcreo iz Ljubljane Kralj se jo zelo zanimal za gospodarske razmero in za druga aktualna vprašanja dravske banovine.
Nato je bil pozvan v avdijenco bivši minister dr. Niko Zupanič, ki jo ostal v razgovoru s kraljem pol ure.
Proga Kuršuml'a —Priština
Belgrad. 28. avg. /.. Včeraj so pričela gradbena tlela lin progi Kuršumlija-Prištinn. ki bo
dolgu 60 kuj. Trasacija je končana. Gradn jo bi. trajala 2 leti in pol, ker bo treba graditi 2 km dolg tunel v Prepolcu. krediti in načrti s<> žc odobreni.
Gradbena delavnost v Belgradu
Belgrad, 28. avg. z. V Belgradu je gradbena podjetnost pojenjala. V procentih izražena bi bila za 15% slabša od lanskega leta. od predlanske pr. celo za 25%. Pričakuje se še večje nazadovanje. 15. avgusla je bilo 3000 praznih stanovanj. Do 1. novembra bo praznih še nadaljnih 500. Vse to je vpliv velike gradbene delavnosti na mestni periferiji, kjer je mogoče stanovanja dobiti za zelo nizke cene.
Trgovina z opijem
Belgrad, 28. avg. z. Odkar v Jugoslaviji pridelujemo in izvažamo opij i/ Jugoslavije, je letos prvič, da smo izključili posredništvo solunskega trga. Središče opijske trgovine se je preneslo v Skoplje in mi izvažamo naravnost in brez vsakega posredovanja solunskega trgu. ki je vsako leto našim pridelovalcem opija veliko škodil. Do sedaj sc je prodalo v inozemstvo 60 lisoč kg opija po ceni 680 Din.
Cenzura Hlmov
Bclerad, 28. avg. AA. V umetniškem oddelku ministrstvu prosvete bo 1. septembra t. 1. ob 10 dopoldne seja strokovne komisije za pretresanje ir sprejetje pravilnika o kontroli filmov, ki jih pred vajajo v naši državi. V tej strokovni komisiji so zastopniki ministrstev prosvete, socialne politike in narodnega zdravja in notranjih zadev. Komisiji bo predsedoval šef umetniškega oddelka ministrstva prosvete Diniovič.
Nesreče
Ronnevill«, 28. avgusta. AA Štirje lečki šol ske kolonije so se sklanjali na ledenem mostu iv ogra,o in gledali v reko. ko se je ograja odlomila in so vsi štirje padli UO metrov globoko. Po dolgem iskanju so naši i trupla treh ponesr Vencev, ki so bila strašno razmesarjena. Četrti je bil nevarno ranjen.
Milim. 28. avg. as. Blizu obale pri Livornu gori neki neznan parnik. ki najbrže nima brezžične oddajne postaje. <""uvaj na svetilniku je pozval bližnje ladje ua uomoč.
jjr
Panevropa
Vprašanje Panevrope ali evropske federacije, bo postalo z zasedanjem Društva narodov zopet aktualno. Evropske države so vsaka za sebe podale svoje mnenje in sedaj se bo brez dvoma napravil poskus, da se iz teh različnih stališč sestav, konkreten načrt zn federalno Evropo, ali pa da se la misel zaenkrat izbriše iz seznama .det, s katerim se bavi mednarodna politika. Briand je pri sestav, svoje spomenice polagal veliko važnost na predhodni politični sporazum med evropsk.m. dr/av. n , ™ je šel v zasledovanju svoje zamisli tako daleč, da je zahteval, da se morajo gospodarske zveze
podrediti političnim.
S tem je bilo vprašanje postavljeno popolnoma jasno iu iz odgovorov evropskih sil je točno razvidno, da se je debata vršila ravno o vprašanju £ vodi pot do Panevrope preko gospodarskega sporazuma ali pa če je mogoče ustvar.t. anevropo z zakonom, odobrenim od par amentov al. v to po klicanih organov. Gospodarsk. sporazum, b. po-tem itak morati logično sledm.
Ce govorimo o ekonomskih predpogojih, ki so za evropsko federacijo potrebni, potem moramo problem študirati z dveh različnih vidikov. Kakšna je ekonomska struktura v Evropi sam., to je prvo, in kakšno stališče bo gospodarska enota, k. b. obsegala vse evropske države, zavzemala napram svetovnemu gospodarstvu oziroma napram drugim velikim gospodarskim enotam. Z drugim, besedam, se glasita vprašanji takole: Ali gospodarska struk-tura Evrope sploh dovoljuje gospodarsko federacijo, in če jo dovoljuje, ali bi evropska federacija bila s svetovno-gospodarskega stališča koristna.
Erancoski pisatelj Delaisi je napisal pred par meseci krasno knjigo Les deux Europes«.. deja katero razvija, je originalna .n sveža. Z velikan skim statističnim materijalom, k. ga te imel na razpolago, in katerega je vporabil za svojo novo tezo, e Pisatelj narisal, kar imenuje gospodarsk. atlas Evrope- Evropo razdeluje v dve enoti, prvo imenuje »evropska parna sila«, drugega »evropska živalska sila«. Prva enota bi obsegala velikanski po-lioon ki bi se naslanjal na severu na Stockholm. Dantzig, na vzhodu na Krakov in potem v ravni črti do Florence, na jugu bi se dotikal Barcelone m od tam bi tekel do Glasgov/a. V tej'pokrajini med Škotsko in rodovitno dolino Pada v Italiji in med Pirenejami in Odro. so se vse znanstvene iznajdbe preteklih sto lei izrabile in indukcija je tam do-sesrla svoj višek v vsakem pogledu. Ostala Evropa, torej večji del Španije, večji del Italije, Avstrija Ogrska, večina Poljske, balkanske države, baltiške države in Rusija pa predstavljajo zase enoto, kjer ie industrijska in agrarna produkcija zaostala: živalska sila. Iz statističnih podatkov sledi, da »napredna« Evropa absorbira eno tretjino >naj>redno-evropske. produkcije, drugi dve tretjini pa gresta v kolonije in v Ameriko. Amerika se zapira, kolo-niie nc morejo konsumirati- neomejeno količino bla-<ra napredne« Evrope. Kam bo to blago šlo? V Evropo druge kategorije? Ali je vzhodna Evropa zmožna porabiti vse, kar ji bo zapadna ponujala? ^žliodna Evropa je šla skozi dolgo vrsto socijalmh Evolucij, ki so njeno kupno moč skoroda uničile. Ona bi' bila v stanu nastopiti kot konžument za-padno-evropskega trga šele, če se ji bo pomagalo zvišati blagostanje. Tukaj smo prišli do zaprtih vrat. Kaj naj pomaga? Kako se naj pomaga? V neke vrste profetični viziji si lahko predstavljamo Evropo, v kateri ima vsak narod svojo nalogo, kjer i.na vsaka država svoj delokrog, kjer se je sistem Taylor uveljavil v meddržavnih gospodarskih odnosih. Ali bo pa tudi poskrbljeno, da bo »nena-predna« Evropa lahko prodala svoje agrarne produkte v »napredni«? Takale premišljevanja so koristna. Niso namenjena, da razčistijo pesimizem, ampak, da nam vsem pokažejo problem ne samo v vsej svoji lepoti, ampak v vseh svojih težavah.
Pa četudi bi bilo lahko v relativno kratkem času racijonalizirati evropsko gospodarstvo in vso evropsko produkcijo opredeliti, vendar ostane vprašanje še odprto, če bi se tako organizirana Evropa v velikem svetu, kjer so gospodarska vprašanja povezana med seboi, obnesla.
Po vsej priliki bomo morali v bodočih desetletjih računati z dvema velikima gospodarskima enotama, ki bosta regulirali svetovno gospodarstvo: na eni strani so Zedinjene države v Ameriki, na drugi pa britanski imperij. Zedinjene države? Na približno 8 miljonov kvadratnih kilometrov prebiva 120 miljonov ljudi. Evropa meri 9,790.000 kvadratnih kilometrov ter ima 480 miljonov ljudi. Ameri-riška zemlja je danes najbogatejša kar se tiče surovin. Njeno prebivalstvo je ustvarilo najvišje po goje za pridobivanje in za konzum. Njena lega. med dvema oceanoma ji dovoljuje, da trži z vsemi kontingenti. Torej predpogoji za gospodarsko ekspanzijo, ki mora vse pred seboj podreti. Velika Britanija in njen imperij pa merita '36 miljonov kvadratnih kilometrov s 454 miljoni prebivalstva, ali brez Indije 130 miljoni ljudi. Proti vsemu, kar interesirani listi danes pišejo o britskem imperiju in navzlic temu je za nacijonalne ekonome več ali manj jasno, da se britanski imperij razvija v velikansko carinsko unijo, ki se bo razlegala po celem svetu, ki bo na vseh koncih zemeljske oble imela svoje industrijske centre, in ki bo mejila skoroda na vse večje narode sveta. Britanska gospodarska enota bo tako močila, da bo zelo ležko odpreti vrata za tuji uvoz, a da bo ona prav lahko pohodila pod seboj vsako neorganizirano konkurenco. Kako stališče bo zavzela napram tema dvema skupinama Evropa? Očividno je politična federacija, četudi bi uspela, kar pa ni gotovo, instrument brez vsake vrednosti.
Samo gospodarski sporazumi, široke carinske zveze, zveze agrarnih in zveze industrijskih držav, ki bi druga drugi priskrbele trg in na trgu konzu-menta, ki bo v stanu kupiti, bi preprečili dejansko gospodarsko suženjstvo Evrope. Na drugi strani pa vstaja vprašanje, kako bi izpadla carinska vojna med organizirano Evropo in med anglosaksonskima skupinama. S kakšnimi kompenzacijami bo Evropa morala plačati bombaž in petrolej in kavo in premog? Iz lega stališča bi mi trdili, da so sporazumi, kot jih je začela Jugoslavija z Romunijo, ali kot jih želi varšavska konferenca, in katere avstro-madjarska polilika sabotira, najpravilnejša pot do rešitve, zalo ker nimajo nobene bojevite osi, ker so skromni in ker ne izzivajo nobenih protiukrepov.
Zmagoslavni pohod
gospodarskih pacifistov
Otvoritev agmrne konference vpliva pomirljivo na politične krize — Osem
držav udeleženih
Varšava, 28. avgusta, as. V kmetijskem ministrstvu se je začela danes v slavnostno okrašeni dvorani vzhodnoevropska agrarna konferenca' Otvoritveni gavor je imel zunanji minister Za lesk i, ki je pozdravil oficielne delegate sedmih, držav Misel sodelovanja vzhodnoevropskih agrarnih držav se p/ihjgodevn Briandovenui načrtu Panevrope. Za predsednika .je bil izvoljen poljski kmetijski minister J a nota P o I c z y n s k i
V svojem progranmeni govoru je navajal, da je sicer proizvaišrtnotehnični napredek kmetijstva v vzhodnoevropskih državah bil v' zadnjih desetletjih zelo velik, da pa ni postal vir blagostanja Nasprotno je postal položaj agrarnih držav v vzhodni Evropi celo nevaren in zato zahteva solidarnega sodelovanja. Vzroki za lo so konkurenca prekomorskil. držav, prevladovanje industrije in zgodovinsko umljivi zaostanek v izmenjavanju blaga iz Evrope. Nato se je poklonil gospodarskopoll-tičnim stremljenjem Društva narodov ter ideji podonavske antante. potem pa ja izjavil: Naše držav--imajo skupaj 115 milijonov prebivalcev. To pomeni 95 milijonov konsumentov. Če oni svojo težo vržejo skupno na tehtnico, so ne bo nihče smel poplaviti proti njim. Na tej konferenci ni nobenega na-sprotstva proti industrijskim državam. Pač pa je potrebno sodelovanje med agrarnimi in industrijskimi državami, toda postaviti se mora na temelj enakopravnosti.
Nalo so bile izvoljene komisije za obravnavanje posameznih točk dnevnega reda. Najvažnejši- točke so: Pregled dosedanjih metod racio-
nalizacije in centralizacije kmetijskega izvoza,
pregled možnosti f kupne akcije v vprašlinju izvoz-! nib množin, pregled možnosti sodelovanja na veie-rinarno-političnein polju. Nuto je poljski kmetijski minister Polezynski zaključil svoj govor z željo, naj bi tvorita ta kOi.ferMica začetek stalnega sodelovanja udeleženih držav. Pc-sebiia <komisija oe bo bavila z organizacijo takega trajnega sodelovanja. Jutri bodo imeli seje posamezne komisije, v soboto pa je pričakovati zaključka konference.
Ugodni časopisni komentarji
Varšava, 28 avgusta, rr. Vsi časopisi se pečajo v dolgih kolonah z agrarno konferenco, ki se je ravnokar otvorila Delegati sledečih držav so prišli na to velevažno gospodarsko mirovno konferenco zapadne Evrope: Jugoslavija, Romunija, Madjarska, Bolgarija, Estonija, Latvija, Finska, Čehoslovaška. Finska je za enkrat imenovala samo svojega opazovavca. Včeraj in danes so sp razni ministri komaj drug drugemu predstavili, se jio-klcnili poljskim kolegom in položili vence na grob poljskega nepoznanega junaka. Nenadna vladna kriza, ki se je ravnotako hitro zopet rešila s sestavo ministrstva pod predsedstvom maršala Pilsudskega. je sicer vrgla nekoliko negotovosti med politično javnost, katero so poveča val i še razni interesirani inozemski agenti, katerih je polno v Varšavi, vendar je prihod toliko državnikov v poljsko prestol ico vplival zelo pomirjevalno. Preroki,
ki so napovedovali zunanjepolitične komplikacije,
bodo za enkrat ob svoj račun, ker je težko siliti v ospredje z militar.istieno tezo, kadar so zbirajo toliki gospodarski eksperti, da se med seboj pogovorijo o načinu, kako bi se narodi, ki imajo isto gospodarsko obeležje, mogli zbližati v trajnem mirnem sodelovanju za materialni blagor kmetijstva.
Nu sekretariatu konference se je moglo zvedeti, da nameravajo ministri sestaviti
tri volike komisije; prva bi se pečala izključno z vprašanjem trgovinske polilike in z organizacijo posebnih meddržavnih kreditov za prodajo poljedelskih pridelkov, druga bi obravnavala zelo pereče vprašanje odgoje uspešnega in izšolanega živinozdravništva, med tem ko bi tretja razmotrivala o podrobnostih sodelovanja vseh agrarnih držav, kakor izenačenje poljedelskih institutov, izmenjavanje plemenske živine in žitnih vrst, sodelovanje kmetskih zadrug in podobno.
Pa,bi.ne bilo nobenega dvoma o pacifistični usmerjenosti le konference, je poljska vlada v ofi-eioznem komunikeju zopet nsglašala, da je namenoma povabila le države, ki so v Društvu narodov, tako da bo Ženeva imela vedno kontrolo nad vsem,, knr >e bo sklenilo. Ta ugotovitev je bila potrebna, ker <o nekatere evropske državč, ki so tudi v Društvu narodov, a ne delajo vedno v njegovem duhu, zloholno razširjale informacije, da so Slna-ja in Varšava neke vrste separatistični sestanki. ki so naperjeni proti miru.
Priprave za indsko konferenco
Se preje bi Angleži radi omilili brezposelnost
London. 28. avgustu. AA. Predsednik angleške vlude Macdonald, ki se je vrnil iz Lossie-moutba v London z letalom, bo imel s svojimi .esorniini ministri nekaj sestankov, preden se koncem ledna napotijo iz Londona, lire za končno pripravo indske konference, za program imperialne konference in za proučitev brezposelnostnega vprašanja. Times pravi, da delegacija, ki bo zastopala Anglijo na mdski konferenci, Se ni sestavljena. Macdonald, Baldvvin in Lloyd Ueoige so se sporazumeli v tem, da njihova imena ne smejo biti na prvih mestih, ker so kot voditelji strank vezani na to. da posežejo v parlamentarno razpravo o poieku in sklepih indske konference. O dnevnem redu imperialne konference takisto še niso bili storjeni odločilni sklepi. Vlada bo imela nekaj sestankov, da na njih prouči vsa potrebna vprašanja. Vprašanje brezposelnosti so v zadnjih tednih opetovano proučili posameznimi ministri in imeli o tem vprašanju ponovne sestanke z Lloyd (jeorgeoiu. Predsednik vlade želi. naj hi se izdali praktični ali vsaj začasni ukrepi za omilje-
nje položaja, v katerega so zašli poljedelci in del industrijskega delavstva. Sestanki z liberalnimi voditelji se bodo nadaljevali.
Osirejši kurz v Indiji
London. 28. avgusta, as. Aretacija delovnega odbora vseindskega kongresa v Delhiju se smatra za prvi znak strožjega postopanja proti kongresu. V Kalkuti e bil kongresni odbor za pokrajino Bengalijo proglašen za nezakonitega, enako je lo pričakovati iudi za pokrajino Bombay. • V Sinili je bilo aretiranih 15 kongresnih voditeljev, ker so se udeležili procesije na dan indske zastave, ter so bili obsojeni na štiri mesece zapora. Vlada v Bonibayu ceni, da bo koncem leta znašala zgnba radi bojkota §00.000 funtov, od katere vsote odpade 525.000 funtov na zgubo pri carini. Morning Post poroča iz Sinile, da razmišlja indska vlada o tem. da bi se angleSko-indska konferenca odgo-dila do aprila, ker bodo imeli indski politiki radi splošnih volitev meseca septembra le malo časa za priprave na odpotovanje.
Nemški nacionaSci podpirajo
ukrajinski teror na Poljskem
Varšava. 28. avg. V zvezi z mednarodnim ložajem in nemško ofenzivo proti Poljski je opažali zadnji čas skrajno nasilno akcijo ukrajinskih tajnih bojnih organizacij proti poljski državi.
Zadnjič so pokvarili ukrajinski terorisli telefonski in brzojavni vod ter je bil Lvov več ur cd sveta odrezan, še brzovlaki na progi Berlin—Bukarešta so morali počasi voziti, ker je bila prekinjena vsa signalizacija. Poljski listi trdijo, da so hoteli Ukrajinci pokvariti vzhodni velesejm v Lvovu. Tudi lani so ukrajinski terorisli pozdravili otvoritev z bombami. Različne poljske graščine grofa Pinin-skega blizu Tarnopoija in druge so postale žrtev ognja. Iz vojnega taborišča v Boljševcih so ukradli Ukrajinci vse puške. Blizu Bobrke so napadli pošto, ki se jc peljala na kolodvor in ugrabili 26.000 zlotih. Policija, ki je preganjala razbojnike v gozdu/ je ustrelila maturanta Gregorja Piseškega, ki je imel po žepih 500 zlotih poštnega denarja. Policija je zaprla štiri člane prepovedane ukrajin. zveze »Plast«
Mac Donald obeta boljše čase
London, 28. avgusta. AA. V pismu, ki ga je pisal predsednik angleške vlade delavskemu kandidatu v Bromleyju, veli Macdonald, da je položaj gospodarstva )>o vsem svetu sila težak in da zadaje težko odgovornost vsakemu, ki deluje javno. Padec cen na svetovnih tržiščih in s tem zvezana kriza dela sla povzročila brezposelnost v vseli državah. Naš položaj pa ni hujši, kakor v drugih industrijskih državah, pravi dalje Macdonald. Sedanje težkoče moramo reševati s pogumom in s prepričanjem, du bodo odstranjene, čim prenehajo posledice svetovne vojne in drugih uesrečnih finančnih transakcij. ^ .
Tihotapstvo z alkoholom
London, 28. avg. A A C urinski, ohuisisa o zuseglu v Longisla ikIu v Newyonku dozdevno angleško ladjo »Novafivc?«. Ladjo so opazovali ze. onstran carinskc meje. Ko jc lad ja pre-stopilu mejo, so se ji carinski organi približali iu jo ustavili. Nu krovu so bile shranjene ulkiliolne |»ijače v vrednosti 150.000 dolarjev. Posadka 10 mož se je dal« brez odporu ukloniti.
(izvidnikov). Gališki vojvoda, gro! GoIuchovsky, je podal ostavko, ker je mnenja, da zahleva nevarnost meščanske vojne odločnejšo politiko. Poljsko prebivalstvo je usianovilo obrambno zvezo in hočejo oddelki prostovoljcev podpirati policijo pa vojaštvo pri zasledovanju ukrajinskih vslašev. Slednji širijo vedno iste po »hajdaniakih« podpisane proglase z geslom: »Poberite se, Ljahi, z naše zemlje za reko San!« —
Duša teroristične akcije v vzhodni Galiciji je neki polkovnik Konovalec, ki biva stalno v Švici, toda zadnji mesec je prišel v Berlin in tam osebno teroristom izročil navodila ter velike denarne zneske. Ni dvoma, da deluje Konovalec v zvezi z vodilnimi nemškimi nacionalnimi politiki in z nemškimi nacionalnimi bojnimi organizacijami. Poljsko časopisje trdi, da bo Poljska na zasedanju Društva narodov te afehtate spravila v debato, ko se bo govorilo o ofenzivi nemške politike proti mejam poljske države!
