PLAN ZA 1959. LETO Korak na dobri poti Industrijska proizvodnja se bo povečala za 1 1% — V kmetijstvu naj bi dosegli raven, predvideno za 1961. leto — Nov problem: prodaja blaga V preteklih dneh je Zvezni izvršni svet sprejel osnutek družbenega načrta za 1959. leto. Čeprav bo načrt po razpravi v Zvezni ljudski skupščini morda še nekoliko spremenjen, lahko že danes govorimo o njegovih osnovnih predvidevanjih in o politiki, ki jo skuša uresničiti. Bistvenih sprememb bržčas ne bo, saj je načrt zgrajen na osnovi dolgoročne ekonomske politike, ki jo izvajamo že več let. Visoki gostje na kongresu telesne kulture v Beogradu: podpredsednika ZIS Aleksander Rankovič in Rodoljub Čolakovi med drugimi našimi voditelji Osnovna stvar, ki jo skuša uresničiti načrt za prihodnje leto, je vsekakor v tem, da skuša zagotoviti razvoj, ki ga narekuje petletni načrt. To velja za vsa področja, ponekod pa že doslej doseženi uspehi kažejo, da bo načrt presežen. Drugo leto, bo v nekem smislu odločilno za izpolnitev petletnega načrta. Lahko rečemo — prav ma osnovi nalog za prihodnje leto — PO PRVEM JUGOSLOVANSKEM KONGRESU TELESNE KULTURE TUDI NAŠA STVAR! Več kot 1800 delegatov in nad 100 gostov se je zbralo na prvem jugoslovanskem kongresu telesne kulture, ki je bil pod pokroviteljstvom predsednika Tita v Beogradu od 6. do 8. novembra. Vse priprave in predkongresna dejavnost, ki so razgibale vso državo, so se v veliki dvorani Doma sindikatov zlile v referatih, koreferatih in plodni razpravi. Lahko trdimo, da ni bilo važnejšega problema, ki ga kongres ne bi načel in prav tako lahko zapišemo, da je resolucija, ki jo je kongres soglasno sprejel, zares pomemben in vsestranski napotek za bodoče delo. Povsem jasno pa je tudi, da se zaradi kongresa položaj v naši telesni kulturi ne bo spremenil kar na mah. Kongres se je z resolucijo praktično le začel in šele, ko bo vsak državljan žare- spoznal in občutil potrebo po sodobni telesni vzgoji, bodo njegovi sklepi dokončno uresničeni. Kongres je delal v plenumu ter v treh komisijah. V plenu-- mu so delegati poslušali referat predsednika komisije za telesno kulturo pri ZIS Slavka Komarja ter razpravo o njem. Govorila sta tudi podpredsednika ZIS Aleksander Rankovič in Rodoljub Čolakovič. V »V SREDO 8E OSMIH« V decembru se bedo v dvorani Delavskega odra v Ljubljani začeli redni večerni pogovori ob sredah ob osmih zvečer — za začetek štirinajstdnevno — na katerih 'bodo najvidnejši predstavniki našega javnega . življenja obravnavali aktualnel teme. Predavatelji bodo iz naše, iz ' drugih republik, pa tudi iz zveznih forumov. Predavanja bodo združena z diskusijami. V drugih republiških - središčih naše države imajo take prireditve že lepo tradicijo (Zagreb, Sarajevo, Beograd), zato bo brez dvoma tudi v Ljubljani najširši krog delovnih ljudi pozdravil to pobudo. Pri Ljudski univerzi je formiran poseben odbor, ki skrbi za program večerov. Prvi večer bo 3. decembra: Janez Stanovnik bo govoril in razpravljal s poslušalci o temi »Socializem kot svetovni proces«. 