Razne vesti. 125
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. aprila 1907.
— (Kronika društva »Pravnika«.) Na vlogo društva »Pravnika« je C kr. pravosodno ministrstvo odredilo, da se nakupi IV. zvezek »Pravnikove« zbirke (Civilnopravdni zakoni, uredil dr. Volčič) in sicer 51 izvodov za sodišča v graškem, 20 izvodov pa za sodišča v tržaškem višjesodnem okrožju. — Vstopili so v društvo gospodje: dr. Špiro Peručič, sodni pristav v Voloskem; Andrej Novak, avskultant v Trstu, in dr. Ernst Kalan, odv. kandidat na Dunaju.
— (Osebne vesti.) Imenovani so: za višjesodnega predsednika v Zadru dvorni svetnik Alojz pl. Benedetti, za dvornega svetnika vrhovnega sodišča višjesodni svetnik v Zadru Emil FriedI; za deželnosodnega svfetnika v Ljubljani namestnik drž. pravdnika Albert vit. Luschan v Ljubljani. — Odvetniško pisarno je otvoril v Gorici dr. Ivan Sket. — V deželno komisijo za agrarske operacije na Kranjskem sta imenovana de-želnosodna svetnika Fr. Andolšek in dr. M. Travner v Ljubljani, prvi za člana, drugi za namestnika.
126 Razne vesti.
— (Prvi i<ongrcs za varstvo otrol<,) ki se je vršil prosil mesec na Dunaju, je podal perspektivo za marsikojo reformo. Iz znamenitega govora pravosodnega ministra drja. K le i na je posneti, da namerava zakonodavstvo pripustiti tudi ženske k varuštvu, uvesti varuška svetoval-stva, zboljšati skrb za nezakonske otroke, premeniti sploh rodbinskopravne določbe obč. drž. zakonika v zmislu izdatnejšega varstva otrok, premeniti tudi kazenski zakon za mladino. Le-ta reforma naj bi po mislih ministrstva obsegala razširjenje starostne meje, materijalne določbe za varstvo otrok in mladine, prenaredbo izvršitve kazni, pogojni odlog kazni, pogojni izpust iz kazni, posebna sodišča za mladino, osiguranje zagovor-ništva za mlade obtožence, omejitev javnosti za razprave proti mladim obtožencem, izključenje kontumačnega postopanja. V debati o kazenskem pravu za mladino je poročevalec, višjesodni predsednik dr. Gertscher izrekel se za to, da kaznovanje otrok do 16. leta sploh ni dopustno. — Kongres je bil od raznih stanov dobro obiskan, vendar pa gradiva za varstvo otrok posebnega ni podal. Poglavitno znanstveno vrednost imati obsežni knjigi, ki jih je pred kongresom izdal pripravljalni komite, kojih prva obsega popis vzrokov in prikazni zanemarjanja mladine iz vseh delov Avstrije, druga pa mnenja in odgovore odličnih znanstvenikov in praktikov k vprašanjem, ki jih je bilo pretresati na kongresu. V prvi knjigi je sodni tajnik Fr IVlilčinski v Ljubljani živo popisal zanemarjanje mladine na Kranjskem.
— (Prva javna ustna razprava) se je vršila ta teden na vrhovnem sodišču po civilnopravdnem redu vsled revizije. Dolgo smo čakali, celih devet let! Odvetništvo, zlasti dunajsko, zahteva venomer, naj bi vrhovno sodišče poslužilo se večkrat pravice po §-u 509 civ. pr. r. in odrejalo ustne razprave. Pri tem se rado domneva, da odvetništvo misli le na svoje posebne interese. A kdor stvari objektivno presoja in upošteva, da šele ustne razprave vsled prizivov razjasne pravno stran slučajev in tako pripomorejo do utemeljenejših sodeb, pripoznati mora, da bi prav mnogokrat iste koristi pokazale tudi javne ustne razprave na vrhovnem sodišču. Če se dandanes čujejo tožbe, da odločbe našega vrhovnega tri-bunala niso brez pomislekov, pripisati je to gotovo tudi dejstvu, da se najtežavnejši spori rešujejo le v nejavnih sejah. Sploh je pri najvišem sodišču zbok zastarelega opravilnega reda vse preveč tajno in skrivnostno, kar nikakor več ne odgovarja načelom javnosti in neposrednosti, ki morajo biti dobra tudi za najvišjo instanco, če so obligatorna za nižje instance.