Cičerin vpohofen
Moskva, 28. avgusta. AA. Bivši komisar za zunanje zadeve Cičerin je bil upokojen. Vlada mu je priznala mesečno pokojnino 350 rubljev. Cičerin je stopil v pokoj zaradi svojega omajanega zdravja.
Sovjeti streljajo
Moskva, 28. avgusta. AA. Vlada je izdala komunike, ki v njem sporoča, da je. bilo 10- oseb ustreljenih, ker -<o zbirale velike količine srebrnega novca in sodelovale pri protirevolucijski akciji.	i .
Angleži zapustili Črno morje
London, 28. avg. AA. Britske vojne ladje ■■Curncoac, jAntelopoc in Ardentc so Zaključile svoj obisk v Konstnnzi in so včera j odpluti? noža j na Mul to. Podudmiral Davies je poslal romunskim oblustvom brezžično brzojavko, ki se \ njej zahvaljuje za prisrčen sprejem angleških mornarjev.
Obvezno delo v Iranec kolonijah
Pariz, 28. avgusta. AA. Minister za kolonije Pietri je izdal odlok, po kaierem se v kolonijah uvede obvezno delo pri izvršitvi velikih del.
Obisk Čehoslovakov
Belgrad, 28. avg AA. Dne 31. t. m. pride, v Belgrad skupina 40 izletnikov iz raznih krajev Češkoslovaške. V tej skupini so profesorji, narodni gospodarji, kmetijski in gozdarski strokovnjaki, veleposestniki In izvozniki. V na-i državi Ostanejo do 10. septembra, nato pa se čez Maribor vrnejo nu Češkoslovaško. Za svojega bivanja bodo češkoslovaški izletniki pod vodstvom kmetijskega strokovnjaka, pisatelja in veleposestnika Jaroslava Veselega |)osetili vse naše važnejše sadjerejske gozdarske kraje. V la namen si ogledajo Valjevo, Kh-bac. Aranije, Požego, Sarajevo. Dubrovnik, Ljubljano in Maribor. Tako bodo na licu mesta češkoslovaški gostje proučevali vprašanje najuspešnejšega načinu vzdrževanja in- odgajanja vi.lugradov, vrtnarstva, sadjarstva, a zlasti slivarstva. Vrhu tega ši ogledajo vse važne'' banovinske in občinske sadovnjake, kmetijske in gozdarske šole, vzorne in selekcijske postaje In vzorne sadjarske zadruge. Na prošnjo vodje potovanja Veselega bo ministrstvo za poljedelstvo dalo vse podatke o posameznih- strokah našega poljedelstva izletnikom nn razpolago. Vrhu legp jil. bo spremljal na potovanju po naši državi višii uradnik tega ministrstvu.
Nov vseindski odbor
Delhi, 28. avgusta. AA. Ker so aretirali člane izvršilnega odbora vseindskega kongresa, se je včeraj ustanovil nov odbor. V njem je (i muslimanov, (j Indijcev in A nearelirani člani starega odbora. Začasni predsednik odbora je odvetnik i/ Lucknowa Khalikulzaman.
Zagrebške vesti
Sušak, 28. avg. p. Akcijski odbor za zgraditev železniške »veze Kočevje—Sušak, ki je bil izvoljen na veliki konferenci gospodarskih krogov (i. julija na Sušnku, bo imel konor septembra v Belgradu konferenco, da na konipetentnili mestih pospeši rešitev tega važnega vprašanja, da bi se železniška" zveza med Slovenijo in morjem *im prej izvedla. Kompelentni ministri so temu odboru že obljubili podporo.
Zagreb, 28. avg. p. Zračni promet Sušak—Zagreb se bo s 1. sept. ukinil. Kazlogi za to so neuni-Ijivi, ker je bila ta proga zelo frekventirana in je bilo po prvotnem načrtu določeno, da se ukine šele s.15. septembrom.
Zagreb, 28. avgusta, p. Popoldne ie prispela v Zagreb v Evropi najbolj znana lelalka Ela Ham-šikova. Ona je edina ženska pilotka-lovka. Njen soprog jo je naučil pilotiranja, posebej pa še pi-lotiranja na lovskih aparatih. V Zagreb je prispela v spremstvu svojega soproga. S sušaškim letalom je odpotovala na Sušak, od lam pa odpotuje v Dubrovnik.
Zagreb, 28. avgusta, p. Včeraj se je tu mudila komisija madjarskega zunanjega ministrstva, ki se je na Plitvičkih jezerih pogajala z našo komisijo 7,a ureditev nekaterih imovinskih vprašani, ki so v zvezi s trianonsko pogodbo. Komisija je svoje delo končala. Konvencija se bo imenovala »zagrebška konvencija«. Vodja komisije je danes odpotoval na Bled, člani pa v Budimpešto.
Zagreb. 28. avg. p. Kolo hrvatskih književ. nikov je sklenilo povečati svojo delavnost in . uvesti ■ redne članske sestanke, no katerih bodo predavanja o sodobnih predstavnikih katoliške književiMisti. V oktobru bo akademija v čast 1.500-letnice sv. Avguština. Pri prnsame/viiih katoliških pisateljih ^r kaže velik interes zu društvo in prijavljajo vanj svoj vstop.
Hmelj
Žstec, 28. avgusia. as. V zadnjih dneh so bile samo ncknie:c majhne partije žatskega hmelja prodane po ceni okoli 500 Kč za 50 kg. Ker gre pri tem samo za posamezne kupčije, se ne more govoriti n tem, da bi se bila že ustanovila kaka cena. Tržno stanje še čaka na razvoj. Za blago iz 1. 1929, katerega .e le še malo na razpolago, ni nobenega povpraševanja. Zadnje kupčije so se izvršile po ceni od 700 do 500 Kč.
Dunajska vremenska napoved. Lepo vreme bo trnialo dalje.
Zagrebška vremenska napoved. Po večini jasno, .ruino prehodno neznatno oblačno, vroče.
Verski dan za može in fante pri Sovi Štifti
V nedeljo, dne 31. avgusta priredi ribniška dekanija pri Novi Štifti
VERSKI DAN ZA MOŽE IN FANTE
iz cele dekani je. Na predvečer /a žare po okoliških gričih kresovi v pozdrav presvetlemu g. škofu dr. Gregoriju Rozmanu, ki sam počasti naše može in fante s svojo navzočnostjo. V nedeljo ob 9. bo imel g. škof pri Novi Štifti sv. mašo in cerkveni govor, potem pa govorita pod starodavnimi linami gg. dr. Basa j in Tersegluv iz Ljubljane. Med govori se pojejo s spremljevanjem godbe Marijine pesmi, vse pa zaključi pesem »Povsod Boga«, ki jo poje cel zbor. Fantje in možje, pridite v obilnem številu na božjo pot pokloniti sc svoji Kraljici din svojemu nadpastirju!
Misijonska razstava
Pičlo dva dni je še do razstave. Vsa slovenska Javnost je bila na to razstavo opozorjena in čast našim župnim uradom, Marijinim družbam, nekaterim privatnim osebam (ena je n. pr. darovala 10.000 Din), ki so pripomogli, da bo razstava kolikor toliko resnično izpričevalo slovenske ljubezni do svojih sinov misijonarjev. Povabili smo tudi slovenske slikarje, da prispevajo za misijonarje kako sliko in prvi je bil, ki se je prošnji odzval, Matija Jama in podaril oljnato sliko: Partija iz Ljubljane s stolnico, drugi pa Rihard Jakopič. Lahko rečemo, da ne bo stanu, ki bi ne prispeval na ta ali oni način za kongres in za razstavo. Še je pa čas, da izpopolnimo razstavo, kolikor in kar ji še manjka. Razstavni prostor je velik, velika pa tudi beda naših misijonarjev, katerim je del razstave še prav posebno namenjen.
Ker Slovenija, razen nekaterih zbirateljev, muzeja itd., sama ne more nuditi takih izredno dragocenih etnoloških zbirk, naj se z ljubeznijo oklene razstavnega prostora za darila. Kdor le more, naj v teh dneh pred razstavo in tudi še med razstavo pokloni kakršenkoli dar v blagu ali denarju za naše misijonarje. Vse darove sprejema Sekretarijat VIL Ciam., Ljubljana, Semeniška 2.
Komur pa je na tem, da spozna mišljenje, kulturno stopnjo, orožje, orodje, pohištvo, idole narodov iz misijonskih dežel, naj ne zamudi razstave, naj si ogleda paviljon K, ki ne bo nekaj posebnega le po svojh razstavnih posebnostih, ampak tudi po svoji sestavi in estetični urejenosti, kakršno si je zamislil Plečnikov učenec in njegov asistent, ing. arhitekt Tomažič. Razstava traja od 1. do 14. septembra.
Stavnost polkovnik zastav
Direkcija državnih železnic v Ljubljani razglaša :
Na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra dne 6. septembra t. 1. se vrši v Belgradu blago-slavljanje in predaja novih zastav vsem pehotnim in konjeniškim polkom in odvzemanje starih zastav.
Za proslavo je g. minister za promet odobril sledeče vozne olajšave:
1.	Brezplačno vožnjo: a) vsem banskim svetovalcem, po možnosti v I. ali II. razredu, b) vsem rezervnim častnikom, častnikom-invalidom in vojnim invalidom, kateri bodo na svečanost pozvani, v razredu, ki jim pripada po vojaškem činu, c) predstavnikom Sokola in sokolskih žup, skupaj 27.
2.	Vožnja po četrtinski vozni ceni vsem ostalim, ki bi hoteli, da se udeležijo te svečanosti. Kot legitimacije za uživanje voznih olajšav služijo: a) banskim svetovalcem legitimacije, ki jim jih izdajo bani, b) rezervnim častnikom, častnikom-invalidom in vojnim invalidom, pozivnice, ki se jim dostavijo za prihod na to svečanost, c) predstavnikom Sokola in sokolskih žup njihove sokolske legitimacije.
Naštele vozne ugodnosti veljajo za prihod v Belgrad v dneh 3., 4., 5. in 6. septembra t. L, za po-vratek pa od 6. septembra t. 1. zvečer do zaključno 10. septembra t. 1.
Vsi ostali udeležniki kupujejo na odhodnih postajah polovične vozne karte za vožnjo v Belgrad, katere jim veljajo s pismenim potrdilom odbora v Belgradu, da so se svečanosti udeležili, tudi za po-vratek.
V gozdu najdeno okostje
Toplice, 26. avgusta.
Dne 22. t. m. popoldan je našel gozdni delavec Ivan Košmerlj v gozdu gozdnega urada Karola Aiieršperga iz Soteske južno od Poljan pri Toplicah ca. 600 m oddaljeno od pota človeško že razpadlo okostje, od katerega je glava ležala oddaljena od kos.ti 12 korakov. Poleg se jc našlo santo nekaj komadov blaga, ki še ni zgrnilo in ki je bilo del njegove obleke. Poleg so sc tudi našli čevlji, v katerih so bile še kos-tii, vendar pa še iz teh najdenih delov skoro ne bo mogla ugotoviti identiteta. Na lobanji ni nika-kega znaka kake poškodbe. Pri tem se najbrže ni dogodil nikak zločini, pač pa je skoro gotovo bil kak gozdni delavec, kateri je najbrže zašel na polu proti lesni industriji šutej v Rogu.
Vestfalski Slovenci
na Krekovem grobu
Ljubljana, 28. avgusta.
Zastopstvo westfalskih Slovencev je danes dopoldne obiskalo na pokopališču pri sv. Križu dr. Krekov grob.
Predsednik kat. društva sv. Barbare go®p. Anton Kon cilja iz Gelsenkirchena je na Krekov grob položil v imenu vvcstfalskih Slovencev krasen venec, nakar se je v kratkih besedah spominjal ljubezni, ki jo je veliki pokojnik izkazioval delavstvu, pred vsem dotlej
Zahvala Slovencev iz Francije
Grozna
tragedija
M. Sobota, 27. avgusta.
Čikečkavas in vsa okolica stoji pod vtisom strašne družinske tragedije, ki se jc odigrala včeraj popoldne pred hišo Vida Janeza. Tega jc ubil z dvema revolverskima streloma zet Lenarčič Andrej. Ozadje umora je sledeče:
Vidu Janez, ki je imel že 75 let in žena sta bila užitka rja. Od zeta sta dobivala priboljšek. Vprašanje užitnine jc bilo vedno predmet spora. Stara dva nista bila nikdar zadovoljna. Preteklo nedeljo jc zet pripeljal užitek. Stari jc zrnje precenil in je rekel zetu, da je premalo pripeljal. Prišlo je radi tega do prepira, hujšega l« ni bilo. Včeraj so pni sosedu mlatili. Pri delti je pomagal tudi zet. Delavci so dobili precej pijače. Pijača (šmarnico) je ljudi precej razgrela. Jeziki so se vsem raz vezali. Pogovor je prešel na razmere pri Vidovih. Zet jc poslušal in v srcu mu je rasel gnev zoper tasta in taščo. Brez vsega nadaljnjega je odšel domov. Starega je našel blizu hiše. Približal se mu je na kake štiri korake. Brez besede je pograbil revolver tn preden se je stari zavedel, kaj se godi, sta počila dva strela. Stari se je zgrudil in je obležal v mlaki krvi.
Gla« o dogodku se je takoj raznesel in ic z grozo napolnil vso okolico. Zadeva je bila takoj prijavljena oblasti. Orožniki so morilca aretirali in ga privedli v zapor tukajšnjega sodišča. Pri zaslišanju je izjavil, da dejanje ne obžaluje, marveč ubije celo taščo, ko se reši ječe, ker jo »tako sklenil in orl svojega sklopa nikdar nc odstopi.« Nesrečni zločinec jc star 45 let.
Prijetna dolžnost me veže zahvaliti sc vsem, ki so sodelovali pri prireditvi posebnega vlaka slovenskih izseljencev iz severne in vzhodne Francije v domovino iin pri nad vse veličastnem sprejemu zlelnikov v domovini.
Zlet sc je vršil pod visokim pokroviteljstvom g. ministra Spalajkoviea, našega poslanika v Parizu, ki je obljubil zastaviti ves svoj veliki vpliv, uko bo treba, tla potovanje uspe. Gospodu ministru zato pok Ion z zahvalo. Hvala lepa g. Poljaku, izselj. komisarju zu slovenski del pri izselj. komisariatu v Parizu, ki je — uiilad fant — z vso živahnostjo preletel urade raznih oblasti v Parizu, da je opremil skupni potni list z vsemi potrebnimi vizumi in potnimi dovoljenji.
Bog povrni! obem požrtvovalni,m pomočnikom, g. Zupančiču v severni Franciji in g. Ka-stelicu v Aumetzu. Zlasti prvi je moral premagati skoro nepremostljive zapreke, da je pripeljal svoje ljudi v Metz, odkoder je vozil posebni vlak. Namera spraviti |>otnike pod naslovom .družabno potovanje« v posebnih vagonih iin z znižanimi vozovnicami mu je uspela le deloma kljub vsem [Kitom in naporom. Očividno še ni razvit turizem po nekaterih francoskih pokrajinah v taki meni, kakor lii bilo želeti. — Zahvala gg. rediteljem, ko jih naloga ni bila zavidljiva.
Kako naj se zadosti zahvalim vsem sodelujočim pri veličastnem in ganljivem sprejemu na Jesenicah in v Ljubljani! Gospodom predstavnikom Dravske banovine, Ljubljane, Jesenic in raznih organizacij in korporaci.j, ki so na,m prišli voščit dobrodošlico! Vsem obilo številnim drugim našim prijateljem, ki so se podvizali z udeležbo ob prihodu na domača tla in v prestolieo naše ožje domovine. Hvala in zahvala vsem! Enako tudi našim velikodušnim gostiteljem !
Ne bi bilo prav, ako bi prešel pri zalivali gospode pri carinarnici na Jesenicah. S plemenito gesto so prihranili zletnikom trud pri odpiranju potnih košar in preiskovanju njihove vsebine. So pač upoštevali dejstvo, da imajo pred seboj le preproste in uboge delavce, ki so komaj prihranili denar za potne stroške!
Posebna zahvala g. izselj. komisarju dr. Aranickiju v Zagrebu, kii nam je šel tudi ves čas na roke in nam znal nakloniti s svojim vplivom v Belgradu, da nam je naklonila železniška uprava toliko ugodnost pri potovanju po domovini. Istotako gg. pri železniški direkci ji in postaji v Ljubljani, ki jim je častitati na ljubeznivi dobrohotnosti, ki so nam z njo postregli.
Rojaki! Ko ste nas tako počastili, ste počastili sebe. Narod, ki tako ceni svoje rojake v tujini, kaže, da je kultuTen. izobražen in napreden narod.
Že parkrat sn poskušali prirediti izseljenci v Franciji poseben vlak v domovino. Zadnjič
Kaj je novega v Bohinju
Bohinj. 26. avgusta.
Nj. Vis. princ Pavel, odide kakor čujeino, za nekaj časa na Švedsko kol gost ondotnega kralja.
Doba veselic. Se že bliža jesen — ljudje so bolj doma. Prihodnjo nedeljo bo vsem tem in še drugim poskrbljeno za zabavo na veselici v restavraciji »Bogatin« v Ukanc.i; gasilci bodo ta dan »gasili« žejo v Češnjici, teden dni za tem pa po tomboli na Stori Fužini.
Letina se ho letos kot vse kaže pri nas obnesla izborilo z ozirom na poljske pridelke. Če bo še nadalje lepo vreme bo koruze prav toliiko kot lani — pa tudi krompirja in fižola bo precej. S sadjem pa bo slabša kot lani — hrušk in češpelj ne Im — pu tudi jabolk le tnalo. Slabše pa je bilo letos v planirnah -- paša je bila slaba radi deževnih dni. Živina se v teli dneh že pomika iz višjih planin v nižje, ker sc je bati, da bo ob prvem dežju v dolini višje ležeče kraje že pobeli! prvi sneg.
Tombol« olepševalnega društva preteklo nedeljo se je dobro obnesla, čeprav niso prodali vseh srečk in je bilo pač od strani letovišča rje v premalo zanimanja zanje. Vsi, ki so šli domov prazni, so se tolažili z upanjem »kdaj pozneje bom pa jaz nn vrsti.' Vsi so lepo pokazali da znajo ceniti delo tega v Bohinju pre-potrebnega društva.
Tujci po male,ni odhajajo — zlasti gospe mamice z otroki, zaikaj kot beremo, bo treba pozabiti na počitnice in jezero, pu iti spet v šolo.
Pevski tečaj Pevske zveze
pozabljenim vvestfalskini slovenskim delavcem. Očrtal je veliko delo, ki ga je storil pokojni dr. Krek za slovenske izseljence v Wcstfailiiii, kjer je položil temelj prvi slovenski katoliški delavski organizaciji v Vestfaliji. To delo je rodilo uspehe. Danes se mu njegovi dolžniki klanjajo na prezgodnjem grobu.
Nato jc g. Anton Kon cilju na glas molil molitev za dušo pokojnega dobrotnika slovenskega delavstva, vvestfulskc delavske žene pa so prižgale lučke na njegovem grobu.
Neutrujeno, z vedno večjo živahnostjo so sc udeleženci zbrali tudi \ sredo ob 8., da so predelali najprej / dr. K i ni o v c c m najrazličnejše pripomočke in nauke o lepem, pravilnem /miselnem preliidiiranju, <lr. P lojem zadevo ljudskega petja, k čemur je pridal dr. Ki-movec i/, svoje izkušnje veliko važnega in itu-» strativnegu. Nato jih je peljal prof. 1'omec na I kor \ frančiškansko cerkev in jim obrazložil I ]K>drobuo vso strukturo tega kralja vseh glasbil. Potem, ko so se najrazličnejši registri predstavili v svoji bar* i posamič iu v raznih kombinacijah, so se oglasile v vsej svoji mogočnosti pod prsti prof. lomen, ki je pravkar z odliko završil orglursko šolo na dunajskem kon-servatoriju.
Popoldanski spored se je po prijetnem naključju moral malo premeniti. Nuznonjen je bil prihod vvcstfalskih Slovencev in udeležencev ni strpclo, dn jih ne bi šli pozdravit nu kolodvor. Zapeli so jim pet pesmi, med njimi mogočno Jadransko morje«, in se brž zopet zbrali v šoli. da so poslušali nadvse skrbno izdelan rt-j ferat Gašpariča i/. Maribora, o vzorni sestavi ' koncertnih sporedov. O, koliko je bilo v krat-I kcun času podaue dobre, neobhodno potrebne j t vari ne!