17. decembra je na vrsti »Ekonomska vsebina politike aktivne koeksistence« (dr. Jože Vilfan), 10. januarja 1959 bo Boris Ziherl vo-di! večer z naslovom »Kaj je revizionizem in kdo so revizionisti«, naslov večera 24. januarja pa je »Mednarodno delavsko gibanje« (Ašer Deleon). Na listi preda- - vateljev za naslednja predavanja so: Svetozar Vukmanovič, Vida Tomšič, Boris Kraigher, Stane Kavčič, Janez Vipotnik, Marija Vilfan in drugi. Posamezna predavanja bo Glavni odbor Zveze Svobod posredoval izobraževalnim središčem po vsej republiki v posebnih tiskanih brošurah. Večeri V SREDO OB OSMIH obetajo postati zelo zanimiva oblika jarmih razprav o aktualnih družbenih vprašanjih. mm posameznih komisijah pa so brali koreferate, ki so zajemali vsa področja teiesnokulturne dejavnosti ter v živahni razpravi mnogo prispevali k dokončnemu razčiščen ju pojmov in stališč, hkrati pa seveda tudi povedali vrsto koristnih predlogov. Resolucija kongresa obsega predloge, priporočila in ugotovitve, ki so zares temelj za nadaljnje delo. Naj v naslednjem opozorimo na njene najvažnejše postavke: Telesna kultura ima velik družben pomen in je njen razvoj neločljivo povezan z borbo naših delovnih ljudi za izgradnjo socialistične družbe. Prav zaradi tega razvoj telesne kulture v naši državi ne more biti samo stvar organizacij za telesno kulturo, temveč vse družbe. Resolucija poudarja, da je šola — tako v mestu kakor na vasi — predvsem poklicana za vsestransko telesno vzgajanje otrok in mladine. Za tako odgovorno nalogo pa je šolam seveda treba oskrbeti tudi materialno osnovo. Kongres pričakuje, da bo JLA še naprej dajala vsestransko pobudo in podporo za telesno vzgojo ljudi, Partizan Jugoslavije, športna, strelska in planinska zveza ter druge organizacije za telesno kulturo pa naj razširijo svojo dejavnost, da bodo zadovoljile raznotere potrebe in še posebej zanimanje ljudi za splošno zboljšanje telesne kulture, napredek vrhunskega športa in svobodne aktivnosti v telesni kulturi zaredi zdravja, zabave in razvedrila. S tem v zvezi je kongres nakazal potrebo, da je treba spremeniti dosedanji tekmovalni sistem telesnovzgojnih organizacij. — Vrhunske športne storitve morajo nastajati kot naravna posledica razvite telesne kulture vsega ljudstva in načrtnega dela v osnovnih organizacijah. V naših pogojih športno udejstvovanje tudi ne more biti poklic. Zdravstven; zaščiti članov organizacij za telesno vzgojo pa je treba posvetiti mnogo več pozornosti kot doslej. Pri graditvi objektov za telesno kulturo se je treba prvenstveno usmiriti na igrišča in telovadišča ob šolah, ob stanovanjskih skupnostih in delovnih naseljih, na kompleksne objekte, ki bodo omogočali množično telesno vzgojo. Ti objekti morajo pri tem postati splošna družbena lastnina. Za uresničitev vseh teh načrtov pa mora skupnost zagotoviti telesnovzgojnemu gibanju tudi večja denarna sredstva. Vsa bi se morala stekati tako, da bi jih razdeljevali po demokratičnih načelih in res najpotrebnejšim in najbolj delavnim organizacijam. Napredka v telesni kulturi pa ne bo. če ne bomo bolj kot doslej pospeševali tudi sistematskega šolanja novih • kadrov, in sicer tako učiteljev telesne vzgoje kakor tudi pred-njakov in trenerjev družbenih organizacij. Kongres je še poudaril, da je upravičeno ustanavljanje družbeno-državnih organov z telesno kulturo in je priporočil, naj povsod ustanovijo svete za telesno kulturo. V resoluciji je kongres naposled naročil komisiji za telesno kulturo pri Zveznem izvršnem svetu hi vodstvom družbenih organizacij za telesno kulturo, naj sklepe kongresa še temeljiteje obdelajo in izvedejo vse ukrepe za njihovo uresničenje. Razprava na kongresu je bila še toliko bolj privlačna zato, ker se je z najučinikovi-tejšimi predlogi oglašala prav