— (PriznanjezagrebačkogdoktoratauAustriji.) Pod tem naslovom donosi zagrebački »Pokret« od 2. 3. 1907 br. 51. slijedeče:
»O nostrifikaciji inozemskih doktorskih diploma u Austriji postoji naredba ministarstva za bogoštovje i nastavu od 6. lipnja 1850. drž. zak. čl. br. 140, u kojoj je odredjeno, da se nostrifikacija takove diplome imade zatražiti kod profesorskog zbora pravo- i državoslovnog fakulteta kcjjeg austrijskog sveučilišta Ako profesorski sbor nostrifikaciju dozvoli bezuvjetno, odločuje o tom sam u svom djelokrugu; ako li joj stavi kakove uvjete,
Razne vesti. 127
imade svoju odluku na odobrenje predložiti ministru za bogoštovje i nastavu. —Pozivom na ovu naredbu obratio se je početkom g. 1904. tadanji zagrebački odvjetnik Dr. A. H. na sveučilište u Beču s molbonfi za nostri-fikaciju njegove zagrebačke doktorske diplome stečene jur. god. 1891., na koju niolbu primio je sliedeču rješitbu (koju donosimo u hrv. prevodu): Pravo- i državoznanstveni fakultet c. kr. sveučilišta uBeču. Br. 4155. ex 1903,4 Beč, dne 11. srpnja 1904. U riješenju Vašeg pod-neska od 14. siječnja 1904 i u sporazumku s naredbom c. kr. ministarstva za bogoštovje i nastavu od 20. lipnja 1904. br. 19.399. daje vam se na znanje, da je profesorski zbor pravo- i državoznanstvenog fakulteta u Beču u svojoj sjednici od 9. srpnja 1904. zaključio ustanoviti kao predpostavu nostrifikaciji vašeg doktorata položenje sudstvenog i državoznanstvenog rigoroza. Ujedno je zbor zaključio, da kod sudstvenog rigoroza ne če zahtjevati iskaz znanja materijalnog kaznenog prava i mjenbenog [prava, i da če kod državoznanstvenog rigoroza ograničiti ispit na opče i austrijsko državno i upravno pravo. Dekan: SperI v. r. — Nakon što se je kandidat bio podvrgao ovdje propisanim mu ispitima, izdao mu je rektorat bečkog sveučilišta slijedeči dekret: Akademički senat c. kr. sveučilišta u Beču. Br. 3167. ex 1904 5. Beč, dne 22. ožujka 1905. Ovim Vam se obzirom na naredbu ministarstva za bogoštovje i nastavu od 6. lipnja 1850. drž. zak. 1. br. 240 § 4. potvrdjuje, da se Vašemu na sveučilištu u Zagrebu stečenom juridičkom doktoratu nakon ispunjenja po pravo- i državoznanstvenom fa-kultetu sveučilišta u Beču naloženih Vam uvjeta priznaje jednako ovlaštenje, što ga imadu diplome ovog fakulteta u Austriji. Rektor c. kr. sveučilišta: Schindler v r. — I ovim je postignut cilj, da je prva diploma zagre-bačkog sveučilišta stekla valjanost u području zemalja za-stupanih u carevinskom viječu.«
— (Dr. Hermenegild Jireček,) vitez s Jamokova, bivši sekcijski načelnik v naučnem ministrstvu, praznuje ta mesec osemdesetletnico svojega rojstva. Monumentalno delo njegovo je tri zvezke obsežno »Slovanske pravo v Čechach a na Morave« (iz I. 1863, odnosno 1864 in 1872). L. 1867. je začel izdavati veliko zbirko pravnih spomenikov čeških: Codex juris bohemici, razdeljen na dvajset zvezkov. Za češkoslovan-skega pravnega zgodopisca je velevažen pripomoček tudi Jirečkov: P ravnic ky život v Čechach a na Morave od konca IX. do konca XIX. stoletja (1903). Še pred tremi leti je izdal terminologiški slovnik, obsegajoč abecedni pregled pravnega historičnega nazivoslovja v vseh Slovanih.
— (Kazenska pravda proti morilcu milijonarju Mr. Harry Thavv) radi umora milijonarja Stanford White je trajala devet tednov ter je končala s tem, da se je obdolženca izreklo umobolnega vsled paranoje. Ta pravda nam kaže abnormalne razmere pri ameriških sodiščih, ki se naj-drastičneje izražajo v stroških pravde.
Obtoi?bo je zastopal okrožni državni pravnik (District Att6rney) Mr. Jerome, ki je imel na razpolaganje enega namestnika, dva asistenta, šest izvedencev ter celo vrsto detektivov.
128 Razne vesti.
Razpravo je vodil sodnik Fitzgerald. (Sodniki kakor vsi višji uradniki v Zjedinjenih^državah so voljeni, ter se rekrutirajo največ iz odvetnikov.) Plača prvega sodnika v New-Jorku znaša 3000 Z, a 24 kron = 84.000 kron na leto. Plača državnega pravdnika 2500 L - 60.000 kron. Plača njega namestnika 1500 L 36.000 kron, asistenta 750 L 18.000 kron. Pristojbina zvedencev iz psihijatrije L 20 ^- 480 K na dan. Doeim gre dvanajstero porotnikom le po 8 shillnigov a 1-20 kr. 960 kron, gre detektivom po 12 sh.     14-40 kron na dan in po toliko tudi pisarniškemu osobju.
Troški sodišča in obtožništva za dva meseca so torej:
Zvedenci......
sodnik.......
pravdnik......
namestnik......
dva asistenta    ....
detektivi.......
dejanski stroški, sluge etc. izdržavanje Mr.  Tha\va v
vsega   240.000 K
Troški zagovorništva:
Glavni zagovornik odvetnik Mr. Delmas po dogovoru 20.000 L v vsakem slučaji, naj manj 40.000 L pa, ako obdolženec otide smrtni kazni .... 960.000 K njegov namestnik IVlr. Gleason, 4000 L . . . 96 000 „ drugi namestnik Mr. Daniel O' Reilly (še jako mlad odvetnik, kateri metodo Mr. Jerome intimno pozna, ki se ga je vsled tega pritegnilo, in ki je močno
vplival na izid pravde) 2000 L    -.....     48.000 „
trije odvetniki pomočniki (counsel) a 1000 L = .    72.000 „
enajst izvedencev 10.000 L ^........   240.000 „
detektivi 1000 L       ............     24.000 „
vsega   1,440.000 K
Sodišče, obtožba in zagovorništvo skupaj torej 70.000 L = 1,680.000 K.
6000	L	144.000 K
600	}f	14.400 „
400	tf	9.600 „
250	}J   -	6.000 „
250	tt	6000 „
250	ti	6.000 „
200	>)	4.800 „
2O0	J»   "	4.800 „
1000	"	24.000 „
850		20400 „
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K, za
pol leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26.