Včeraj zjutraj je improvizirani zbor pre-i peval pri sv. maši v stplnici, ki jo je čitol v iz-1 redni naklonjenosti satu prevzvišeni vladika g. ; dr. Gregor Rožnian. Naša starodavna stolnica bi bila gotovo v zadregi, če bi jo vprašali, keda.j jc čula tako mogočen pevski /bor. Ni čuda, da so si ljudje v cerkvi brisali solze gunotja.
Referata pevskega Podpornega društva or-ganistov Kla.nčn-ika o njihovem društvu in profesorja Bajuka o naši pevski organizaciji vobče in o Pev. zvezi podrobno sta nad vse pričakovanje uspeli tečaj zaključila. Navdušeni ja in vneme udeležencev in predavateljev je nemogoče opisati. Stvorila se je med obojimi tesna vez, spočetka v želji po napredku, ki je rodila važen sklep: občni zbor je sklenil, du se pod okriljem Pev. zveze ustanovi pev. zbor organi-stov in pevovodij. S tem dejstvom je Pevska
leta 1924. Obakrat je načrt spodletel, največ radi valovanja valute, ki je vsled nenadnega dviga čez noč premnogim onemogočila potovanje.
Tudi letos se je zdelo, tla bodo vse priprave za izlet obtičale sredi najlepšega teka. Planila je novica: Francija nc bo dovolila prevoza otrok skozi Alzaci.jo, kjer razsaja nalezljiva otroška bolezen, ki je pa takrat že znatno pojemala. Pa je spet zavrnilo: Duhovnik je podkupljen od J ugosiu vi je, da ji pripelje fante in može domov, odkoder se ne bo nihče vrnil, ker jih bodo vtaknili med vojake.
Kri ni voda! Domovina je domovina. To čuti posebno oni. kii se mudi dolgo v tu jini. Solze so nam stopile v oči spričo ganutja ob postavljanju na kolodvoru v Bening, kjer je vstopila skoro polovica udeležencev. Cela množica rojakov je spremila svoje / gotlbo na postajo in se poslavljala od njih jokaje in zatrjujoč: drugo leto gremo pa mi. Vsi potrti so potem mahali z robci in rokami za odhajajočim vlakom.
V Loreni strokovna delavska d>ruštva še niso končala — žal — razgovorov o zveza vseli edini c in skupnih nastopih. Zato tudi društva niso mogla prevzeti prireditve izleta. Da bi. stvar ne imela videzu cnostranostii in se omogoči izlet vsem organiziranim in onim, ki stoje izven organizacij, sem prevzel podpisani izlet izključno na svojo odgovornost, naloga, ki bi jo pa nikomur več ne priporočal.
Težko bi mi bilo, ako bi se radi izleta godila komu krivica. Brati je bilo v dnevniku, da jc oškodoval g. postajenačelnik v Podroščici vodstvo izleta. — Res je bilo tam šteti za prevoz 12 kom. prtljage v prtljažnem vozu od Buchsa dalje težke stotine dinarjev, ki niso bili zabeleženi v proračunu. Pa g. uradnik se je držal le po črki svojih železniških predpisov in vršil svojo dolžnost. Napuk so delali uradniki od Buchsa dalje, ki niso opozorili vodstva na dolžnost plačila. Kako lahko bi mi spravili še tisto prtljago k sebi v vagone!
Tudi ni točna informacija, da nuni jc dala Francija v Metzu na razpolago pretesen vlak! Resnici na ljubo: vlak je imel krasne vagone, vse z hladnostim i sedeži, kjer je bilo prostora za vse, ko so reditelji spolnili svojo dolžnost, lin le neradi sano jih zamenjali v Bazelu za švicarske vozove. Res so pa veliko trpeli udeleženci iz Severne Francije do Metza, ki so nekateri morali v and noči z vso prtljago in otroci po trikrat prestopiti.
Nasplošno so bili pa udeleženci s potovanjem zadovoljni. Da bi Ic še nazaj tako srečno dospeli!
Anton Hafner, izselj. duhovnik v Merlebachu, vodja z leta.
Na Krko in Muljavo
Zapisali ste, zadnjič v Slovencu, da zdaj ni več videti v Ljubljani toliko romarjev, ki bi se ob sobotah peljali tia vozovih skoz Ljubljano na razna božja pota. Tudi na Krko je letos prišlo veliko Gorenjcev, a le malo se jih je tako kot nekdaj pripeljalo na dolgih lojtrnih vozovih.
Podjetni šoferji si znajo poiskati zaslužka, da kar karte prodajajo, da bodo romarje pripeljali v soboto zvečer na Krko in v nedeljo zjutraj zgodaj spet s Krke nazaj na dom. Tudi to soboto se i bodo romarji odpeljali ob eni iz Ljubljane do i Stične in od tukai s poštnim avtom na Krko. Ce gredo kateri iz Ljubljane šele ob četrt na pet, bosta postrežljiva šoferja v Stični, Rafel in Janko, tudi takrat rada postregla z avtobusom, če jima kdo prej piše. Z njima se je treba zmeniti, komur se v nedeljo ziulraj z avtom nazaj mudi, morda že na sedmi vlak.
Drugi romarji pa si pri izviru Krke ogledajo podzemeljsko votlino, ki je znana iz Jurčičevega Jurija Kozjaka, slovenskega janičarja. Od tu gredo k razvalinam gradu Kravjak. na Sleme-nice, tam je Jurčič-Kvas poučeval graščakovo hčer Ottovo-Manco iz Desetega brata. Tod okol je kolovrati! stric Dolef iz rodbine vitezov pl. Foe-dranspergov, ki so tam Podbenekom pokopani. ' Nasproti Jurčičevim Slemenicam je bil grad Ma-čerole — Jurčičev Podlesek. Tod je pasel svojo kozo Jurčičev Krjavel, tod je prepeval Deseti brat, tod so hodili Jurčičevi originali.
Na Muljavi si oglei Jurčičevo roistno hišo, gostilničar Ciril ti bo rad pokazal |určičevo sobo
Vojaštvo bo dobivalo za zajtrk mleko
Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico nam je poslalo v objavo naslednje obvestilo:
»Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico je napravilo dne II. julija I, I. na vojno ministrstvo vlogo in prošnjo, v kateri je naglašalo, da so je v nekaterih državah na predlog zdravstvenih in kmetijskih strokovnjakov uvedlo mleko kot vojaška hrana, in obenem prosilo, naj bi se tudi v naši agrarni državi iz zdravstvenih in gospodarskih razlogov uvedlo mleko kot vojaška hrana mesto do sedaj običajne črne kave. Če to iz katerihkoli vzrokov ni izvedljivo po vseh pokrajinah v državi, naj se mleko kot zajtrk uvede vsaj v krajih z dobro razvitim mlekarstvom. Nova uvedba bo brez dvoma velikega pomena za razvoj živinoreje v državi in bo mnogo pripomogla, da se izboljša položaj našega kmetskega stanu, ker bo kmetom zagotovljena oddaja mleka, ki so ga doslej zaradi majhnega konzuma mnogi težko oddajali. Tudi je mleko mnp-go izdatnejša in bolj zdrava hrana kot pa črna kava in se bo brez dvoma pri vojakih takoj priljubilo.
Na to svojo vlogo je dobilo društvo po nalogu vojnega ministrstva od komande Dravske divizij-ske oblasti sledeče obvestilo:
Mlekarsko društvo Dravlje, p. št. Vid nad Ljubljano.
Gospod minister vojske in mornarice je poslal Vašo prošnjo z dne 11. julija t. I. glede prodaje mleka za vojaške potrebe tej komandi s priporočilom, da se po možnosti nabavlja za zajtrk vojakom potrebno mleko za razpoložljive prihranke pri vojaški hrani.
Ta komanda je izdala podrejenim komandam tozadevne naloge, da po potrebi nabavljajo za zajtrk vojakom mleko. Kupujejo pa naj mleko v prvi vrsti od producentov in mlekarskih zadrug.
Izvolite gornje vzeti na znanje.
Komandu Dravske divizijske oblasti,
E. br. 9.002, Ljubljana, 11. avgusta 1930.
Zastopnik komandanta pomočnik Brigadni general.
Da ne bo ostalo samo pri pisanju, je potrebno, da vse v poštev prihajajoče organizacije stopijo v stik z vojaško komando in se pogodijo za dobavo mleka.
Vsem, ki so z veliko uvidevnostjo podprli naš predlog in omogočili njegovo izvršitev, se podpisano društvo najiskreneje zahvaljuje, vse producente in zadruge, ki bodo dobavljali mleko, pa prosi, da bodo pri dobavi strogo vestni in pošiljali v vojašnice samo dobro mleko.
Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico.«
Revmatizem, bolečine vsled ozebline, hripa
Vse je bilo brezuspešno, samo Togal je pomagal.
Gosp. Rad. Markovič, zasebni uradnik iz Bel-grada, Dobropoljska 66, nam piše v obširnem pismu, kako je njegova mati popolnoma ozdravela s pomočjo Togai - tablet ^po dolgoletnih strašnih revmatičnih bolečinah, proti kojim je brez uspeha uporabljala najrazličnejša sredstva. G. Markovič zaključuje svoje pismo: Meni osebno je zelo pomagal Togal pri ozeblini, da ga morem iz lastne skušnje vsakomur priporočati. Podobno sodi tisoče ljudi, ki so uporabljali Togal proti revmi, protinu, išiasu, bodljajem, bolečinam v sklepih in udih. glavobolu in nervoznih boleznih. Togal se je pokazal kol odlično sredstvo posebno proti razširjanju nevarne hripe in bolezni vsled ozeblin. Hripa zopet razsaja in zahteva svoje žrtve. Preprečite to s Togalom! Jemljite 1—2 tableti od časa do časa in sigurno boste preprečili težje obolenje. Ne rabite drugih slabih sredstev! Kakovost Togala je priznalo nad 6000 zdravnikov. Togal se dobi v vseh lekarnah. Če slučajno niso v zalogi, se morejo Togal-tablete hitro naročiti.
v svoji gostilni. Največja zanimivost na Muljavi pa je stara cerkev, ki smo se o njej žc v ljudski šoli učili, kako so na Muljavo prišli Turki. Cerkev, vsa poslikana, je imela nekdaj raven strop, pa so cerkev obokali in tako je cerkev zdaj poslikana celo na podstrešju. Največja posebnost pa jc veliki oltar, ki pravijo, da je na njem izrezljanih čez 60 zlatih angelčkov, vendar štel jih nisem.
Ce greš v nedeljo iz Ljubljane ob pol osmih zjutraj, prideš že ob devetih na Muljavo, kjer je zdaj vsako nedeljo sv. maša ob desetih.
Novi grobovi
-f" V Novem mestu je umrl včeraj ilne 28, avgusta učitelj g .Autou Lenarčič, prideljen prosvetnemu oddelku okr. načelstva. Pogreb bo v soboto ob petih popoldne iz kaudijske mrtvašnice na šmihelsko pokopališče.
Mala kroniha
ir lldanostiia brzojavka. Uradna Agencija A vala poroča iz Belgrada: Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič je prejel iz Ljubljane tole brzojavko: Ljubljana, 27. avgusta. Danes v prisotnosti dr. Shveglu zbrani javni delavci v popolni slogi z navdušenjem pozdravljajo sklep o prehodu k organiziranemu delu za ideje manifesta Nj. Vel. kralja in Vaše deklaracije dfle 4. julija. Z vsemi svojimi silami bomo pomagali, da se bodo s premišljenim narodnim, gospodarskim in socialnim delom učvrstile sile naše domovino in doseglo blagostanje širokih slojev, da se tako ves jugoslovanski program čim globlje ukorenini v narodu. Pri tem nas vodi , čvrsta volja: Služeč samo velikim narodnim silam sprejemamo sodelovanje z vsemi, ki imajo prav tako poštene želje. Želeč Vam srečo, gospod predsednik. pri Vašem delu, Vas prosimo, da sprejmete izraze našega spoštovanja. — Dr. Shvegel, dr. Kramer, Pucelj, dr. Puc, dr. Novučan, Prepetuh, Pipan, Zupančič, dr. Kukover, Kibnikar, dr. Maru-šič, Tavčar in dr Županič.
ir Kraljeva zahvala za udanostni brzojav. Predsednik UFS g. SI. Mrovlje je prejel zahvalo Nj. Vel. kralja za udanostni brzojavni pozdrav, poslan ob priliki I. kongresa UFS v Veliluki,
ir Najden rimski misal, velikost 12.5, 7.5 cm, Desdejeva izdaja. Pošiljavec ga je brezimno poslal Jugoslovanski tiskarni, pa ni povedal, kje ga je našel.
Povratek ameriških izletnikov. Naši ame- I riški izletniki, ki so preživeli v stari domovini mnogo lepih dni, se v posameznih skupinah polagoma vračajo preko morja. Včerai se e zopet z večernim brzovlakom odpeljalo preko 5' -<-riških izletnikov, ki so se mudili pri svojcih Jugoslaviji. Na kolodvoru so se poslovili od domačih težkih src, a vendar polni najlepših in nepozabnih spominov, ki jih nesejo s seboj v svojo novo domovino. Brzovlak jih je prepeljal preko Jesenic, Avstrije, Švice in Francije v francosko pristanišče Le Havre, kjer se bodo vkrcali na sloveči francoski brzoparnik »lle de France«, last francoske družbe Cic. Gle. Transatlantique, katero zastopa v Ljubljani g. Ivan Kraker, Kolodvorska ulica 35. Spremljal jih bo prav do pristanišča g. Avgust Kollander. poslovodja pri tvrdki John L. Mihelich v Clevelandu, kateri je že večkrat spremljal potnike. Bratje iz Amerike, kličemo Vam ob slovese: Na veselo in skorajšnje svidenje!
ir Razpisana služba. Na podlagi odloka gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 18. julija 1930, I br. 21.054-0, razpisuje kraljevska banska uprava dravske banovine službo trgovinskega pristava, odnosno pripravnika v oddelku za trgovino, obrt in industrijo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani. Prosilci za to službo morajo poleg spolnitve splošnih pogojev za sprejem v državno službo dokazali, da so službovali po dovršitvi pravne lakultete in položitvi predpisanih izpitov v administrativni politični službi in da so verzirani v obrtnem referatu. Za pripravnika se zahteva dovršitev pravne fakultete in položitev predpisanih teoretskih izpitov. Pravilno kolkovane prošnje, sestavljene in opremljene s prilogami po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se morajo vložiti najkasneje do 10. septembra 1930 pri kraljevski ban-ski upravi dravske banovine v Ljubljani,
ir Cvet in sad na jablani. G. Mule iz Cerknice št. 75 nam je poslal s svojega vrta vejico z jablane, na kateri visi lep dozorel sad. Skoro iz istega peclja pa poganjajo lepi cvetovi. Vsa jablana je'v cvetju, obenem pa polna že skoro zrelih jabolk. Vejica je bila odlomljena 27. t, m.
if Usodna pomota. Iz M. Sobote: Krog 50 let starega kmeta Andrič Matijo iz Predanovec je zadela po neprevidnosti usedna nesreča. Revež je bil žejen. Šel je v kuhinio, kjer so navadno hranili kako pijačo. Na polici je stalo več steklenic. Kmet je pograbil eno, v kateri je videl tekočino. Nesel jo je k ustnicam, še preden se ie prepričal o tem, kaj je v njej. Dvakrat — trikrat je požrl, potem pa ie strahotno zakričal. Po pomoti ie pil esenc (ocetno kislino), ki mu je požgal usta, grlo in želodec. Nesrečneža so takoj prepeljali v tukajšnjo bolnico. Njegovo stanje je skrajno kritično in je težko, da bi ozdravel.
ir K požaru v Litiji smo prejeli sledeče obvestilo: Trdilo se je, da gasilno društvo v Litijj ni vedno v redu z orodjem iu drugimi pripravami. To ne odgovarja resnici, ker je bilo gasilno društvo v Litiji dotičnega dne v teku petih minut na licu mesta ter jo takoj stopilo v akcijo, če so bile cevi navite ali ne, je to edino le stvar načelstva, ki nosi in prevzame tudi polno odgovornost za brezhibno funkcijoniranje društva samega. Kakor se je ugotovilo, je bil pisec članka o nočnem požaru v Litiji dne 20. avgusta brez dvoma napačno informiran.
ir Samostojen pokret pletileev Dravske banovine. V okviru Društva industrljcev in veletrgov-cev v Ljubljani se je ustanovila posebna sekcija pletileev, da pripravi vse potrebno zu priznanje pletilstva za samostojno obrt in vse kar je treba, da se ustanovi lastna obrtna zadruga pletileev. V svrho razgovora o podrobnem delu je. imenovano društvo sklicalo v sredo dne 3. septembra 1980 ob 3 popoldne prvi shod pletileev, ki se bo vršil v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovenova ulica 10, pritličje desno. Ker bo zborovanje prvo te vrste in so na dnevnem redu važna stanovska vprašanja, se pričakuje velika udeležba.
ir Javila prošnja okrajnim glavarstvom, občinskim in župniui uradom ter šolskim vodstvom! Po pravilniku o pomožnem osebju, ki je bil v zadnjem času uveljavljen, morajo doprinesti železniški delavci in rokodelci za prevedbo potrebne dokumente. Ker nam prihajajo pritožbe, da 'naletijo delavci na oviro pri izstavi dokumentov, oziroma da se od njih zahteva plačilo takse, si dovoljujemo javno zaprositi vsa v poštev prihajajoča oblastva in »rade, da izdajajo delavcem zaprošene dokumente brez plačila takse, ke rso po točki 9. čl. 6. zakonu o taksah ti dokumeuti kolkovine prosti, ker se rabijo za predložitev državnim službenim mestom v svrho prevedbe, kar se naj zabeleži ua izstavljenem dokumentu. Istotako naprošamo vse župnijske urade, da izstavljajo dokumente (krstni in rojstni list, poročni list itd.) na predpisanih tiskovinah in ne samo izpiske na osminki ali četr-tinki pole. To prošnjo naslavljamo javno iz razloga, ker so delavci pozvani, da dokumente nemudoma predlože, težko dobijo potreben dopust in ob nizkih prejemkih, sicer izgube lahko na dnevnem zaslužku, ako vzamejo neplačano odsotnost. — Obl. odbor Združenja jugosl. nar. železničarjev in bro-darjev v Ljubljani.
ic Kaj je na svetu najbolj drago. — To ni ni kaka uganka, kajti e»n suni odgovor je mogoč: zdravje. Več kot za hrano izdajo ljudje denarja za to, da si ohranijo ali popravijo zdravje. A z denarjem si nisi še zdravja nc pridobil ne ohranil: izdajaš ga na eni strani za zdravilu, na drugi pa lahkomiselno zapravljaš zdravje — ker je najprej potrebno vedeti, kako si zdravje ohraniš, preden moreš vedeti, kako ga zapravljati ne smeš. Nešteto jc knjig, ki vsebujejo nasvete za zdravje. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala pod naslovom ZEL IN PLEVEL, slovar naravnega zdravilstva, ki ga je sestavil F. Magister. Evo, kar more knjiga človeku v lakih stvareh |»omagati, vse jc zabeleženo iu tolmače no v nji. kar pa je poglavitno: pisatelj računa z življenjem preprosto kakor jc v resnici, zato ima njegova knjiga prednost splošne porabnosti. Ne Ic zato, du si prihraniš mnogo nepotrebnih stroškov, ampak zlasti zato, tla imaš stalnega, poljudnega in zares uporabnega svetovalcu pri roki, si brez odloga naročii Magistrovo knjigo ZEL IN PLEVEL, ki obsega skoraj tristo strani ter ima posebno prilogo 8 večbarvnih tabel predstavi ja joči li zelišča. Broširanemu izvodu je cena l>in 00.—, v Celo platno vezanemu pa Din 75.—.
ir Krško — Angelski sejm. — Radi neenakega označenja angelske nedelje v prafkah se objavlja, da se vrši angelski sejm v Krškem v soboto, dne 30. avgusta 1930.
ir Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josef;<-grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josef«-vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Trpite li radi zaprtja?
Gnilost, vrenje, vetrove odstranjujejo hitro ARTIN-dražeje. Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 8 Din za škatljo.
Maj pravite ?