mladina. Predstavnik CK LM Jugoslavije je med drugim predlagal, naj bi že 29. novem- bra letos začeli široko skupno nabiralno akcijo po vsej državi, ki bi dala finančna sredstva za graditev objektov za množični šport. Ta akcija bi trajala vse do Dneva mladosti 1959. leta in bi se je naj udeležili vsi posameznik; in organizacije. Kongres je ta predlog sprejel. Ob koncu kongresa so delegati poslali pokrovitelju zasedanja predsedniku Titu pismo, v katerem se mu zahvaljujejo za njegove želje in napotke, ki jih je kongresu poslal, ter ga obveščajo o dela in zaključkih tega pomembnega zbora. Več ko 1800 delegatov je sedaj spet odšlo domov. Na njih, na vseh 48 organizacijah, ki so jih zastopali, in na vseh ostalih državljanih pa je, da sklepe in napotke kongresa s svojim bodočim delom in prizadevnostjo tudi uresničujejo. da Imamo najboljše izglede, da piedvidene naloge uresničimo in je upravičljiv tudi optimizem glede izpolnitve petletnega načrta v vseh njegovih bistvenih postavkah, Samo morebitne povsem nepredvidene in velike težave izven našega gospodarstva im izvem naših možnosti bi lahko zmanjšam ta cptimizem. NENEHEN PORAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Načrt za 1959. leto predvideva nov porast industrijske proizvodnje im sicer za okoli UVo-Približno za toliko bo večja od lanske tudi letošnja industrijska proizvodnja. Tako nagel porast industrijske proizvodnje vzbuja občudovanje, toliko bolj če se spomnimo na dejstvo, da od 1953. leta dalje ni bil porast industrijske proizvodnje nikoli manjši od 10%, običajno p? se je gibal med 13 in 14 odstot. Hkrati pričakujemo v prihodnjem letu tudi porast narodnega dohodka za 11,7%, kar je nad povprečjem, ki ga predvideva petletni plan. Znano je. da smo v prvih dveh letih, ko izpolnjujemo petletni načrt, dosegli v povprečju 12-odstotno povečanje, toda pri tem je letošnje povečanje znatno manjše. Za jugoslovansko gospodarstvo je bilo v zadnjih letih značilno, da je bil trg vsa leta lačen blaga. Sedaj pa se postopoma pojavljajo problemi druge vrste, namreč prodaja nekaterih proizvodov. To je morda najotipljiveijši dokaz za bistvene spremembe, do katerih je prišlo Razprave o polletnih obraču-nh so v precejšnji meri razgibale sindikalne organizacije. Lahko trdimo, da so se mnoge sindikalne podružnice s trezno razpravo o gospodarjenju v podjetju in z lastnimi stališči do raznih problemov uveljavile kot odločujoč im pomemben čini-telj v podjetjih. Ce torej lahko trdimo za večino podružnic, da jim je uspelo prenehati s staro prakso izgubljanja v drobnarijah, trgovini itd., in da so se lotile bistvenih problemov gospodarjenja, delovnih odnosov itd., pa je vendar še precej sindikalnih organizacij, ki so ostale na starem tiru. Precej krivde za to je v šibkem kadrovskem sestavu odborov podružnic, največ pa v stari praksi, ko sindikat nj izražal svojih stališč ob važnejših problemih v podjetju. BOLJE JE IMETI DVA NAČRTA KOT NOBENEGA Praksa v nekaterih podjetjih kaže, da se stvari niso premaknile naprej predvsem tam, kjer tudi organi delavskega upravljanja niso zadosti aktivni. V takšnih podjetjih se je razprava o polletnem obračunu končala v glavnem s tem, da so del čistega dohodka razdelili na osebne do- Popravek V prejšnji številki našega lista se nam je v uvodnj članek — govor tovariša Mihe Marinka na tretjem plenarnem zasedanju Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije — vrinila v 5. stavek 4. odstavka neljuba pomota. Omenjen; stavek se prav glasi takole: Če posvetimo pozornost torišču, na katerem delujejo sindikati, bomo najlaže, čeprav tudi s težavami, doMvatj pravilno orientacijo, kakšna naj bo naša politika. Bralce prosimo, naj nam pomoto oprostijo. hodke, del pa so pustili! v skladu nerazporejenih sredstev, ne da bi si pri tem napravili kakršenkoli načrt, kako ta sredstva razdeliti ob letnem zaključnem računu. Na Jesenicah na primer v nekem podjetju, ki zaposluje blizu 600 delavcev, dve tretjini delavcev nima urejenih stanovanjskih razmer, prehrane itd. V tem podjetju se je lani izmenjalo okrog 420 delavcev, ker vsak ostane tam zaradi neurejenih vprašanj družbenega standarda le toliko časa, da dobi zaposlitev kje drugod, kjer bo imel vsaj za silo urejeno stanovanje in prehrano. Toda zna-čino je, da ob razpravi o polletnem obračunu niti delavski svet niti sindikalna podružnica nista izdelala načrta, kako bi spričo tolikih neurejenih. vprašanj v podjetju razdelili čisti dohodek na zaključku poslovnega leta, ampak sta se oba zadovoljila s tem, da je čisti dohodek iz podjetja ostal nerazporejen. ZAMUJENO NADOKNADIMO Namen razprav polletnih obračunov v sindikalnih organizacijah je bil v glavnem ta, da bi delovnemu kolektivu na eni stran; predočili, kolikšna so ustvarjena sredstva, na drugi pa, kakšne so potrebe, in da bi pripravili vse potrebno za dokončno razdelitev ob zaključku leta. Široka razprava med delovnim kolektivom b; nedvomno zagotovila najboljše predloge za najbolj. smotrno razdelitev ustvarjenih sredstev ob predložitvi zaključnega računa (nobenega smisla namreč nj imelo razdeliti čisti dohodek na posamezne sklade že ob polletju, ker ustvarjenih sredstev do zaključnega računa tako ni mogoče uporabiti v druge namene, kot za akontacijo na osebne dohodke in za obratna sredstva.) Ce takih razprav v podjetjih ob predložitvi polletnih obračunov ni bilo, pa še vendar ni vse zamujeno: veliko še la- zaradi nenehnega velikega povečanja proizvodnje. Tako bi biia proizvodnja premoga lahko že. letos večja od tiste, ki bo ostvarjema, toda neenakomerna potrošnja tega ni dovolila, ker premog ni proizvod, ki bi ga lahko shranjevali v velikih količinah. Pričakujejo, da bo zato v 1959. letu ponovno olajšan nakup premoga med letom. Tako M vsaj deloma vplivali na nakup v poletnih mesecih, kar je rudnikom povzročilo letos dokajšnje težave. Tudi pni nekaterih drugih vrstah blaga kot so cement, votlo steklo, parket, drva itd. se kažejo težave s prodajo, toda v drugačna obliki. Čeprav lahko zaradi tega pride do določenih težav, so morda to prvi znaki, ki napovedujejo večje količine blaga, za kar se končno bori vse naše gospodarstvo in kar je spričevalo njegove življenjske sile in zanesljivega napredka. Proizvodnja električne energije raste hitreje, kot je bilo predvideno z dinamiko petletnega načrta. Letos bomo pridobili okoli 7 milijard 300 milion.ov kWh. Plan za prihodnje leto predvideva še 900 milijononr kWh več. Po vsem sodeč bo količina električne energije, za katero smo misliti, da jo bemo pridobili šele 1961. leta (9.300 milijonov kWh), dosežena že v letu 1960. Toda zaradi ogromnega povečanja uporabe elektič-nih aparatov v gospodinjstvu (tega nismo pričakovali) je vprašanje, če bomo lahko s sedanjimi viri električne energije zadovoljili vse potrebe, pa čeprav se proizvodnja tako naglo