T oliko sp je že povedali? v lem kotičku, zakaj se ne bi ke tole:
Srečam bralca Dalmotinca. Ponuja mi svojo robo. Gospod, kupile kaj!« Ogledujem, potegnem i: krošnje kartonasto škatljico: Kaj je to?« Mož je ves rdeč v obraz, v zadregi ne ve, kaj bi. -^Gospod, to ni za ras! — »Vem, da ni za mene, pa ludi za. nobenega drugega poštenega človeka ni. Torej Ti prodajaš nepošteno blago?. —: »Ej, gospod, gospoda vse kupi!* Tako, torej v gorskih vaseh 000 do S00 m visoko je gospoda?
Zdaj \em, zakaj me je nektlo na lihem opozorit: bratci so kuga za naše ljudstvo. Kdo je odgovoren zanjo?
Drugi slučaj. Na obisku sem pri ugledni kmečki hiši. Potrka. Ženska vstopi iti ponuja svojo .-robo . Mož, gospodar gleda, liho je. Čez čas vstane, pove svoji ženi odločno: Čaj, če lo kupiš, le ve poznam reč in lahko greš po svetu kamor hočeš!
Tako! Ljudstvo samo mora bili bolj pametno od onih, ki so za njegovo blaginjo odgovorni. Zakaj toliko farizejskega vpitja in stalistikovanja, da ra-pidno pada število rojstev, če je pa nepoštena trgovina dovoljena in neovirvna? Če se toliko drugih potrebnih reči 'šteje med luksus, zakaj lako nepošteno blago ni milijonkral obdavčeno? Kako je s tem. gospod urednik? Kaj pravite?
štajerski Pohorec.
Kongres katoliškega tiska v Bruslju
30. avgusta se pničnr v Bruslju splošen kongres katoliškega tiska, na katerem bodo po sedanjih informacijah zastopane sledeče države: Vatikan. Jugoslavija. Nemčija, Španija. Francija, Italija, Avstrija, Belgija, Kanada. Kolumbija. Združene države. Irska. I lolandska. Ogrska, Luksenibiirška, Čehoslovaška, Portugalska. Poljska, švica in misijonske dežele. Slovenski katoliški tisk bo zastopal član uredništva Slovenca« dr. Lojze Kuhar.
Koledar
Petek, 29. avgusta; Obglavljenje Janeza Krstili kii; Sabina, mučcuica.
Osebne vesli
—	Poroka. V Moravčah se ie poročil Ciril Toman, bivši ravnateli raznih mariborskih denarnih zavodov z gdč. Pavlo Gselmanovo iz Tezna. Priči sta bila odvetnik dr. Štor in veletrgovec Pin-tar iz Maribora. Bilo srečno!
Himen. Včeraj sta bila v Radovljici poročena g. Ivan Bulovec, posestnik in trgovec v Radovljici, z gdč. Milko Jagodic, odvetniško uradnico. Odličnima poročencema iskreno častitamo!
—	Upokojen je na lastno prošnjo g. Rudolf Sterle, kasacijski sodnik pri Stolu sedmorice, odd. B,, v Zagrebu.
—	Pomočnik bana dravske banovine g. dr. Olmar Pirkmajer bo v petek 29. t. m, odsoten in ne bo tega dne spreiemal strank.
—	Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti poveljnika 3. čete t. bataljona telegrafskega polka inženjerski poročnik Zvonimir Šlangenbert; za povelinika 3. čete 2. bat. telegrafskega polka inž. kap. II. razr. Branko Bu-čin: za vršilca dolžnosti poveljnika 2. čete 1. re-flektorskega bataljona tehn. polka inž. poročnik Ivan Singer: za vršilca dolžnosti poveljnika 3. čete 2. reflektorskega bataljona tehn. polka inž. poročnik Mladen Srnec; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. čete 1. bat. 1. pijonirskega polka inž. poročnik Ivan Sokele; za pobočnika 1. pionirskega polka inž. kap. L razr. Ljudevit Rupert; za poveljnika 1. čete 1. bat. 2. pionirskega polka inž. kap. II. razr. Vladislav Mazur; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. čete 3. bat. 2. pionirskega polka inž. poročnik Ivan čičič.
- PEOK -
odstrani takoj in brez sledil .Creme Orizol" Dobiva so v lekarnah, droserijah in parfumerijah. Zaloga: »Cosmochemia. Znsreb. Smičiklasovu '23. Telefon 4!>-9!i
Črna noč mate Jerice
Vrtačnik je prodal na semnju par volov. Pogajanje se je zavleklo daleč v popoldan. Vola sta bila najlepša na semnju. Vrtačnik je zahteval visoko ceno, debeli mesar je ni hotel dati. Nazadnje sta se pogodila. Segla sta si v roko. Vrtačnik je vzel denar, se poslovil od mesarja in volov ter zavil proti domu. Mala Jerica je bila z njim.
Zavila sta p) bližnjici ob župni cekvi. V zvoniku je bila pet. Vrtačnik se je ozrl na zvonik kakor da ne veruje rdarcem. Zaskrbelo ga je, če bo za dne doma. Pospešil je korake. Sedem križev je trudno opiral na palico. Jerica se je brezskrbno zagledala v pisane in sladke stvari, ki so visele in ležale po stojnicah. Vsaj tisto pisano ruto bi si rada kupila, pa kaj ko se dedu tako neznansko mudi.
»Jerica, stopi, stopi, pozna sva!«
Težko je odtrgala oči od pisanih rut in potekla za njim.
»Kaj si ogledovala?«
»Tako lepo, pisano ruto sem videla, da bi jo takoj kupila.«
»Ne boj se Jerica! Danes sicer ne utegnem, toda na prihodnjem semnju ti bom kupil pisano ruto in še kaj.«
Jerica ga je hvaležno prijela za roko.
»Kajne, kupili mi boste tisto pisano ruto in k ono rdeče krilce z modrimi pikami?«
»Seveda bom, če boš pridna.«
Potem nista govorila več. Jerica je mislila le na prihodnji semenj, ki bo mnogo večji in lepši kakor je bil današnji. Pisane rute in rdeča krila z modrimi pikami bodo visela od cerkve pa tja do šole ob cesti na obeh straneh. Z dedom bo hodila od stojnice do stojnice, izbirala in kupovala. O, kako jo bodo šele doma gledali in na vasi, ko bo vsa čislo nova. Veselo je skakljala ob starčku. Vrtačnik je razmišljal o kupčiji, mislil na prodana vola, na denar in računal, kako in kam pa bo obrnil. Domislil se je juncev doma in ugibal, če bodo mogli orati in v ta ali oni hudi klanec ■peljati.
Na ovinku je švignil mimo njjiu voz. Komaj sta se umaknila. Jerica je boječe gledala v gugajoče se postave pijanih mešetarjev. Vrtačnik se je čudil, da se niso zvrnili.
Za vasjo zavijeta s ceste po polju proti gozdu v hrib.
»Le urno stopi, Jerica, solnce že zahaja!«
Urneje je drobila za njim.
V gozdu ju je zagrnil mrak kakor da so drevesa pokrita z črno tančico. Kotnaj sta razločila pot pred seboj. Gozd je vedno bolj temnel. Jerica se je plašno pritisnila k dedu.
»Dedek, joj, kako je tema!«
Ne boj se, Jerica, kmalu bova iz gozda.«
Vendar je bil sam v skrbeh. Nikoli se mu ni zdel gozd tako temen in strašen. Čudno ga je spre-letavalo. Bal se ni, toda tako nekam čudno in neumljivo se je danes tresel po vsem telesu. Semenj, denar, gozd, tema, samota, okoličani mu je blodilo po glavi. Ustavil se je kakor da hoče počivati.
»Jerica!« je pozval deklico predse. S trepetajočo roko ji je zapel v nedrje črn zavitek. Se-petaje je naročal:
»Pazi, da ne izgubiš! Drži z roko! Ce mene kdo ustavi, hitro in tiho steči naprej in pokliči ljudi. Glej, da ne boš zavpila, predno ne prideš daleč proč! Sedaj pojdiva v božjem imenu!«
Jerica je široko odprla prestrašene oči, da bi videla po poti naprej. Povsod je bila tema. Hodila sta dolgo molče. Vse je bilo tiho. Samo njuni drsajoči koraki so prodirali med nevidna debla.
■Denar s&m!« je zarjulo pred njima iz teme. Vrtačnik je omahnil korak nazaj. Jerica je obstala kakor okatnenela.
»Ga nimam!« je odločno odgovoril Vrtačnik. Jerica je začutila na prsih denarnico in se domislila naročila. Prestrašena je skočila v stran. Neka neznana moč jo je gnala po poti naprej. Zavpila bi, da bi jo slišali do doma, toda ni mogla. Na ovinku je skoraj omahnila.
»Hudič, kaj si vola šcnkal?« je zatulilo za njo. Potem je omedlo udarilo kakor po mahu. Ded je trudno zastokal. Hotela je nazaj, na pomoč, toda strah pred smrtjo jo je gnal divje naprej. V
daljavi je zagledala lučko. Iskrica upanja je zagorela v njej.
»Ljudje!«
Do smrti upehana je omahnila v napol osvetljeno vežo. Visoka, suha v črno oblečena ženska je slonela ob ognjišču.
»Deda so roparji napadli!« ji je padla izmučena Jerica v naročje. Žena jo je sočutno kakor mati pogladila po laseh:
»Ne boj se, dete, vse bo dobro! Moja sinova sta na prvi klic hitela na pomoč. Sedaj pojdi lepo spat, da se umiriš, jutri boš zopet videla svojega deda!«
Deklica je žensko hvaležno pogledala. Ona jc skrbno položila deklico v sobo na posteljo in tiho zaklenila vrata.
Jerica ni mogla spati. Sedela je iii napeto poslušala, kdai bodo z dedom prišli. V tej temni sobi, ji je bilo tako čudno tesno pri srcu. Žena je hodila po veži z hitrimi koraki. Končno je šla ven, prišla nazaj in vrgla nekaj težkega kakor veliko butaro v veži na tla. Kmalu je prasketalo v peči. Prasketanje ie napolnjevalo Jerico z grozo. Vsak ropot, vsak šum jo je vznemiril. Srce ji je močno bilo, z roko se je prijela za prsi, da se umiri. Kri ji je zastala v vseh žilah, prebledela je kakor zid.
»Denarja nimam!«
Pomirila jo je misel, da je izgubila denar v silnem teku in da ga bo našla, ko se zdani Zunaj je čula korake.
»Gredo!« se je razveselila. Vrata so zaškripala, v veži so govorili:
»Kako sta odpravila?«
»Slabo, potolkla sva mrcino. denarja pa nisva našla.«
»Denar že imam! Jerica ga je imela v nedrju. Tu jc, preštejte ga gori pod streho! Njo bom sama spravila na varno.«
Jerica je vse slišala. Skoro nezavestna je omahnila v posteljo. Razločno jc videla, kako ona grda copiiika, o kateri je slišala pripovedovati, poriva ubogo Aletko v razbelieno peč. Bleda kakor smrt se je dvignila. V naslednjem hipu je obupno planila k oknu. Nagonsko je začutila, da mera za I
Ljubljana
Nova mestna plinarna
Ljubljana, 28. avg.
Kakor suio že napovedali, se je vršil danes prvi informativni ogled zu zgradilo nove mestne plinarne. Stalno naraščajoči komzuni plinu v Ljubljani se je že skrujno približal najvišji kapuutcti dosedanje mestne plinarne, tako, da je nastal — poleg mnogih drugih komunalnih — tudi pnubleni za zgradilo nove mestne plinarne. Sedanja plinarna, zgrajena preti 60 leti, je že preveč v centru mesta, pa tudi premajhna je postala. Tuko jc prišlo do misli, naj mestna občina zgratli novo plinarno.
Med raznimi varijantamii, kje naj občina /•■gradii plinarno, sc je najbolj uveljavil projekt, na j grudi mestna občina plinarno v bližini vodovoda v Klečali.
Pri današnjem ogledu nu žo zagotovljenem zemljišču v izmeri 20.000 k v. metrov so bili v komisiji prof. J a r c . predsednik direktorija mestne elektrarne, plinu me in vodovoda O r e-li e k in podpredsednik R u p 11 i k , fin. komisar mestne občine dr. R a 11 t, nadsvetnik Jančigaj, univ. profesor Samec, mestni fizii.k dr. Rus, podravnutelj elektrarne ing. Sonc, ravnatelj plinarne B a r t e I in drugi strokovnjaki.
Današnji ogled zemljišča ni privcdel do nobenega pozitivnega sklepa. V principu jc sicer obveljalo, tla mora biti nova plinarna še enkrat vetju otl sedanje in tudi, da mora biti zunaj mestu iin sicer nu severni strani. Vendar pu pri današnjem ogledu še niso bili razčiščeni vsi pomisleki glede nove plinarne, zakaj pojavili so sc ugovori. Seveda bo moral šc občinski svet obravnavati celotno vprašanje iu bo treba še mnogo truda in tlela, preden pride Ljubljana do nove moderne plinarne.
Obnova starega tramvaja
Ljubljana, 28. avgusta.
Zadnjič smo priobčili poslano nami notico, v kateri neki naš bralec zakteva, naj se sedaj, ko so pričeli graditi novo tramvajsko progo, obnovi tudi stari tramvaj. Z ozirom nu to notico smo dobili Ic-te inforuiucije z odločujoče strani:
Zu obnovitev vse proge bi bilo treba 3700 metrov novih tračnic, ki bi s spojkami in kretnicami veljale piktrug milijon dinarjev. Sedanje tračnice so bile položene že 1. 191". Novi vozovi pu bi stali okrog pet milijonov dinarjev. Te vsote električna železnica šc ne zmore, pač pa nabira obnovitveni fond, v katerega se stiku diferenca na znižani čemi električnega toka in znižani mestna taks. Banska uprava pa je predpisala za obrabo cest po avtobusih nialoželezni-ški dru/Iti zelo visoko vsoto, tla bo ta, čc se ne. zniža, skoraj izčrpala tlosediij nabrani obnovitveni fond v znesku 250.000 Din in bo morala družba povrh tegu ceno za avtobusne vožnje zvišati.
Na vsak način pu Ljubljana odločilo zahteva, tla sc sedanji tramvajski vozovi zamenjajo z novimi, laki,h vozil ne vidimo v nobenem mestu več, samo v Ljubljani. Če inulo-železniška družba ne bo našla sredstev za obnovo starega tramvaja, sc zna prav v kratkem zgoditi, du bodo sedanji tramvajski vozovi in proga popolnoma neuporabni, saj imajo /e sedaj vozniki dosti sitnosti z njimi. Iak<v bi se' znajo zgoditi, du bosta šiška in Vič imela tramvajski promict, cent rum mesta pa bo — brez njega!
O Ob godovnem dnevu pok. prof. Iv. Ma-zovca bo danes ob 7 pri 00, frančiškanih sv. maša.
O Kolonisti mestne občine, ki letujejo v Kraljeviči, se vrnejo v Ljubljano v petek, 29. avgusta 1930, ob 9 zvečer, glavni kolodvor. Stariši, pridite po nje!
© Kolonisti mestne občine ljubljanske, ki
letujejo v Breznici na Gorenjskem, se vrnejo v Ljubljano v soboto 30. t. m, ob 12.30 na glavni kolodvor. Starši, pridite ponje!
0 Ukinjeni kopalni vlaki. Zaradi nerentabil-nosti se ukine s takojšnjo veljavnostjo izletniški (kopalni) vlak št, 922, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 13.20, in vlak št. 923, ki odhaja iz Škofje Loke ob 18.10. Vkljub ugodnemu vremenu in dasi ie vlak v zadnjih dneh vsak dan redno vozil, je bila frekvenca pri teh vlakih minimalna.
vsako ceno uiti. Z velikim naporom se je prerila skozi železje do pasu. V obupni grozi in bolečinah se je zvijala med železjem. Neprestano ji je živo stala pred očmi grozna smrt v razbeljeni peči. Od pasu naprej ni mogla skozi. Zavpila bi od bolečin, toda vsaka beseda bi bila njena smrt. Misel na grozno smrt je bila močnejša od bolečin. Z vso silo se je uprla z rokama v železje in vlekla, vlekla svoje ubogo telesce. Obleka na njej je pokala in se trgala, ostri robovi so rezali v kožo in meso, z zarjavelega železja so padale debele kaplje krvi. Jerica je v bolečinah stiskala ustnice in z očmi obupanega človeka gledala v temo. Napela je vse moči in se povlekla. Padla je z okna. Naglo se je
pobrala in bežala, bežala...
* ♦ •
»Dober večer!« je vstopil krepak orožnik v
vežo.
»Bog daj!« je odzdravila visoka, suha, v črno oblečena ženska in se ozrla.
»Pogrel se bom nekoliko.«
»Saj je res hladno.«
»Kako pa, da tako močno kurite?«
»Peko imam.«
»Ali ne bo peč preveč razbeljena?«
»Zelo veliko testa imam.«
»Prosim ali bi ga mogel videti?«
»V sobi pri peči ga imam in ne sinem ga odkriti, ker bi skupaj padlo.«
»Zahtevam, da mi pokažete testo!«
»Ja ... ne morem ..., ker .,.,« je zmedeno jecljala.
V vežo je vstopil drugi orožnik s spečo Jerico v naročju.
»Poglejte, ali ni fo vaše testo?«
Ženska se je zdrznila in prebledela.
»V imenu postave!« je rekel prvi orožnik in jo vklenil. Nato je šel pod streho. Lopova sta skušala zbežati, toda zunaj pod oknom je čuval tretji orožnik.
Odpeljali so jih v temno noč. Jerica je bila rešena.
DIŠAVE SLON
© Samaritanke ln samnritanci Rdečega križa v Ljubljani, ki so sodelovali pri Gasilskem kongresu, se vabijo za petek dne 29. t. m. ob 8 zvečer v dvorano Mestnega doma na razgovor. Po izvršenem programu prijateljski sestanek. — Predsednik krajevnega odbora Rdečega križa.
© Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Leuslek, Resljeva cesta 1; Mr. Bohinec ded., Rimska c. 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska 41 (Sv. Krištof).
© Dr. Leo Šavnik zopet redno ordinira.
Maribor
Celje
O Svečana otvoritev in blagoslovitev duple-škega mostu bo začetkom meseca oktobra. Zgradba mostu se bliža koncu. Te dni zabijajo zadnjo sobo na desnem bregu Drave. Nasipi na obeli bie-govih za dovozne ceste so že skoraj dovršeni tako, da bo most začetkom oktobra dogotovljen. V svrho sestave programa slovesne otvoritve in blagoslovitve se sestanejo te dni člani mariborskega okr. cestnega odbora in predstavniki raznih' lokalnih faktorjev.
□	V ruški tovarni za dušik odpuščajo delavce. Itadi omejitve obrata je vodstvo ruške tovarne za duših odpustilo doslej 77 delavcev; napoveduje se odpust še večjega števila zaposlenih. Doslej je omenjena tovarna zaposlovala 500 delavcev.
□	Smrtna kosa. Na posledicah škrlatice je umrla 9 letna hčerka jermenarja drž. žel. Josipina Semolič, Frankopanova 5. Pogreb bo danes ob 10 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. — V splošni bolnišnici je preminul v starosti 4(3 let tesar iu posestnik Jakob Krope. Pogreb bo danes ob pol 16 iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče.
P V zavodu šolskih sester bodo jutri dne 30. t. m., ponavljalni izpiti za učenke meščanske šole. Vpisovanje za šolsko leto 1930/31 bo dne 1. septembra od 8 do 12 in sicer za učenke meščanske šole in vadnice ter za otroški vrtec. Dne 4. septembra bo otvoritvena sv. maša na čast sv. Duhu za učenke meščanske šole. Vpisovanje za prvi letnik bo dne 1. septembra.
□	Kkshumacija italijanskih grobov. Pod vodstvom italijanskega svečenika rlon Roberta Buzzo-nija in ravnatelja mestnega jx>grebnega zavoda K. Juga se je zaključilo izkopavanje 120 italijanskih grobov na pobrežkem mestnem pokopališču. Te dni se bo izvršila ekshumacija nekaterih italijanskih grobov tudi na j/tujskem pokopališču in se bodo zemski ostanki med svetovno vojno v Ptuju pokopanih italijanskih ujetnikov jutri prepeljali v Maribor; iz Maribora p>ojde nato transpori z zemskimi ostanki približno 160 italijanskih vojakov v Ljubljano, kjer se bodo pokopali v skupnem nem grobu na pokopališču pri Sv. Križu. Žal se na tukajšnjem mestnem pokopališču v par grobovih niso več našli zemski ostanki.
G Mariborska mestna občina za ubožne sloje.