povečuje. Zato pričakujejo, da se bodo naloge, zastavljene s petletnim načrtom gospodarskega razvoja, povečale. Kaže, da bomo začeli morda nekaj prej graditi nekatere nove hidroelektrarne. Gre za to, da moramo zagotoviti dovolj elektrike, ki naj delovnemu človeku omogoči nemoteno uporabo električnih aparatov v gospo-(Nadialjevanje na 2. strani) Dajmo občnim zborom konkretno vsebino če načrtov za družbeni standard ni, jih je treba zahtevati — Predlog Okrajnega sindikalnega sveta Kranj hko nadoknadimo na sedanjih občnih zborih podružnic. SINDIKAT NAJ POSTAVI SVOJE STALIŠČE Če hočemo uresničiti priporočilo zadnjega plenuma republiškega sveža Zveze sindikatov Slovenije, naj bi namreč dve tretjini skladov skupne porabe namenili za družbeni stardard, potem bodo morali občni zbori podružnic v podjetjih izdelati konkretne načrte, kako naj bi ta sredstva porabili. Na občnem zboru sindikata bi se morali temeljito pomeniti,ali so doslej ta sredstva pravilno trošili, ali ko-aktiv res soglaša s tem, da ponekod posameznim vodilnim uslužbencem zidajo razkošne stanovanjske hiše, medtem ko nekaj sto delavcev istega podjetja nima niti lastne sobe in nista urejena prehrana delavcev, varstvo otrok zaposlenih žena itd. Razumljivo je, da vseh stvari ne bo mogoče rešiti že prvo leto, ampak je treba narediti perspektivni plan vseh teh potreb in določiti vrstni red njihovega uresničevanja: ali je treba prej urediti počitniški dom ali pa družbeno prehrano in varstvo otrok zaposlenih staršev. Ta razprava je tudi najboljša priložnost, da bi podrli plotove okrog nekaterih podjetij: zakaj se ne bj več podjetij združilo in ustanovilo skupen moderen obrat družbene prehrane ali pa vrtec, kjer bi zaposlen; starš; puščal! otroke, ko gredo na delo? OKRAJNI SINDIKALNI SVET KRANJ PREDLAGA Okrajni sindikalni svet v Kranju je občinskim sindikalnim svetom in podružnicam priporočil, da bi za občne.zbore pripravili čimbolj konkretne načrte glede potrebe družbenega stadarda, hkrati pa naj bi povedali tud; svoja stališča do načrtov v občinah. Zato bi bilo (Nadaljevanje na 6. strani.) Izvolimo potrošniške svete Prav gotovo ne kaže na široko utemeljevati že večkrat zapisano stvar: potrošniški sveti sicer nimajo vseh možnih pravic, ki bi jih spodbujale k delu, toda imajo jih dovolj, ko bi se za njih delo zanimale in jim pomagale politične organizacije, sveti za blagovni promet itd. in ko ne bi trgovina (njen večji del in ne vsa) kar naprej kazala določenega odpora proti njihovemu delovanju. Trgovina se je namreč v njenem nasprotovanju potrošniškim svetom vseskozi opirala na vsake piko in vejico pomanjkljivih predpisov ter je včasih hote pa tudi nehote razoroževala potrošniške svete in njihovim članom jemala voljo do dela. Delavski sveti v trgovini se niso kaj posebno potrudili, da bi organom družbene kontrole in pomoči pri urejanju 'njihovih problemov kaj posebno pomagali. To je deloma tgdi razumljivo in zato bo morala družba sprejeti vsaj toliko spremenjene predpise, da sodelovanje in upoštevanje potrošniških svetov ne bo odvisno od dobre volje tega ali drugega posameznika. Kot rečeno, o tem je bilo povedanih že mnogo besed. Nikjer pa ni rečeno, da bi potrošniški sveti lahko prav sedaj mnogo koristili potrošnikom (ki so, ponovno povedano, tudi proizvajalci). Predpisi o evidenci in kontroli cen — za to gre namreč — dajejo ljudskim »odborom oziroma svetom za blagovni promet