V mestni posvetovalnici se je vršila v sredo zvečer seja ubožnega sveia, ki jo je otvoril in vodil mestni župan dr. J u v a n. V pozdravnem govoru se je spominjal pokojnega predstojnika za drugi okraj Antona Štepica. Rešenih je bilo 42 prošenj za podpore v znesku 45.700 Din. 14 prošenj se je moralo odkloniti. V mestno oskrbnišnico in hiralnico je bilona novo sprejetih 8 oseb. Mestna občima ima danes v hiralnici v Muretincih, Ptuju in Vojniku 42 oskrbovancev, v mestni oskrbnišnici v Mariboru pa 90. Sprejet je bil tudi proračun nliožnega sveta za prihodnje proračunsko leto. Med drugim so določene te-le postavke: za starostne podpore 338.880, enkratne občasne podpore 30.000 Din, hiralski stroški 262.800 Din, za mestno oskrbnišnico 346.875 Din, za ubožne sloje 160 000 dinarjev, za podjioro brezposelnim 50.000 Din, nujne podpore za deložirance 10.000 Din, za siromašne osebe 200.000 Din.
□	Konec kolonije pod oboki državnega mosta. Baraka za deložirance v Kraljeviča Marka ulici je končana. Včeraj ob pol U jo je prevzel zastopnik mestne občine, referent za sociatnopolitiene zadeve Brandtner. V teku današnjega dne se preselijo v barako vsi deložiranci, ki so pristojni v mariborsko občino. Ako bo prostor, pridejo v barako tudi ostali deložiranci, da se na ta način odstrani velika sramota, ki je že pol leta kvarila lice obdravske prestolice.
□	Redek zračni gost nad Mariborom. Včeraj okrog 2 se je nad Mariborom v smeri iz Pohorja pojavila velika ptica, ki je nekaj časa krožila nad mestom, nato pa zaokrenila zopet proti Pohorju. Ob ptici je bilo spoznati planinskega orla. Na državnem mostu so se zbrali ljudje v številnih skupinah in opazovali nenavadnega zračnega gosta, ter komeutiraii j>ojav, češ, da je to napoved hude zime. Domneva se, da je planinski orel zašel nad 'Maribor bržčas iz Alp.
□	Prekinitev električnega toka. V nedeljo, dne 31. t. m., prekine falska elektrarna od 7—U dobavo električnega toku za vsa mestna omrežju. Pobrežje je smatrati j>od napetostjo.
□	V Grajskem kinu se vrši ob priliki predvajanja zvočnega velefilma »Pevajoči norec«, predprodaja vstopnic dnevno od 9—12 in 15—17. Telef. štev. 22—19.
□	Napadi brez konca in kraja. Na 17 letno posestnikovo hčerko Terezijo Filrst iz Sv. Lenarta je v noči uri, ko se je vračala sama domov, navalil neki jx»sestniški sin z debelo gorjačo ter ji uriza-dejal z več udarci težke poškodbe na glavi in celem telesu. Ranjenko so odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico. Fante, ki so ga orožniki že iz-taknili, pa se bo radi svojega surovega dejanja na pristojnem mestu zagovarjal.
□	Dražba. Dne 13. oktobra t. 1. ob 10 bo pri tukajšnjem okrajnem sodišču v sobi 27 dražba nepremičnin: ad I. zemljiška knjiga Grajska vrata, vi. št. 337; ad II. zemljiška knjiga Oresje, vi. št. 12. Cenilna vrednost ad L 423.358 Din; ad II. 70.790 Din; prednost pritikline ad I. 233.600 Din; ad II. 1560 Din, katera vrednost je zapopadena v gori navedeni cenilni vrednosti; najmanjši ponudek ad 1. 211.679 Din, ad II. 43.860 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škedo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Podrobnosti na uradni deski tukaj-Injega okrajnega sodišča.
□	Kopalci na Mariborskem otoku so z nema-11 m veseljem vzeli na znanje sklej) kopališkega odseka, o katerem smo že poročali in glasom katerega »e bo s 1. septembrom uvedel v kopališču eelodnovni turnus, tako da bodo že predpoldne kupljene vstopnice veljale tudi popoldne. Sedaj bi pa še radi, da bi se znižala kopalnina ob nedeljah in praznikih. Sodeč po razpoloženju v kopališkem odseku pa ne bo s to željo kopalcev zaenkrat najbrže še — nič. Morda prihodnje leto — pravijo.
□	Zboljšunu hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu štev. 6 v A-ruzrcdu opoldne in zvečer Din 8.30, v B-razredu Din 12.30. v C-raz-tedu Din 14.30. Priglašajte sel
S3 Prof. Strohschneider in Celjani. Prejeli smo: Prof. Strohschneider je vsekakor postal junak Celja in to z največjo upravičenostjo. Lahko izrekamo g. prof. vse priznanje. Mi sliimo, da jc dovolj umetnosti že sama hoja po viisoiko, 20 m nad ulico, napeti žici. I loja elegantna pri vsakem koraku. Ni nam treba |K>se-bej omenjati njegovih produkcij, katere so vsaka zase umetnost. Prof. Strohschneider izvaja vse točke svojega programu z izredno finoso, eleganco in sigurnostjo. Velika množica Celjanov se zbira v široki Prešernovi ulici ob vsaki predstavi prof. Strobsehneklerju, kar zjiači, da so z nastojjotn zadovoljni, ker nudi užitek, ki gotovo ni vsakdanji.	V.
Ptuj
Šolsko leto na državni realni gimnaziji se
prične 11. septembra in sicer: 11. septembra se vrši vpis v I. razred, 12. septembra vpisovanie od drugod došlih dijakov v II.—VIII. razred, 13. septembra vpisovanje dpsedanjih dijakov v II.—VIII. razred, 14. septembra otvoritvena služba božja v mestni cerkvi, 15. septembra pa prične redni šolski pouk. V prvi razred se sprejemajo dijaki, rojeni leta 1917., 1918., 1919. in 1920. Nadalje se na gimnaziji vrši izpitni red od 1. do 10. septembra in sicer: dne 1. septembra: popravni izpiti za VIII razred; 2. septembra dopolnilni izpit za vstop v V. razred, 2., 3. in 4. septembra pismeni višji tečajni izpit, 3. septembra popravni izpit za IV. razred, 4. septembra pismeni nižji tečajni izpit, 5. septembra ustni višji tečajni izpit, 5. in 6. septembra ustni nižji tečajni izpit, 9. in 10. septembra popravni izpiti za I., II., III., IV., V., VI. in VII. razred. Dijaki imajo prihajati k izpitom točno do 8.
Na meščanski šoli se vrši vpisovanje od 1. do 3. septembra.
Vpisovanje v glasbeno šolo Glasbene Matice se vrši 1., 2. in 3, septembra od 9 do 12 in od 4 do 5 popoldne. Šolnina in vpisnina kakor prejšnje leto. Gojenci, ki so z dobrim uspehom dovršili prejšnji razred in ki so siromašnih staršev, zamo-rejo vložiti prošnjo za znižanje ukovine. Pouk se prične 4. septembra.
Deška in dekliška osnovna šola za mesto ima naknadno vpisovanje za I. razred dne 1. in 2. septembra. Sprejmejo se v šolo otroci, ki so dovršili 6 let. Šolska služba božja se vrši dne 3. septembra ob 8 v mestni cerkvi. Reden pouk prične 4. septembra.
V osnovni ioli za okolico se vrši naknadno vpisovanje dne 1, in 2. septembra. V prvi razred se sprejmejo otroci, ki so prekoračili 6. leto. Šolska služba božja bo opravljena v minoritski cerkvi dne 3. septembra, 4, septembra pa prične reden pouk.
Vpisovanje za sprejem dece v Otroški vrtec bo 1. in 2. septembra od 8 do 12. Za malčke se bere sv. maša dne 3. septembra v mestni cerkvi.
Kranj
Premovanje konj. Na prostoru živinskega trga, ki ga je dala mestna občina kranjska na razpolaganje, se je vršila v soboto, dne 23, t. m., zanimiva razstava konj, združena z premovanjem. Prostor je bil primerno okrašen, razobešene so bile državne zastave. Kranjsko občino je zastopal župan g. Pire. Proti vsakemu pričakovanju je bilo prignanih veliko število konj (45) — saj je premovanje bilo združeno za več okrajev — in med konji je bilo nekaj prav lepih eksemplarov. Zlasti veliko sta prignali občini Voglje in Cerklje. Licencovalno komisijo so tvorili: predsednik g. Lovro Petovar, ki je predsednik konjerejskega društva v Ljutomeru, ostali člani komisije pa so bili še: banovinski svetnik g. Jan Jakob, posestnik v Gorjah pri Bledu, oblastni referent za živinorejo g. Vekoslav Rigler iz Ljubljane, kot zastopnik banske uprave uradni kmetijski referent g. J. Sustič in uradni živino-zdravnik g. Vinko Bedenk, oba iz Kranja. — Prvo nagrado je dobil J. Globočnik, posestnik v Vo-klem, dalje Repič France, posestnik na Sp. Ber-niku, Trilar F'rance, posestnik v Stražišču pri Kranju. Več nagrad so dobili tudi udeleženci izven kranjskega okraja. Skupno razdeljenega denarja je bilo 5200 Din, kar je odločno premalo za tako obsežen kompleks in toliko število živali. Skupno je Dravska banovina razdelila na premijah za konje ca. 50.000 Din. Če bi bile nagrade večje, bi bil interes večji, prigon živali večji in take prireditve bi reš imele efekten značaj, ker bi budile veselje do intenzivne konjereje.
Licitacija poštne vožnje. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja v zakup prevažanje pošte na progi: a) Kranj pošta — Kranj železniška postaja; b) Kranj pošta — Jezersko pošta (ločeno ali obe vožnji skupaj) za dobo enega leta ali za dobo treh let počenši od 1. decembra 1930. — J avna ustna pogajanja z draženjem navzdol se bodo vršila pred posebno tričlansko komisijo dne 10. septembra 1930 v pisarni županstva občin Kranj in Jezersko. Ponudniki se bodo sprejemali ta dan od 10 dalje, pogajanja se prično ob 11. Izklicna cena je a) 16.350 Din, b) 27.000 Din na leto. Ponudniki morajo na dan pogajanj položiti začasno kavcijo v znesku Din a) 820, b) 1350. Natančnejši pogoji so na vpogled pri županstvih in poštah v območju le poštne vožnje.
Lesitovec pri Krškem
Pretekli ponedeljek je zapustil našo župnijo g. kaplan Andrej lic. Bil je pri nas komaj enajsl mesecev. Vneto je deloval tako na dušnopastir-skem kakor na prosvetnem polju. Prirejal je posebno rad razna kino- ter skioptična predavanja. Z ljubeznijo se je bil oprijel Marijinega vrtca. Trudil se je, da bi čimprej ustanovil fantovsko Marijino družbo. Izraz naše hvaležnosti za vse to je bila nedeljska poslovilna prireditev v dvorani »Pod Lipo«. Pripravili so jo: tukajšnje prosvetno društvo, Marijin vrtec in Marijanska fantovska družba. Sodelovali pa so tudi cerkveni pevci in lam-buraški zbor »Slovan«, Naj spremlja g. Andreja tudi kot župnega upravitelja v Podzemlju božji blagoslov in uspeh!
Mirna
Smrt uglednega moža. V soboto smo položili k večnemu počitku g. Antona Šularja, posestnika na Mirni. Njegov pogreb je pričal o spoštovanju, ki ga je imel pri ljudeh. Ob asistenci štirih duhovnikov in častnem spremstvu požarne brambe ter velike množice ljudstva ie bila njegova zadnja pot. Pokojni je bil mož, kakršnih jc že malo. Katoličan ne samo po imenu, ampak tudi po življenju. Posebno reveži so imeli v niegovi hiši svoje zavetje. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil g. Neubauer, župnik iz Sp. Gabra, mirenški rojak. Kljub dolgi bolezni, ki jo je s potrpežljivostjo in vdan v božjo voljo prenašal, je dosegel lepo starost 81 let. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik in za vse dobro obilen plačnik, ostalim pa globoko so-žalie.
VI. Pušenjaik:
Gospodarstvo mariborske občine
Dolgovi mestne občine.
Raznim zavodom, kakor Mestni hranilnici v Mariboru, Spodnještaj. ljudski posojilnici v Mariboru, Kranjski hranilnici v Ljubljani, Oblastni hranilnici v Celju, Posojilnici v Mariboru, Občinski hranilnici na Vrhniki, Mestni hranilnici v Kranju, Mestni hranilnici v Radovljici, Mestni hranilnici v Ljubljani, Okrajni hranilnici v Slov. Gradcu, Pokojninskemu zavodu v Ljubljani dolguje mestna občina, kot hipotekama posojila, Za-družno-gospodarski banki in Prvi hrvatski štedi-onici v Mariboru pa kot kredit v tekočem računu Din 52,147.954.63, pasivni zaostanki vseh zakladov in podjetij znašajo Din 10,725.522.62, vsa pasiva mestne občine znašajo Din 62,159.761.30.
Za obrestovanje in amortizacijo teh kreditov se je v 1. 1928. izdalo Din 2,005.267.46.
Premoženje mestne občine.
Isto obstoji:
1. Iz efektov: deleži denarnih zavodov, papirna renta, konvertirana renta, srebrna renta, drž. investicijsko jx>sojilo od 1. sept. 1921 in hranilne vloge v iznosu Din 125.209.86.
2. iz poslopij in zemljišč: v mestu k. o. Maribor mesto 20 hiš in objektov, k. o. Grajska pristava 10 hiš in objektov, k. o. Grajska vrata 16 hiš in objektov, k. o. Koroška vrata 17 hiš in objektov k. o. Sv. Alagdalena 23 hiš in objektov, ua-daljl izven inesta v k. o. Jelovec, Krčevina, Po-brežje, Tezno, Bresternica, Bohova, Kamilica 16 hiš in objektov. Zemljišča mestne občine merijo nad 90 ha. — Vrednost poslopij in zemljišč znaša Din 96,117482.86.
3 iz premičnin Din 14,373.966.—,
4.	aktivni zaostanki Din 12,632.370.71,
5.	čislo premoženje zaklada meščanske imovine Din 420.398.67,
6.	blagajniški prebitki Din 1,489.020.31.
Vsa aktiva skupaj znašajo Din 125,033.238.55. — Ako odštejemo od aktiv pasiva v iznosu Din 62,873.477.25, dobimo čisto premoženje 62,159.761.30 dinarjev.
Najemnina od mestnih poslopij in zemljišč je znašala Din 534.24, za davke, vzdrževanje in
popravila se je izdalo Din 514.832.43; čisti donos od mestnih jioslopii iu zemljišč, kojih vrednost doseže Din 96,117482.86, znaša le Din 19.900.81 lo pa radi tega, ker plačajo najemniki v mestnih hišah nizke najemnine in ker se je plačalo za državne davke in autonoinne doklade Diu 256.874.87.
Stanje mestnih financ.
Stanje mestnih financ ni neugodno, imamo mnogo mestnih občin v naši državi, koje izkazujejo mnogo večje dolgove, a manjše premoženje, katere so že davno upeljale razne davščine, katerih mesto Maribor še ni upeljalo.
V 1. 1929. in 1930. so se razmere poslabšale radi tega, ker so se občini naložili razni izdatki, katerih prej ni poznala, kakor povečani izdatki za policijo, za zatiranje nalezljivih bolezni, za stanarino učiteljem, ker se je [potrebščina za obrestovanje in amortizacijo obč. dolgov radi gradbene akcije, katera se je vršila v svrho omiljenja stanovanjske bede, povišala od Diu 2,005.267.46 v rač. sklepu za 1. 1928. na Din 4,323.364 v proračunu za 1. 1930. Za te povečane izdatke je trebalo najti pokritje, radi tega so se dohodki, ki so dosegli po rač. sklepu za 1. 1928. Din 11,699488.78 morali v proračunu za 1. 1930. povišati na Din 17,857.915, kolikor znaša potrebščina za 1. 1930. Povišanje raznih davščin, katero je postalo neizogibno radi povečanja potrebščin, je vzbudilo nevoljo davkoplačevalcev. Obrt in trgovina v Mariboru je silno prizadela radi ukinjenja finančnega ravnateljstva, kontrole dohodkov, velikega županstva in oblastne samouprave, ker je več sto uradnikov z obifeljami zapustilo mesto, razun tega pa izostalo letno več tisoč strank, ki so prihajale radi omenjenih ukinjenih uradov v Maribor. Nevolja davkoplačevalcev je tudi opravičena, ker morajo letos plačati 40% banovinske doklade ua vse direktne davke, dočim ni oblast pobirala nobenih doklad na direktne davke. Upoštevati treba težavne razmere obrtnikov in trgovcev, zato se mora v občinskem gospodarstvu vršiti največja štednja, za nekaj let opustiti vse investicije, j>oskušati konvertirati obstoječe dolgove v posojila z nižjo obrestno mero, v obče pa gledati na to. da se doseže zmanjšanje izdatkov, kar bo imelo za posledico znižanje občinskih davščin.
Nova d. d. Odobrena je otvoritev »Rajhhold, Fliger i Beking, akc. dr., Belgrad« z glavnico 2 milj. (2000 delnic a 1000 Din nom., stroški 50 Din), vpis delnic 4. sept.; Trgovačko industrijsko a. d. v Aleksincu, glavnica 2 milj. Din (20.000 delnic po 100 Din); Svrha: trgovina, industrija, eksploatacija električne razsvetljave. Vpis delnic 26. avgusta do
I.	decembra.
Borza
Dne 28. avgusta 1930.
DENAR
V današnjem deviznem prometu sta se neznatno učvrstili devizi Berlin in Praga, slabejši pa je bil Dunaj. Do zaključkov je prišlo v devizah Curih in Praga, ki ju je dala Narodna banka, in v devizi Trst, kjer je bilo zaključeno privatno blago.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2271.50 bi., Berlin 1346.75 bi., Bruselj 788.34 bi., Budimpešta 988.66 bi., Curih 1094.40 — 1097.40 (1095.90), Dunaj 796.83 bi., London 274.54 bl„ New York 56.275 bi., Pariz 221.81 bi., Praga 166.92 do 167.72 (167.32), Trst 294.15—296.15 (295.15).
Zagreb. Amsterdam 2271.50 bi., Berlin 1345.25 do 1348.25, Bruselj 788.34 bi., Budimpešta 987.16 do 990.16, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.33 do 798.33, London 274.14—274.94, Newyork 56.175 do 56.375, Pariz 220.81—222.81, Praga 166.92—167.72, Trst 294.172—296.172. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 1.98 milj. Din.
Belgrad. Borza radi praznika ni poslovala.
Curih. Belgrad 9.12875. Amsterdam 207.275, Atene 6.67, .Berlin 122.86, Bruselj 71.925, Budimpešta 90.225, Bukarešt 3.065, Duiiaj 72.735, London 25.05125, Madrid 54.60, Newyork 514,15. Pariz 20.24, Praga 15.2725, Sofija 3.73, Trst 26.945, Varšava 57.70, Kopenha^en 137.925, Stockholm 138.35, Oslo 137.90, Helsingfors 12.95.
VREDNOSTNI PAPIR|I
Med državnimi papirji je danes bila v Zagrebu ponovno slabejša vojna škoda, nadalje so bili Blerovi papirji nekoliko čvrstejši. Promet je bil le v promptni vojni škodi. V bančnih papirjih beleži ]xmoven dvig Praštediona, ki se je učvrstila že na 925, nadalje pa so bile zaključene delnice Union in Poljobanke po neizpremenjenih tečajih. Industrijski papirji so brez interesa in ne beležijo skoro nikakih flutkuacij, do zaključkov pa je prišlo le v delnicah osješke Šečerane po nekoliko nižjem tečaju kakor včeraj. Slabejša je bila nadalje Danica in Trboveljska.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 97.75 bi., 7% Bler. pos. 87.25 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 910 den., Kred. zavod 170 do 180, Vevče 124 den.. Stavbna 40 den., šešir 105 den., Ruše 270—280.
Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 88 -88.50, agrari 55—56, vojna škoda ar. 437—-137.75. kasa 437-437.50 (437), 0. 437-437.75, 10. 437-437.75,
II.	437-437.75, 12. 437-437.75, srečke Rdeč. križa 30—55. 8% Bler. pos. 97.375—93, 1% Bler. pos. 86.50—86.75. 7% pos. Drž. hip. banke 85.50 - 86.2.5, 6% becrl. obv. 76—77. — Bančne delnice: Ravna pora 75 den., Hrvatska 50 den.. Katolička 36 den., Polio 55.50—56 (56). Kreditna 96 den., Union 101 do 192 (ion. Jutro 77.50 78.50. Li. kred. 122 den.. Narodna 8.000 8.175, Obrfna 36 den., Praštediona 910—925 (925). Srbska 188 -100. Zemaljska 133.50 do 135. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den.. Guttmann 147.50—160, Slaveks 60 den.. Slavouiia 200- 202, Našice 1.100-1.200, Danica 00 102. Pi-vara Sar. 170 den., Drava 210 den., Šečerana Osjek 308 -309 (300), Nar. ml. 20 den.. Osj. Ijev. 180 den., Brod. vajr. 112 den., Union 120 den., Vevče 124 den.. Isis 37—42. Ranisea 398 -400, Oceania 205—225, Jadr. nlov. 500 bi.. Trboveljska 395- 399.
Notacijc naš'h drž. papiriev v inozemstvu: London 7»: Rler. ro«. 86.25 -86.75, Nevvvork 8% | Bler. pos. 06.50 -97.50. 7"/. Bler. pos. 86 25—86.75, 1% pos. D. H. B. 85 -85 50
Dunaj. \Viener Ranlrverp.in 17.°0. Credit.vsfalt . 47.40, Escompteges. 159.25, Živilo 91.80. Ruše 35.35. 1
Alpine 23.95, Trboveljska 48.95, Kranj. ind. 41, Leykam 4, Rima Murany 83.
Žitni trg
Danes javlja Budimpešta popolnoma slabo tendenco. Tudi pri nas je tendenca popuščajoča in tudi cene so slabejše. Na našem trgu so dovozi skoraj popolnoma izostali in jx>nuja blago le druga roka. Pa tudi konzum je vzdržljiv in ne kupuje mnogo. Pšenica je danes nekoliko slabejša iil staire Srbobran 175, Soinbor okolica 172.50—175, sreith sko blago 167.50, slav .in ban. 167.50 vse Irauko nakladalna jiostaja. Koruza se je danes kupčevala: okroglasta 137.50, hrv. domača 127.50. Zaradi pomanjkanja činkvantina, ki je iskan po tečaju 220, se je pri nas začela trgovati tudi že laplatska koruza po 225 franko slovenska postaja. Moka je nadalje neizpremenjena na 300—320, kakor tudi otrobi na 95—100 nakl. postaja. Kupčija skoro popolnoma počiva.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet sreden. Pšenica okt. 16.15-16.30, zaklj. 16.24 -16.25, marec 17.71-18.15, zaklj. 17.84—17.85, maj 18.10 18.23, zaklj. 18.48—19; rž okt. 10.25—10.42, zaklj. 10.20 do 10.21, inarec 11.40—11.70, zaklj. 11.42- 11.45; koruza avg. 15.75, maj 15.44—15.65, zaklj. 15.45— 15.50, transit maj 14.
Les
Povpraševanje je za smrekove foderine 4 m 16X110 ali 24X115, za smrekove deske 12 mm 12 m". 18 mm 16 m', 24 mm 18 m' vse v širinah 22, 25, 28, 30, 33, 36 cm, za orehove hlode (furnir) otl 50 cm srednj. prem. dalje od 1.60 m dalje, za čreš-njeve hlode (furnir).
Iz službenih objav
Dražbeni oklici. Dne 12. septembra 1930 ob
9	bo pri sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: delež do hiše, travnikov, njiv, zemljiška knjiga Sebeborci, 3-5 vi. št. 64, 6-10 vi. št. 151. Cenilna vrednost 41.972.10 Din; vrednost pritikline 276 Din; najmanjši ponudek 27.982 Din. Okrajno sodišče v Murski Soboti. — Dne 19. septembra 1930 ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin (polovica hiše, travnikov, pašnikov in njiv): zemljiška knjiga Kaučovci, 1-6 vi. št. 8, polovica vi. št. 210; zemlj. knjiga Panovci, 1-6 vi. št. 25, 46. 73, polovica vi. št. 131. Cenilna vrednost 8079.28 Din; prednost pritikline 2362.50 Din; najmanjši ponudek 538 Din. Okrajno sodišče v Murski Soboti. — Dne 19. septembra 1930 ob 10 bo pri sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: njiv, travnikov, gozdov in delež do hiše, zemljiška knjiga Dol. Slaveči, 2-56 vi. št. 11, 1-8 vi. št. 40, 223, 268, 3-16 vi. št. 346, 362, 1-8 vi. št. 387, 388, 423, 439, 588, 589, 593, 594, 606, 239. Cenilna vrednost 7092.15 Din: najmanjši ponudek 5062 Din. Okrajno sodišče v Murski Soboti. — Dne 26. septembra 1930 ob pol
10	bo pri sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: deležev do gozdov, njiv in travnikov, zemljiška knjiga Ženavlje, 8-288, vi. št. 9. Cen. vredn. 4342.96 Din; najm. ponudek 2896 Din. — Okr. sodišče v Murski Soboti. — Dne 26. sept. 1930 ob 10 bo pri sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: deležev do gozdov, njiv, zemljiška kniiga Ženavlje. 8-288, vi. št. 9. Cenilna vrednost 4142.96 Din; najmanjši po-nunek 2762 Din. Okrajno sodišče v Murski Soboti. — Dne 13. oktobra 1930 ob 10 bo pri sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: ad I. zemliiška knjiga Grajska vrata, vi. št. 337, ad II. zemljiška kniiga Oresje, vi. št. 12. Cenilna vrednost ad I. 423.358 Din, ad II. 70.790 Din, vrednost pritikline ad I. 233.600 Din, ad, II. 1560 Din, katera vrednost jc zapopadena v gori navedeni cenilni vrednosti; najmanjši ponudek ad 1. 211.679 Din, ad II. 43.860 Din. Okrajno sodišče v Mariboru. — Dne 23. oktobra 1930 ob 10 bo pri sodišču v sobi št. I dražb,t nepremičnin: zemljiška knjiga Črešnjevec, vi. št. 276, obstoječih iz stanovanjske hiše in zemljiških parcel. Cenilna vrednost 40.642.50 Din; vrednost pritikline 500 Din; najmanjši ponudek 27.095 Din. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.
Pot nemškega pilota Gronau-n čez Atlantik. Iz Queensporta jo Gronau poletel v Newyonk.
Gronau poroča o svojem poletu
V vsej tihoti so bili pripravili Nemci nov polet v Ameriko, ki se jim je tudi popolnoma posrečil. Za polet so izbrali Dornierovo letalo, ki je že I. 1925. služilo Amundsenu na polarnem poletu. Vodi ga letalec VVolfgang v. Gronau. Start se je izvršil na najsevernejšem nemškem otoku Syltu. 2e blizu Shetlandskih otokov je letalo zašlo v močne nasprotne vetrove in hude nalive, ki so jih spremljali, tako da so le s težavo našli vhod v malo pristanišče na Fa-rorskih otokih, kjer so bile pripravljene zaloge za motorje. Naslednje jutro so ob ugodnem vremenu odleteli proti Islandiji, toda kmalu so jih zajeli oblaki, ki so bili do 2000 m visoki. Še-le nad Islandijo se je vreme zjasnilo ter so imeli prekrasen razgled na veličastno islandsko gorsko naravo. Na Islandiji so jih prisrčno sprejeli, a jih zaman izpraševali, kam so namenjeni... resnice niso izdali.
Sedaj se je pričel najnevarnejši del vožnje — poroča Gronau: polet na Grenlandijo. Imeli smo Ie majhne zaloge kuriva, a nahajali smo se nad veliko nordijsko ledeno puščavo. Nikjer nobene ladje, ki nam bi bila razvedrila srce. Vedeli smo, da bi neizprosno zapadli smrti, ako bi bili tu prisiljeni pristati. Ves čas je razsajal vihar, vodovje pod nami je divje valovilo, na nas so se zlivali potoki dežja. Ko smo dospeli do Grenlandske obali, smo imeli zopet jasno vreme in krasen razgled. Opazili smo obsežne proge plavajočega ledu. Z lahkoto smo našli
Sidlr; paša, egiptovski ministrski predsednik, na katerega jc bil v vlaku izvršen atentat in je le po srečnem slučaju ušel smrti.
Ženo prodal za en šiling
čevljar Holzleitner v Riedu je sklenil z nekim svojim znancem pogodbo, po kateri kupi znanec Holzleitnerjevo ženo za en šiling, jo vzame k sebi in jo preživlja, k čemur bo pa tudi Holzleitner pomagal z rednimi prispevki. Proti tej kupčiji se je pa Holzleitnerjeva žena odločno uprla, zaradi česar jo je njen mož težko pretepel. Sosedje so vso stvar naznanili oblastem, pred katerimi bo moral Holzleitner odgovarjati za svoje orientalske nazore.
Osa povzročita smrt
IMletna dekla pri nekem kmetu v Buch-kirchenu na Sp. Avstrijskem je jedla med. Pri tem je ponevedoma vtaknila v usta z medom vred oso. Žival je žensko pičila v grlo, ki je takoj tako oteklo, da se je dekla, preden je prišla zdravniška pomoč, zadušila.
Vljudnost na kilometre
Berlinski taksišoferji merijo svojo uljud-nost z občinstvom po dolgosti vožnje: kdor se pelje daleč, je deležen vse uljudnosti kdor Jih pa naroči ap kratko pot, mora prenašati njihovo brezobzirno grobost. Ker so postale pritožbe proti. postopanju šoferjev splošne, je policijsko predsedstvo izdalo opomin na šoferje pod pretnjo, da bo poostrilo kazni za ne-uljudno obnašanje.
Ivigtut v Arsuk-fjordu, kjer smo imeli pripravljene zaloge.
Naslednje jutro smo odleteli ob jasnem vremenu proti Labradorju. Kmalu se nam je pridružil naš sovražnik: megla; zgrabil nas je zopet vihar z nalivi. Kljub temu smo po sedemurni vožnji srečno opazili radio postajo Gready na Labradorju in čez nekaj minut smo pristali na našem opirališču v luki Cartwright. Prihodnje jutro smo rano odleteli ob labrador-skj obali. Hoteli smo obiskati otoček Greenley-Island, na katerem sta bila pristala z Bremen Kolil in Hiihiiefeld; toda 5 minut pred otokom nas je zajela zloglasna novofundlandska megla in morali smo se vzpeti v višine. Brezžični brzojav nam je sporočil, cla je vreme na za-padni obali Nove Fundlandije boljše, zato smo kreniJi v to smer in zdajci zagledali pod seboj ogromne dimnike sidneyskili jeklarn. Hoteli smo v Halifax, a megla nas je prisilila, da smo se okrenili in pristali v Gueensportu. Tudi naslednje jutro nismo mogli v lialifax ter smo zaradi goste megle predčasno pristali v prekrasni mali vasici Maric Josepli. Kmalu nato je prišlo po nas majhno letalo iz Halifaxa in nam kazalo pot v pristanišče 100 milj oddaljenega mesta.
Naš nadaljni cilj je Newyork, kjer bomo čakali na navodila naše vlade. Težko, da bi se po isti poti vrnili v Evropo.
Misijoni kot politična
oblast nad Indijanci
Bolivijska vlada je izdala v sporazumu z apostolskim nuncijem odlok, po katerem so kar toliški misijonarji imenovani za uradne glavarje tamkajšnjih zelo zaostalih Indijancev. Vsak misijonski predstojnik odloča v vseli duhovnih, političnih in gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Indijancev njegovega misijonskega ozemlja. Za Indijance določijo posebna ozemlja. — Tudi misijoni dobe v last toliko zemlje, da bodo pokrivali stroške za misijone in šole.
O človek, pazi...
Nemški filozof Friderik Nietzsche, čegar filozofije o nadčloveku se je polastil, majhen, ničemern in napuhnjen rod in bil zato tepen — je več let zahajal v Engadin. Stanoval je v zelo skromni hišici v vasi Sils Marija ob Silskem jezeru. Stari domačini se še nekoliko spominjajo «nemškega profesorja«, toda njegova slika, ki jo hranijo te priproste duše, nima na sebi nič veličastnega, nič »nadčloveškega«. Zanje je bil to le odljuden, reven profesor, ki je stanoval v skrajno slabi, skoro docela goli ceneni izbi, prav kakor puščavnik. Hodil je v oguljeni suknji, reven, nepriljuclen, včasih čudaški. — Nietz-schejev najljubši prostor, kjer je govoril z njim Zarathustra ... se je nahajal ob jezeru na polotoku Cliastč. Priča njegovih blodno drznih misli sta bila zgolj veličastje gora in samota. Tu so postavili Nietzscheju — ki je kakor znano v poznejših letih zblaznel in v blaznosti tudi umrl (prvo 30 letnico njegove smrti praznuje znanstveni svet letos) — spomenik, ki se kakor malokateri drug prilega velikemu filozofu, ki se je drznil »onstran dobrega in zla« in našel | tam eno samo mesto: norišnico... Spomenik j predstavlja orjaška kamenita plošča v razklanih | skalah, na kateri so vklesani zgolj Nietzsche-jevi verzi, ki se začenjajo z besedami: »O člo-| vek, pazi...«
| Nikoli več ne boste uporabljali
i za nego Vaše lepote kaj drugega kot le Para-| celsus mlečni sapun in Paracelsus liljanovo mlečno ] kremo, ko jih enkrat preizkusite in se uverite, da so to res najboljši in najrazličnejši prijatelji vsake dame za njeno dnevno toaleto. Zahtevajte jih le pod imen. Paracelsus in odklanjajte druge produkte.
Knez Tokugava, predsednik japonske zgornje zbornice in predsednik japonske Lige Društva narodov, ki se mudi tačas v Berlinu.
Ljudožrci
Nizozemski listi prinašajo radio-poročila vladne postaje v južni Novi Gvineji o ogorčeni bitki, ki jo je imel vod holandskih vojakov s kakimi 200 divjaki ob reki Tjemaari. Napadalci so iz zasede zasuli vojake z zastrupljenimi pši-cami, in ko so se oglasile strojnice, pobegnili, ne da bi vtegnili pobrati trojico ubitih, med katerimi je bil tudi glavar rodu. Vojaki so našli ostanke pred kratkim zaklanih in poje-denih domačinov: enega inoškcga^?eh žen in štirih otrok. Za prihodnje kosilo določena žena in otrok sta ostala živa. Ljudožrstvo je prepoved ano, in zasledujejo voiaki razhoiniškp divjake iz notranjosti otoka, ki napadajo mirno prebivalstvo vzdolž obale. A gorati prag6zd zelo ovira zasledovanje, in Ic malokdaj pridejo ljudožrci pred puške
Pandit Nehru, 72letni predsednik indijskega narodnega kongresa in za Gandhijem najpopularnejši voditelj, ki je bil v osvobodilnem gibanju aretiran, je v ječi težko obolel.
Raj za milijonarje
Na enem izmed Bermudskili otokov gradijo tačas hotelsko palačo, ki bo opremljena tako razkošno, kakor je ob današnjih sredstvih sploh mogoče. Izboljšali bodo podnebje samo s pomočjo kmetijstva in drugih naprav. Zaradi lepšega razgleda so razstrelili ogromne skale, pristanišče so vzorno uredili. Pri gradbenih delih je zaposlenih 50 inženjerjev in nad 300 delavcev. Stroški so ogromni in bo hotel dostopen le največjim denarnim magnatom sveta. Hotel bo do prihodnje pomladi gotov.
Ob Nietzschejevem grobu v Weimarju na 30 letnico njegove smrti; Elvzabeta Forster-Nie+zsche (sedi na levi), filozofova sestra, ki je izdala njegov življenjepis — in slavnostni govornik prof. dr. Ochler.
Rusija izpreobrača komuniste
Berlinski socialistični »Vorvvarts« objavlja povest nemških komunističnih rudarjev, ki so | dne 16. julija t. 1. na sovjetsko povabilo odšli delat v Donske premogovnike. Obljubovali so jim po 160 rubljev mesečne plače (80 dolarjev) šesturni delavnik, »nedeljo« vsak peti dan in vse udobnosti. Dne 21. julija so prekoračili Nemci mejo in so se takoj razočarali. Stanovali so po umazanih, ušivih barakah. Voda in hrana sta bili zoprni. Kakor vsi ruski delavci so dobivali Nemci dnevno zelje, surove kumare, slanike, čebuljo in olje iz semena solnčnic ter po 500 gr kruha za moške oz. 300 gr za ženske. Namesto obljubljenih 160 rubljev je znašala plača od 100 do 60 rubljev. Kljub svojemu navdušenju za komunizem so se Nemci takoj uprli in odšli k nemškemu konzulu v Harkov po vozne listke v domovino. V ukrajinski pre-stolici so morali ponovno prenočiti na tleh v natrpanem kolodvoru. Toda po polnoči so železničarji vse redno vrgli ven, in okoli kolodvora je ždelo na stotine ljudi pod milim nebom. Po vseh ulicah se potikajo skoro goli zapuščeni otroci in beračijo. Ženske hodijo strgane in so bose. Stotine vojnih pohabljencev nadleguje potnike. Po večurnem čakanju so dobili Nemci na svoje izkaznice živila za ves mesec: pol kg sladkorja, majcen zavitek čaja in četrt litra solnčnega olja na osebo. Pod roko prodajajo na trgu za 4 rublje 50 kopejk funt govedine in za 6 rub. funt žarke, v umazan papir zavite slanine, ki jo ne bi na Nemškem nihče pogledal. Moški čevlji stanejo 200 rubljev in slabe volnene nogavice 5 rubljev, dočim bi veljale na Nemškem kvečjemu pol marke. Ne kemu Nemcu je obolela žena na griži in je šel k zdravniku. V umazani bolnišnici je zdravniku moral posoditi papir in svinčnik, da napiše recept. V lekarni so zahtevali steklenico in za zdravilo predpisano surovo jajce, a naposled i je zopet zmanjkala neka snov, in je bolnica ! ostala brez zdravila. Bolniki stradajo in umirajo I kakor muhe jeseni, ker ležijo na tifusu, koleri in jetiki oboleli z vsemi drugimi skupaj. V eno krsto nabašejo po več mrličev. Na pokopališču jih zvrnejo v skupno jamo, in odpeljejo prazno krsto nazaj za nadaljno porabo. Na poti proti domu so srečali komunisti po vojakih zastražen vlak, ki je v Sibirijo peljal »one, ki ne marajo delati«. Po povratku v domovino so naprosili Nemci uredništvo »Vor-wartsa«, naj izrazi njih globoko zalivalo konzulu v Harkovu, ki jim je omogočil povratek. Izstopili so iz komunistične stranke in so se vpisali med socialne demokrate.
Radio
Programi Radio-LiubTjarta i
Petek, 29. avgusta. 12.30 Plošče. 13.00 Časov-na napoved, borza, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.30 Kuharjev šramel kvartet. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20.00 Koncert radio kvarteta (gg. prof. Jeraj, Bravničar, Feršnik in Eržen). Vmesne solospeve poje ga. Cirila Škerlj-Medvedova.
Sobota, 30. avgusta. 12.30 Plošče. 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.30 Slovenski šramel kvartet. 19.30 Radio in šola, pred. dr. P. Brežnik. 20.00 Prenos iz Belgrada. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Prenos z Bleda (Erich Herse).
Dragi programi i
Sobota, 30. avgusta.
Belgrad: 12,45 Opoldanski koncert radio orkestra. 19.30, »Gospa ob oknu«, drama. 20.00 Koncert komornega tria »Slatin«. 21.00 Pesmi in šla-gerji. 22.15 Večerni koncert radio orekestra. 23,15 Plesna glasba. — Budapest; 12.05 Orkestralni koncert. 17.30 Koncert opernega orkestra. 19.15 Koncert radio orkestra. 20.45 Plošče. — Dunaj: 11.00 Dopoldanski koncert. 13.00 Plošče. 15.30 Popoldanski koncerl. 17.30 Današnje pesmi. 18.25 Pevski koncert kvarteta. 20.05 »Stari oče«, veseloigra, nato sledi koncert jazz-orkestra. — Milan: 12.15 Zabavna glasba. 19.30 Različna glasba. 21.25 Zabavni koncert, nato plesna glasba. — Langenberg: 17.30 Večerni koncert, 20.00 Veseli večer. 24.00 do 1.00 »Mojstri jazza«. — Rim: 21.02, Veliki pestri koncert in nato koncert jazz-a, — Katovice: 16.20 Plošče. 18.00 Ura za mladino. 20.15 Ljudski koncert. 23.00 Plesna glasba. — M. Ostrava: 12.20, Koncert orkestra. 17.00 Koncert jazz orkestra. 22.25 Zab avna glasba, 23.20, Ljudski koncert.
Dr. Horn. ki ]e na svoji ekspediciji našel Andrče-jevo truplo.
Dunajska opereta v Ljubljani
Od torka dalje gostuje v ljubljanski operi dunajska opereta iz gledališča an der \V i e n Pozdravljamo umetniške stike med našimi in nemškimi gledališči in jim želimo bujnega razcvetu. Naj že enkrat odpadejo vsi neumni predsodki, porojeni v dobi prenapetega individualizma in nacionalnega šovinizma in naj bi vse kulturne panoge vzdrževale izmeno mednarodnih dobrin, kar je v korist napredku. Proč s kitajskimi zidovi!
V torek se je pred nabito polno dvorano v operi vršilo prvo gostovanje dunajske operete. Dala se je komedija po besedilu Breuer-NVienerja, imenovana »Štirikrat poročen- (po slovenski rečeno namesto 4 X poroka«). Uglasbil in dirigiral je to delo dr. Egon Neumann, izvajali so ga maloštevilni, a v Avstriji zelo priljubljeni člani, med katerimi je posebno omeniti go. Marjeto Slezakovo (sopran) in g. II. Paveria (tenor), ki sla imela glavni vlogi (g. Payer je obenem režiser). Snov operete jo običajna erotika in komični ljubezenski zapletljaji: dunajski plemič se štirikrat poroči. Šlezakova je igrala štiri ženske vloge proti svojemu partnerju. Omenili je še dobre operelne kreacije Springerjeve in sluge Franca. šlezakova ima poln, širok glas operne drama-tičarke, ima lepo šolo, ugodno barvo glasu in precejšen obseg. Predava zelo muzikalično, ie umetnica, ki bi lahko nadpovprečno pela tudi operne vloge. Tudi njen partner, g. Paye'r, bolj bariton-ski lenor, ima laslnosti odličnega pevca z ugodno barvanim glasom. Gibčni in humorni igralci so vsi gostje in zabave je bilo precej, tako da je bilo poslušalstvo pošteno zadovoljno. Celo vrslo dobro
zapetih šJugerjfiv so morali izvajači ponavljali, končno so bili navdušeno aplavdirani Sli! operete ni kdovekaj novega: niz šlagerjev, tušev in prijetnih pevskih vložkov, večinoma vse plesnega značaja, nenavadnih ritmov bujnih harmonij in v »miški eksotičnega kolorističuega efekta iusiru-mentirano. G. dr. Neumann je izvrsten! dirigent, naš orkester mu pa ni kdovekaj fino odgovarjal.
Včeraj, v sredo 27. I. ni. je dunajska operela podala Leharjevo. nekoliko puccinijanski vplivano opereto »Pomladansko dekle V bistvu gre tej glasbi, ki nosi sicer določen miljejski pečat za Impresionistični efekt in Slagerje. Snov je vzeta iz našega časa: zaljubljena tlpkarica, zaljubljen operni komponist, njegov libretist itd., končno je velika ljubezen plaineneča itd. Vmes se izvaja tudi kos operete onega komponista, v kateri sodelujeta ludi iipkarica in libretisi in je stvar, za kogar •je, efektna in zabavna. Na koncu mora v taktu I ploskati zraven vsa publika, kar je naša storila z i velikim navdušenjem. Opereto je Izvajalo isto pev-; sko članstvo: šlezakova je pela naslovno vlogo, komponista g. Payer. zopet so morali ponavljati ! (Veronika, der Lenz ist da) najlepše šlasrerje in navdušenja je bilo vse polno kakor prvi dan. Zopet je dirigiral g. Neumann, zelo okreten in temperamenten dirigent, le žal, da je bil naš orkester premalo okreten. Treba bi bilo več vaj, no, pa se mu ne more zelo zameriti, ker jih pač ni bilo mogoče več imeti.
Želeli bi, da bi nas Dunajčani kdaj poselili ludi z opero.
Zvočni lilm v Mariboru
Ob 25. kulturnem filmu Prosvetne zveze.
nekaj Kulturnega življenja je v Mariboru; nositelji tega prosvetnega gibanja so predvsem številna kulturna društva, gledališče in druge kulturne ustanove. Ljudska univerza je imela n. pr. v pretekli sezoni 37 predavanj in štiri glusbene prireditve; studenška Ljudska univerza 14 predavanj. Potem naša mariborska .academia operoso-rum« — Zgodovinsko društvo s svojim intenzivnim znanstvenim in narodno kulturnim delom, ln knjižnice, ki so izposodile v prvi polovici letošnjega lela do 00.000 knjig- Ni tu nič kulturuo-inlciatornega, kar bi v danem slučaju moglo bili. Zakaj ne, lo je stvar zase. Zato odpadejo tudi vsa vprašanja, ki so se sprožila v tukajšnjem časopisju in ob katerih naj bi se formuliralo kulturno stališče Maribora do Ljubljane, ('isto odveč. Kullurnih delavcev je v Mariboru veliko; lahko bi jih bilo šc več. Čisto radosti pa imamo kulturnih društev.
Vodilno mesto med trmi zavzema lako v mariborskem kakor obmejnem kulturnem življenju brez dvojbe mariborska Prosvetna zveza, matica 150 prosvetnih ter izobraževalnih društev v območju mariborskega okrožju. V pretekli sezoni je priredila 15 prosvetnih večerov, ki so bili od vseh sličnih mariborskih prireditev pač najlepše obiskani. Prav posebna zasluga mariborske Prosvetne zveze pa je, da je zbudila v mariborski javnosti smisel in zanimanje za tako zvani kulturni film. V času od 24. maja 1928 pa do 18., avgusta 1930
Zbori št. 4. prinašajo uvodoma članek Vlad. Pfeiferja Gospodu nionsignoru Stanku Prenirlu — za peli decenij . Z ljubeznijo pisan članek je čestitka našemu vrlemu stolnemu regensehoriju ob njegovi petdesetletnici, ob kateri lahko jubilant vesel pogleda nazaj v dela in uspehov poino življenje. Podana je monsignorova biografija in na kratko očrtana njegova umetniška pot ko! skladatelja, orglavca, pevovodje in urednika. Vlad. Pfc-i-fer posveča nadaljnji članek Manoni Volariča in Svetka«, dveh zaslužnih pokojnikov. Dr. Jos. Mun-tuani nadaljuje svoje razpravljanje o zgodovini Slovenske opere. Obravnava operna dela Stoeckla, Foersterja. Valente, Alešovca, dr. Ben. Ipavca, Davorina Jenka, Fr. Gerbiča, P. H. Sattnerja, F. S. Vilharja. Krisperja in V. Parme. Slede poročila organizacij, glasbena kronika novosti na pol ju izdajanja muzikalij. Glasbena priloga prinaša Vola-rič-Svetkov moški zbor »Rožmarin«, Pavčlčevo priredbo narodne Polka je vkazana (prav za prav se glasi original teksta »Tlaka je vkazana. baba je vmazana«), Ludovik Puš objavlja prirejen »Venček dolenjskih napitnic , štiri dolenjske v efektni zborski priredbi za mešan zbor. Nadalje objavlja isti skladatelj priredbo narodne Kaj ti Je deklica za mešan zbor, Jos. Pavčič Mlado pesem« na tekst Cvetka Golarja, Zorko Prelovec pa pesem za glas in klavir »V album na besedilo M. Puglja.
je predvajala v obeh mariborskih kinih nič manj nogo 24 prosvetnih in kullurao-znanstvenili filmov. Predvajali so se sledeči filmi: sv. Frančišek Asi-ški, Devica Orleanska. Grob na severnem tečaju, In ne pelje nas v skušnjavo, Carski'sel, Volga — Volga..., Krik mesa, štirje sinovi, Sestra Marija, Evharistični kongres v Chicagu, Švica — raj Evrope, Rojaki. Čudeži vsemira, Zločin in kazen, Zena na mesecu, V senci Jošivare, Bodoča mladina, Bonski kozaki. Simbii, Otok izgubljenih, Bela sestra. Dvoje mladih src, Licejke in Zlato. Trije filmi in sicer: Sestra" Marija, Žena na mesecu in Simba so se predvajali ludi v reprizi. Vseh filmskih predstav je bilo 245. ki jih je poselilo preko 50.000 obiskovalcev. Hvalevredna je tudi praksa, da se je vršilo pred vsako predstavo poučno predavanje s posebnim ozirom na vsakokratni film in pa kulturno poslanstvo filmske umetnosti. Predavali so številni mariborski kulturni delavci; največ predavanj je imel profesor in književnik d r. T v a u D o r n i k.
V Mariboru smo dobili ludi zvočni film. Kako se bo obnesel. zaenkrat ne vemo. Tudi ne maramo izrekati preuranjenih sodb. Važno pa je tole: prvi zvočni film predvaja mariborska Prosvetna zveza in sicer znani zvočni film /Pevajoči norec.. V soboto, dne 80. t. m., so prve redne predstave. Važno pa je ludi omeniti, da je lo jubilejni film. ki ga je mariborski javnosti oskrbela mariborska Prosvetna zveza.	—c
Zbori- so lopot prinesli dragocen literarni material — zlasti dobrodošla je Maiituanijeva zgodovina opore — za pevsko porabo pa obilo dobrodošlega gradiva našim zborom.
Podpirajmo Cerkveni Glasbenik in Zbore . obe reviji tako lepo skrbiia za naš glasbeni napredek!	V.
Za prijatelje Knajpove zdravilne metode je
izšla zelo dragocena knjiga, ki jo jo spisal zdravnik Kneippovega zdravilišča v \V5rishofnu dr. Arih ur K r o u z o r pod naslovom Die Kncipp-schen Heilmittel; ihre Wirkung und Terhnik« (Bad W»rlshofen 1930). V kratkih sestavkih, pojasnjenih z ilustracijami, sa nam metode umivanj, kopeli, oblivov in polivov, ovojev in bose iioje, kakor tudi parjenja, solnčnih in zračnih kopeli ter gimnastike zelo nazorno pojasnjuje Iu opisuje, lako da se lahko vsak tudi sani doma zdravi. Zato bo knjižica prišla zelo prav tako obolelemu kakor onemu, ki si po ulrjenju z vodo, solncem in zrakom ler pravilnim gibanjem lelesa hoče zdravje ohraniti in okrepiti. Koristna knjiga, ki ima 140 strani, se dobi pri g. II. II rova tu, papirna trgovina v Ljubljani. Pražakova ulica 15, Slane vezana 60 Din, po pošti 6 Din več.
Da bi pri nas po kakšni tekmi napisal tako uničujočo kritiko; kot so jo prinesli dunajski listi,
bi bilo slo interpelacij v uredništvu. Dunajski listi so pa Austrio tako uničujoče skritizirali, največ z namenom, zmanjšati uspeh Amerikancev. Nasprotno so pa uspeh WAC, ki je gotovo le slučajen, dvignili. Torej, za vsako ceno prikazati uspeh, tudi čc ie neuspeh.
Amerikanci so sprejeli nebroj ponudb iz vseh večjih mest. Igrali bodo v Budimpešti, Rimu, Bo-logni, Milanu, Parizu, tudi nekaj iger na Angleškem in Škotskem. Celo Zagreb se poteguje za eno tekmo.
Poseben užitek so pa klici, ki jih je deležen sodnik. V teh klicih se vidi šegavost Dunajčana tudi v jezi. Najzanimivejši je klic: sodnik, telefon kliče! Igralce so pa klasificirali po okrajih. Tako so obsodili Molcerja, da ne more igrati tehnično, ker je iz XI. okraja. Tehnika (nogometna) je samo v II. okraju. Kot dobremu Kranjcu mi je prišlo na misel, da bi slino izpljunil, tako recimo kot v Ljubljani. Na Dunaju me je ta razvada na licu mesta stala — 1 šiling. Pa ne, da bi tudi pri nas pričeli posnemati in kaznovati vsakogar, ki ne pazi na red na ulici.
POVRATEK NAŠE REPREZENTANCE.
Jugoslovanska nogometna reprezentanca se vrača v domovino in dospe v Belgrad po vesteh tamošniih dnevnikov v ponedeljek 1. septembra, skozi Ljubljano se bodo torej vozili z gorenjskim brzim vlakom v nedeljo 31. avgusta ob 19.30. — LNP bo naše reprezentante srčno pozdravila na glavnem kolodvoru ter vabi k temu vse športnike in tudi ostalo občinstvo. Naša dolžnost je, da izkažemo zahvalo športnikom, ki so dostojno repre-zentirali Jugoslavijo na tekmovanju za svetovno nogom. prvenstvo. — LNP.
ŠPORT NA DEŽELI.
Rakek. Nogometnemu klubu »Javornik« se jc j končno vendar posrečilo po dolgem pogajanju dobiti od g. Janeza Sterža|a nekdanje igrišče. To pa samo za dobo jesenskih tekem. Sedanje igrišče je namreč samo za trening in za tekme ni primerno. Veliko zanimanje vlada že sedaj za tekmo z novomeškim »Elanom«, ki bo 28. septembra in za tekmo s »Primorjem« iz Ljubljane. Posebno huda borba obeta biti z »Elanom«, ki je glavni rival »Javornika« za prvenstvo province. Pri zadnji tekmi je zmagal »Elan«. Vendkr naši igralci upajo, da bodo na domačem igrišču imeli malo več sreče kot v Novem mestu, kjer so imeli izredno smolo in zato tudi rezultat tekme ne odgovarja poteku igre.
Ribnica. Juniorji SK Ribnice so premagali juniorje SK Kočevja s 4:3. Scortali so za Kočevje: Bcndič 3; za Ribnico: Cotič Radko 3, Cotič V. 1.
SK Elan (Novo mesto) : Ilirija, rez. V nedeljo popoldne se odigra na prostoru SK Ilirije prijateljska tekma med novomeškim SK Elanom in rezervo SK Ilirije.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes trening skupine II. Skupina I trenira jutri, v soboto ob 17.30, V nedeljo 31. t. m. je za I. moštvo prost termin, rezerva pa igra z Elanom iz Novega mesta. Seja sekcijskega načelstva bo danes ob 20 v »Evropi«. — Načelstvo.
Šolske vesli
J. Kosec:
Vtisi s tekme Fall Rivers i
Slučaj je nanesel, da sem bil na Dunaju, ko to gostovali tam amerikanski profesijonali »Fall Rivers«, prvak Združenih držav Amerike. Spomladi sem videl tekmo z angleško reprezentanco, zato me je igra ameriških profesijonalov zelo zanimala, posedlo še, ker je slavni madjarski igralec Orth, ki je sedaj trener v Chile, napovedal, da so nogometaši iz Severne Amerike resni kandidati za prvo mesto na prihodnji Olimpijadi.
Prihod ameriških nogometašev v Evropo ni bil v športnem časopisju posebno zabeležen, kajti nihče ni pričakoval, da bi igrali nogomet, ki bi bil sposoben konkurirali sredn eevropskemu. Posebno še, ker so baje v moštvu sami starejši angleški in škotski igralci. O teh starejših — izran-žiranih — igralcih so pa bile vesti netočne. So v resnici starejši igralci, toda starejši samo za tiste, ki mislijo, da se nogometna igra ne more več gojiti, čim si star več kakor 24 let. Znano je pa, da pride igralec šele pozneje v pravo formo, ko je telo popolnoma doraščeno in ko se tehničnemu znanju igre pridruži tudi rutina. (Ta napačen pojem o starosti je tudi deloma kriv, da pri nas ne pridemo naprej.)
Prvo tekmo so odigrali amerikanski profiji v Pragi proti slavni Slavi ji, ki je ravno sedaj v Izredni formi Dosegli so sicer le neodločen rezultat, prsdvedli pa veliko boljšo igro kot Slavija Dunajčani so radi tega uspeha težko pričakovali nastopa Amcrikancev. Prvi nastop v soboto proti WAC je končal za goste katastrofalno. Izgubili so » 6:0. Vzrok tega težkega poraza pa ni v dobri igri WAC, pač pa v tem, da so se Amerikanci pred tekmo sporekli. To dejstvo, ki je bilo bržkone tudi odločilno za izid igre, so seveda Dunajčani previdno zamolčali. V nedeljo so pa potem nastopili v kompletni sestavi, celo izposodili so •i igralca Hunglerja od Ferencvaroša. Moram pa lukaj poudariti, da je bil Hungler najslabši mož.
V tej igri se je ponovila popolnoma ista slika, kol v tekmi Avstrija : Anglija. Amerikanci so fako
zaigrali, da Dunajčani sploh do žoge niso prišli. Predvedli so tako dovršeno igro. kakor se le redko vidi. Vsak igralec je za sebe »klasa.;. Žogo popolnoma obvlada, igra enako z levo kot z desno nogo, ali pa z glavo. Ne more se reči, da igrajo kakšen sistem. Ne! Žoga 3e vedno prenaša v nasprotni prostor, kjer sc igra ne vrši. Vedno se pa žoga odda na krilo. V napadu igrajo skupno le trije igralci, srednji in oba krilna, dočim sta obe zvezi na mestu krilcev. Tak način igre omogoča, da so trenutno v napadu, v drugem hipu pa že v obrambi. Kajti čim so Dunajčani dobili žogo in izvedli napad, že so bili vsi igralci v obrambi.
Vsi so branili in vsi so napadali: edino v tem je sistem njih igre. O tako zvanem škotskem načinu igre je malo videti. Edino to, da se žoga v večini slučajev tudi od branilca odda prizemno. Ni pa bilo videti nabijanja žoge kot recimo pri Angležih. Vsak odbojni udarec obrambe jc prišel na pravilno mesto. Občudovanja so pa vredni ravno odbojni udarci obrambe. Tako sigurnega udaica kot ga ima Mac Gill, še nisem videl. Angleži so igrali za naše pojme ostro, Amerikanci pa ravno nasprotno. Sicer energično in z ostrim startom, toda rempljanja kot pri Angležih ni. Sai pa tudi ni bilo treba, Austria, nasprotnik Fall Ri-versa, jc igrala podrejeno vlogo Le sreča je pomagala, da niso doživeli težjega poraza. Amerikanci so igrali zelo koristen nogomet, niso se izgubljali v kombiniranju, vsaka akcija je bila točno usmerjena in izvedena na gol. Razen tega sc je pa igralo v ostrem tempu. Kot izgleda, polagajo Amerikanci večjo paznic kondicijskemu treningu. To mi je potrdil tudi sivolasi kapetan moštva Mac Nab, Igralci, ki so tehnično že tako izvežbani, da boljše skoro ne bi mogli biti, polagajo največjo pozornost kondicijskemu treningu.
Tudi za naše nogometaše bi bilo dobro, da se upelje drug sistem igre, naravno, treba je videti, kako se igra.
Zanimive so pa športne kritike na Dunaju.
A Na notranji meščanski šoli in v otroškem vrtcu pri uršulinkah v Ljubljani bo vpisovanje dne
1.	in 2. septembra, šolska maša bo dne 4. septembra ob 8, 5. septembra pouk. — Na uršulinski realni gimnaziji bo vpisovanje dne 11. in 12. septembra. Šolska maša bo za učiteljišče, vadnico in realno gimnazijo dne 15. septembra; 16 spelem-bra reden pouk.
A Usposobljenostni (praktični izpiti na drž. moškem učiteljišču v Mariboru se prične dne 25. septembra ob 8 zjutraj. Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj prispo v roke izpraševalne komisije uradnim polom vsa; do 20. septembra. Vse drugo na črni deski drž. moškega učiteljišča v Mariboru.
A Meslna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Razredni in vsi drugi izpiti sc vršijo od 1. , septembra naprej po razporedu na deski v vesti-1 bulu zavoda. Vsaka gojenka je dolžna, dc( si po-' gleda ta razpored pred 1. septembrom. — Vpiso-| vanje se vrši za 1. razred dne 11. septembra; za j na novo vstopivše gojenke o 2. do 8. razred dne 12. septembra; zu gojenke, ki so bile že na zavodu, dne 13. septembra. — Otvoritvena služba božja je 15. septembra v nunski cerkvi. — Začetek pouka je 16. septembra, j	Trgovski tečaj na Mladiki. Vpisovanje se
j vrši 15. septembra oh 9 Sprejemni izpil je 16. sep-! lembra ob 8. Začetek pouka 17. septembra ob 8 A Gospodinjska šola »Mladika«. Vpisovanje j sc vrši 29, in 30. septembra ob 9. Začetek pouka t dne 1. oktobra ob 8.
Na Geometrsketn odseku Tehniške sred-; nje šole v Ljubljani se bodo tudi letos sprejemali učenci v prvi letnik. Šolanje na geometrskem od-I seku t r a j a 2 leti. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili 6 razredov gimnazije ali realke, ali 2 letnika j Tehniške srednje sole. Vpisovanje se bo vršilo, ka-! kor r,a vseh drugih šolskih oddelkih od 1 do 5. 1 septembra. Začetek rednega pouka v sredo, dne ■ 10, septembra.
A Vpisovanje na Tehniški srednji šoli, na ! delovodskih in strokovno-obrlnih šolali pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani se bo vršilo od 1 do 5, septembra. Direktor opozarja, da je naknadni j vpis po 5. septembru izključen. Šlevilo učencev je v prvih letnikih omejeno in bo strokovna komisija dne 5. septembra končno odločila, kateri • učenci (učenke) od prijavljenih so sprejeti. Vse j druge obvestitve in pojasnila na objavni deski ali I v pisarni.
A Na dekliški meščanski šoli v šmihelu pri Novem mestu so 1. septembra ponavljalni izpiti. Vpisovanje na meščanski in osnovni šoli se vrši
2.	in 3. septembra in sicer vselej od 8 do 12. Otvoritvena sv. maša bo dne 6. septembra ob 8. Redni šolski pouk se pa prične 9. septembra ob 8.
A Sprejemanje učencev v tekstilno šolo v Kranju. Prijave za sprejem učencev v tekstilno šolo za šolsko leto 1930,-31. sc bodo sprejemale v času od 2. do incl. 5. septembra 1930 vsak dan od 9 do 11 in od 15 do 17 v začasno adaptirani pisarni puškarske šole v Narodnem domu v Kranju. Do definitivne odobritve programa se bodo v šolo sprejemali le oni kandidati, ki so izpolnili vse pogoje za vstop v 5. razred srednic šole. Sprejemni izpiti (slovenščina, matematika, naravoslovje, risanje in psihotehniške preizkuševalne metode) se bodo pričeli dne 10. septembra ob 8. K njim morajo učenci prinesti potrebne utensilije. Z ozirom na omejeno število proslorov se bodo prvenstveno sprejemali v šolo oni kandidati (maks. 20), ki bodo pokazali boljšo celokupno oceno (predizobrazba, sprejemni izpit, predvsem psihotehnlška preizkus nja, praksa in starost). Dne 15. septembra ob 9 se bo vršilo vpisovanje sprejetih učencev ler se bodo pri tej priliki pobirali prispevki za učila. Redni šolski pouk se bo pričel dne 16. septembra 1930 v
Muholovec
AEROXON
polovi vse muhe!
Se mnogo posname//, # Tore/
zahtevaj fe izrecno
„ Aeroxon"
začasno adaptiranih prostorih. Šola traja dve leti ter ima namen vzgojiti tekstilni industriji domače strokovne mojstre, ki naj se predvsem izobrazijo v tkalstvu, a dobijo pregledno znanje o vseh panogah tekstilne industrije. S 15. oktobrom 1930 se bodo otvorili večerni tečaji za izobrazbo strokovnih delavcev in drugih interesentov in sicer zaenkrat iz nauka o tekstilnem materijalu, predilstva, teoretskega tkalstva, apreterskih strojev in kemične tehnologije vlaknin. Prijave za obisk večernih tečajev se bodo vršile od 1, do 11. oktobra ob uradnih urah in ob nedeljah dne 5. in 12. oktobra 1930 od 8 do 10 v šolski pisarni. Vse potrebne podrobnejše podatke dobijo interesenti pri vpisovanju.
A Na uršulinski šoli v Mekinjah jo naknadno vpisovanje 1. in 2. septembra, začetna šolska maša 4. septembra, redni pouk 5. septembru. Gojonke naj pridejo do 3. septembra zvečer.
A Vojnik. Sklepno vpisovanje učencev v 1. do 4. razred meščansko šole Vojnik se vrši od 31. avgusta do 3. septembra 1930 v šoli od 8. do 12. ure. Ponavljalni izpiti so 30. avg. in 1. sept., otvoritvena šolska maša dne 4. sept., redni pouk 9. sept., vse ob 8. uri. — Z ozirom na to, da zahteva danes življenje od človeka večje duševno gibčnosti iu dotok v meščanske šole povsod narašča, svetujemo staršem, katerih otroci dovrše četrto šolsko leto osnovne šole z uspehom in so dovolj telesno razviti, da jih lakoj vpišejo v meščansko šolo in ne čakajo, da dovršijo še nadaljnje razrede osnovne šole; zakaj učni načrt prvega razreda mešč. šole obsega v mnogem utrditev znanja, pridobljenega v osnovni šoli. Na novo pridejo le predmeti: geometrija, nemščina, risanje, ročna dela, higijena in gospodinjstvo, tako da učencem IV. razredu osnovne šole ni težko izhajati. Nespametno pa je, pustiti otroke ponavljati z uspehom dovršeno IV. ali V. šol. leto. kjer je mešč. šola. Revnejši učenci dobe vse šolske knjige v šoli na posodo. Za oddaljenejše pa bo, kakor lani, delovala v zimskih mescih trikrat tedensko šolska kuhinja.
A Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse učne gospodarje, da se vršijo ponavljalni izpiti na gremijalni šoli v'sredo, dne 8. septembra t. L. !>o-poldne od 2. do 6. ure. Vpisovanje v 1. letnik se vrši v Četrtek m petek dne 4. iti 5. septembra I. 1.. oil 8. do 12. in od 2. do 6. tire v gremijalni pisarni. Za II. in III. letnik se vrši vpisovanje v torek dne 9. septembra, kakor tudi sprejemni in drugi izpiti vsakokrat od 2. do 4. ure popoldne. Pričetek šolskega leta se bo objavil na šolski deski na Ledini in v palači Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici, kakor tudi v dnevnem časopisju. Vsak vajenec L letnika prinese k vpisovanju 500 Din šolnine in 100 Din vpisnine. Vajenci ostalih letnikov pa 500 Din šolnine. — Šolski odbor gremija trgovcev.
Konjice
Preteikto sredo, dne 20. I. in. so se muditi v Konjicah vinogradniški strokovnjaki i/. Nemčije pod' vodstvom v i murskega nadsv einika g. VVilli-g-u i/, kreuznacli v Porenjn. /. njini je bil naš rojak g. Kolarič i/ ptujsko okolice in gosp. A mire i/ Kreuziiucliu. Na inicijutivo Nj. Sv. dr. Iluga knezu \Vindiseli-Griitzu so si ogledali tudi naše vinogradniško okoliše v škalea.li in Vinarja h. Nemški strokovnjaki so si pod vodstvom g. inž. šturm-a, upravitelja veleposestva kneza Windiiscli-Grutza ogledali nato viinogrndske komplekse v škuleali in so bili gostje očarani nad lepimi legami škalskili vinorodov. G. inž. šturm j lin je razkazal vsi: lege. Dana prilika je bila gostom tudi videti, kako funkcionira v iiiišili vinogradih stroj Kleinvvin/.erdunk«. last oskrbništvu kneza Wimliseli-Grutz<i v Konjicah. G. profesor VVillig se je pohvalno izrazil o tem važuein vinogradsketn stroju in jc bil z efektom dela tudi prav zadovoljen. Posebno pozornost i so pa gost je obrn ili tli niči veleposestva, ki je I res vzorna v vsakem oziru. G. Kolarič je vzel I večkrat v roko svoj foto-kino in tako povzel j posnetke naših lepili goric. Nato so bili izletniki ' gostje g. inž. šturm-a in so dali duška veselju nad lepim upravljanjem vinogradov v okolišu j ter suiotreni.ni ciljem nad izboljšanjem naših vinorodnih tri. / velikim veseljem so odobravali čin selekcije, ki jo že izvršuje veleposestvo pod iiud/.oirstvoui in/. Št ur mu z njegovimi |k>-možnimi organi.	,
Popoldan so krenili goslje v avtomobilu kneza <lr. Iliigoua proti Vinarjem in nato naprej proti SI. Bistrici.
Hvaležni smo gostom - strokovnjakom i/. Nemčije /u njihov obisk in navodil« v smernicah vinogradništvu ter smo merjeni, da jim vtisi, zndohljeni v naših goricah, ne preidejc i/ spomina.
Iz društvenega življenja
Jug. Vet. Združenje sekcija Dravske banovino ima svoje jesensko zborovanje v nedeljo 7. septembra ob 9 dopoldne v prostorih Drž. veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani, Lipi-čeva ulica 2-1. Gg. živinozdravniki se vabijo na prijateljski večer v soboto 6. septembra ob 8 zvečer v restavraciji Štrukelj. V nedeljo 7. septembra je predviden skupni družabni izlet s soprogami. Prijave za prenočišče je priglasiti na odbor.
Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 31. avgusta na letnem telovadišču Karunava ulica 14 vrtno veselico z godbo. Začetek ob 4 popoldne - koncertom godbe na pihala. Vstopnina 3 Din. V slučaju slabega vremena se vrši veselicn v nedelio, dne 7. septembra. K obilni udeležbi vabi — odbor.
MALI OGLASI
Vaaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas • 1 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
tlužbodobe
Zidarskega polirja
dobrega in samostojnega, takoj sprejme Gradbeno oodjetje »Probuda«, Ljubljana, Krekov trg 10.
Spretno deklico
iščem za sprejemanje gostov, ter kuharico in sobarico. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 0766.
Trgov, vajenca
za špecerijsko trgovino v Ljubljani iščemo. Naslov v upravi »Slov.« št. 9744.
Učenke
za mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Hatek & Mikeš. Ljubljana. Dalmatinova ul. 13.
Vzgojiteljico
s perfektnim znanjem slovenščine in nemščine — sprejmem k tri- in osemletni deklici. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj pod »Inteligentna« št. 9721 na upravo lista.
Kontoristinjo
zmožno slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter strojepisja, išče tovarna v Celju. - Ponudbe je poslati na podružnico Slovenca v Celju.
Učenca ali učenko
sprejmem na hrano in stanovanje blizu šole v Zg. Šiški. — Poizve se: Koseze št. 16.
Učenca
z dobro vzgojo sprejmem j trgovino mešanega blaga. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Dober računar« št. 9719.
Trgov, učenca
poštenega, marljivega, s primerno šolsko izobrazbo takoj sprejme trgovina z mešanim blagom Slane Anton, Griblje, p. Gradac, Bela Krajina.
Klepar, pomočnika
poštenega in treznega takoj sprejmem. Istotam se sprejme kleparski vajenec z oskrbo, drugo po dog-voru. - Andrej Do-brovoljc, ključavničar in klepar, Vrhnika.
Kuharico
samostojno, dobro moč z Jtečletnimi spričevali ali pa tudi začetnico, katera se je učila kuhati, sprejmem. Ponudbe z natančnim popisom dosedanjih službovanj pod »Mesečno 500 Din upravi št. 9720.
Učenca
krepkega, marljivega, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbe, takoj sprejmem v trgovino z meš. blagom na deželi. Vsa oskrba v hiši. Prednost imajo, koji so dobro vešči nemščine. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod: »Preskrbljen 9710«.
Učenko
zdravo in krepko, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost imajo vešče šivanja s strojem ter voljne pomagati pri gospodinjstvu. Naslov: Hro-vat Franc, trgovec, Cerklje pri Brežicah.
Deček
poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine, bi se rad izučil v trgovini mešanega blaga. — Stanko Pakiž, Nova vas št. 21, pri Rakeku.
Stanovanja
Hiša z lokalom
v Ljubljani kupim. - Ponudbe pod »Lokal« na upravo »Slovenca«.
Zaslužek
Iščem
za vse kraje v državi zastopnike za prodajo nove patriotične slike. Prodajo je odobrilo in omogočilo pristojno ministrstvo. Zaslužek 3—6000 Din mesečno. Obrniti se je osebno ali pismeno na Kovačevič, Beograd, Ko-larčeva 3/1.
Talarje
birete, šemisete za vele-častito duhovščino ter obleke za gospode izdeluje in se priporoča Fran Himmelreich, kroj. mojster, Pred škofijo št. 9.
nrrm
Stanovanje
2 sob se takoj odda dve-ma osebama. V eno sobo	rianino
se more postaviti štedil- 1 ceno naprodaj. - Naslov nik. Novoporočeni pred- v upravi »Slov.« št. 9652. nost. Naslov pove uprava
pod št. 9676.
Petsobno stanovanje
in pritikline, v sredini mesta, v mirnem kraju -se s 1. novembrom odda. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 9717.
Stanovanje
na Brinju, obstoječ« iz ene sobe, dveh kabinetov i in s pritliklinami, se odda s 1. okt. 1930 v najem. 1 - Podrobni pogoji so na razpolago pri Pokojninskem zavodu za name- ' ščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
>
Dijaki
II
Dva dijaka
se sprejmeta v sredini mesta z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9679.
Pouk
Šoferska šola
1. oblast, konc., Camernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavtol. — Tel. 2236 Pouk in praktične vožnie
Posestva
Laško!
«1«
Hrastov les
star, pripraven za mizarje, poceni prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9736.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju oaj-mani 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
V svrho nabave
usnja in obutve se želi naslov boljše in solidne tvrdke. Večji odjem in dobra eksistenca je zajamčena. Cenj. prijave s ceno in pogoji se prosi pod: »Solidno« št. 9695 na upravo »Slov.«
>mlMttMMH»«M»H
Oves in Koruzo
kupite najceneje pri tvrdki
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva cesta 2«. Veletrgovina z Sitom
Autotaksi M
Novo mesto-Ksndlla
Telefon št.
ZO tesarjev
za železobetonske opaže sprejme ing. Dukič in dr., stavba »Dunav«, Aleksandrova cesta, Ljubljana.
100 lip
koruze . 185 D rešet. ovsa 210 D
prodaja proti gotovini
JOS. BAHOVEC
SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA
ie izredne važnosti, da stalne zasledujete gospodarska In druga porollla v dnevniku »Slovencu" ln pregledate tudi njegov oglasni del. Trgovcu In obrtniku, pa tudi poljedelcu Je najboljši svetovalec »Slovenec". Narcža se pri upravi v Ljubljani ali pri njenih podružnicah In aastopstvlh
'v'.../V,r• .-'i>':*•*•
I
Drva, odpadki
od žag se dobiio v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244.
Parkete
hrastove in parjene bu-Proda se hiša z zemlji- kove ima stalno v zalogi ščem ali brez. - Naslov. A. Kane, tvornica parke-Schmidlin, Laško. tov, Mengeš - Slovenija. 1
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
KODI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
IC, TT. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Ubij
krvosesa/
Mali komar ubija več ljudi, kot pa vse divje zveri skupaj. Po njegovem sledu gre mrzlica in kužna bolezen, Ne pusti jih k onim, ki jih ljubiš.
FLIT je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom, stenicam in njihovim jajcem. Tebi ne škodi. Ne pusti madežev.
Ne zamenjaj FLIT-a z drugimi različnimi sredstvi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom.
FLI
naglo usmrti.
A vtomobilisti T
Motociklisti T
Soicr In samovozaC
Spisal inž. Josip Štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140"—
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Sresko načelstvo v Novem mestu javlja, da je
gospod
Lenarčič Anton
učitelj v pisarni sreskega načelstva prosvet, oddelka
danes, 28. avgusta, ob 5 po kratki bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v soboto 30. avgusta ob 17 iz mrtvašnice Kandija na šmihel-sko pokopališče.
Novo mesto, dne 28. avgusta 1930.
Sresko načelstvo.
•af tal Šd .2
go »cnO S Sfa-rfosa. ►
•• »00
■8-gg e«Šo j »3 e ..on
to CQ 'S t"
*	„30! SO
•	•"O •• SJ —
t. Nij *t N3; ■ « m nt > • v <2 3
ll
***** S'S'3-i
5 4 : i a'¥ £ t - "5 s
Ms*; i
•31*1° a<" o
-So i-z5! s0*-2«.,
^OO BČ/>
< c
Rumeni gusarii
56
12° i'
(Sodobna zgodba.)
Za nosilnicami je korakala vrsta gusarjev; vsak izmed njih je navidezno na kratki vrvi vodil po enega jetnika, ki je imel roke zvezane. Ako pa bi kdo hotel vrvi natančneje pregledovati, bi zapazil, da je bilo v resnici narobe; konci vrvi so bili namreč lako urejeni, tla so navidezni jetniki bili prosti, vrvi pa so čvrsto stiskale zapestja gusarjev.
Vsak gusar je nosil puško, ki pa ni bila nabasana in tudi bajoneta ni imela. Nasprotno pa so dozdevni jetniki vsi imeli pri sebi skrite nože in kaki trije tudi pištole.
Nekoliko za jetniki in njihovim spremstvom ,[e stopala četa vaščanov; bili so vsi za boj sposobni možje, razven tistih, ki so morali ostati v vasi, tla so stražili Ming Vang Tanga, ki je bil še vedno jetnik v lastni hiši, in nekaj njegovih najbolj odločnih pristašev, katerim niso mogli zaupati, tla bi hoteli mirno sodelovati pri Mihaelovem načrtu. To razcapano četo je vodil Hi Fo.
Sprevod se je počasi pomikal skozi vas; s strahom in začudenjem so ga gledali starci, žene in otroci. Niti navidezni jetniki niti njihovi spremljevalci niso bili videti srečni. Jetniki, ki so jih v naglici poučili, kako naj se vedejo, so bili v skrbeh in nemirni. Oba Holandca, zlasti veliki možak z rdečim obličjem, sta bila res videti jako samozavestna, vendar pa je bilo kaj težko verjeti, da ne bodo gusarji, katerim so po pravici jako hudo zagrozili, vendarle planili pokonci in se osvobodili, kakor hitro pridejo skupaj s svojimi
prijatelji v trdnjavi.
Dalje in dalje so stopali po zavitih kolovozih preko polj, prišli mimo pagode v daljavi in se bližali trdnjavi. Tedaj pa Hi Fo, kakor je bilo dogovorjeno, uslavi svojo čelo in jo skrije za nizko grmičje, ostali pa nadaljujejo svojo pot.
Ko se približajo mali naselbini na bregu jezera, jim prihiti nasproti nekaj mož. Za ta slučaj pa ni bil nihče pripravljen in nosače prve nosilnice si že lahko videl, kako so se obotavljali. In ni bilo prvič, da je zopet Eli Sang pokazal, kako si zna iz zadrege takoj pomagali. Stopal je kot prvi izmed dozdevnih jetnikov. Ko ho bili možaki še precej oddaljeni, je Eh Sang rezko pošepetal nekaj besed na ušesa gusarju, na katerega je bil privezan. Možak se je obotavljal; tedaj pa se mu je Sang hitro a skromno približal, kakor da se je opotekel proti njemu, ter ga narahlo zbodel s svojim nožem med lopaticama.
Ta migljaj s kolom je zadostoval. Gusar je krik-nil novodošlecem povelje, naj se umaknejo in pričakujejo nadaljnjih povelj Ming Vang Tanga ob malem pomolu pri jezeru, odkoder ni bilo mogoče videti mostu na škripce pri trdnjavskem vhodu. Možje so bili v pokorščini dobro izurjeni. Kot bi trenil, so se za-suknili ler v gruči odkorakali na odkazano mesto.
Sprevod pa je nadaljeval svojo pot naravnost proti mostu. Ta je bil že dvignjen, ko je glavarjeva nosilnica dospela do roba jezera. Tedaj pa se je začel polagoma spuščali navzdol. Roke vaščanov, — navideznih jetnikov, — so začele skrivno grabiti orožje, ki so ga imeli skritega pri sebi; naj so gusarji čutili še tak močan odpor zoper nameravano zvijačo: lo pomenljivo gibanje njihovih jetnikov jim je zadrgnilo grlo.
Most je bil spuščen in njegov konec je ležal na obali; nosači prve nosilnice, ki jih je v trenutkih čakanja hudo skrbelo, kaj bo, so stopili s svojim tovorom zopet naprej. Tudi drugi dve nosilnici in zadnji konec sprevoda je polagoma prekoračil most in stopil skozi precej ozka vrala v trdnjavski dvor, kjer se je nekaj članov posadke zbralo, da bi pozdravilo svojega glavarja.
Šele tedaj zadoni iz glavarjeve nosilnice ostro povelje, ki ni bilo kar nič kitajsko. Nosači vseh treh nosilnic postavijo svoje lovore na tla. Zavese se od-grnejo in iz treh starinskih kitajskih nosil planejo nad presenečeno in zmedeno posadko trije beli, do zob oboroženi možje.
42. Na lovu za Berezino.
Gusarji, ki so se zbrali ob nosilnici, so bili take hudo prepadeni, ko so zagledali belce, da so kar usta odprli ter stali in zijali, medtem pa se je izvajala že druga točka dogovorjenega načrta. Izmenjavale so se namreč vloge: Vaščani, ki so bili doslej jetniki, so svojim dozdevnim spremljevalcem snemali prazne puške ter jih neutegoma gnali proti kletki, v kateri je bil zaprt Lovro.
Hrup pa je privabil iz stanovanj še ostale člane posadke, ki so se še nahajali v trdnjavi. Ti so bili dosti oddaljeni od prizora, da niso kar popolnoma izgubili prisotnosti duha; ko so se prepričali, da so samo trije belci, ki poveljujejo tolpi vaščanov, so hitro planili v barako po orožje.
Lovro je opazil njihove nakane.
»Tamkaj imajo svoje puške!« je zaldical in se pognal za njimi.
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Ceft.
Izdajatelj: Ivan Rakovea
Urednik: Franc Kromžar.