z mesecem oktobrom velika pooblastila. Sveti lahko s pristankom ljudskih odborov celo sami sprejemajo odloke, k tako ali drugače vplivajo na pravilno oblikovanje cen na določenem področju. V teh odlokih se sveti za blagovni promet Sklicujejo in tudi zanašajo le na kontrolo organov tržnih inšpekcij. Kmalu se je pokazalo, da je ta nadzor preslaboten, da bi lahko'zagotovil uspešno izvajanje predpisov. Zato se že nekaj časa sklicujemo in vabimo h kontroli vse državljane, češ podpirajte inšpekcijo pri njenem delu! Če je tako in je kontrola cen pravica vsakega državljana, se sprašujemo, zakaj sveti v svojih odlokih glede kontrole in evidence no odobre teh pravic tudi potrošniškim svetom, saj bi bh za to dovolj en sam član. Res, da imajo ne glede na tak člen potrošniški sveti možnost, da se s pridom udejstvujejo, toda trgovina bi drugače sprejela nadzor če bi bilo to tudi zapisano (»zaradi lova na pike in vejice«). Zdi se, da tudi ljudski odbori na te organe tako rekoč ne računajo, češ da niso nič delali in da jih sploh ni. Namesto da bi jih podpirali pri uveljavljanju nanje kratko in malo pozabljamo. Redki so namreč sveti za tržišče, ki br vsaj nekaj sej, denimo dve na leto, posvetili delu teh organov. Če kdaj, je sedaj čas, da se spomnijo nanje ljudski odbori, sveti pri ljudskih odborih, predvsem pa sindikati in Socialistična zveza., Nove osnove — čeprav dosedanjih ne gre zanikovati — za delo so tu že dober mesec in treba jih je izkoristiti. V preteklih leti.h, največ v 1954. in 1955. letu, smo v Sloveniji izvolili vsega skupaj nekaj več kot 300 potrošniških svetov. To v primeri s številom trgovin ni dovolj, da ne rečemo nič Formalno je tem potrošniškim svetom že zdavnaj potekel mandat in prav bi bilo, da v najkrajšem času volimo nove potrošniške svete, seveda v mnogo širšem obsegu kot pred leti. Druga stvar je potem, za kakšne potrošniške svete se bomo odločili: za teritorialne, za potrošniške svete pri sedežih podjetij, za svete pri sedežih in v poslovalnicah itd. O tem bomo še razpravljali, v vsakem primeru pa je oblika odvisna od konkretnih okolnosti. Trenutno je važno le to, da se čimprej pripravimo na volitve in da državljanom pokažemo velike možnosti, ki jih sedaj imajo ti organi. Ne bo težko dokazati, da lahko z dobrim delom odločilno vplivajo na življenjsko raven vsakega posameznika. To pa je v bistvu osnovna materialna spodbuda, ki jo lahko tem organom nudimo, V nekaterih okrajih so se teh stvari že lotili, ker se, kot kaže, zavedajo, kako pomembni lahko postanejo potrošniški sveti v boju za, uresničenje predvidenega povečanja življenjske ravni. Na Gorenjskem so skrb za izvolitev novih potrošniških svetov prevzeli občinski sindikalni sveti. Tam namreč menijo, da se bodo tako z večjo odgovornostjo posvetili tudi njihovemu uveljavljanju. mimo tega pa je stvar proizvajalcev, da si sami okrepe organe, ki bodo skrbeli zanje takrat, ko so potrošniki. Na volitve, kot smo zvedeli, se v širšem obsegu pripravljajo tudi v mariborskem okraju. Tam ie pobudo prevzela Socialistična zveza. Vsekakor bodo lahko novi potrošniški sveti podprli prizadevanja ljudskih odborov pri stabilizaciji cen in uveljavljanju Predpisov, ki jih omogoča uredba o evidenci in kontroli cen. Mitja Švab Birokratizmu spodrezana tla V trboveljski Cementarni je bilo 17 ljud i - sorednikov na večini bolje plačanih delovnih mest — Ob . pomoči Okrajnega komiteja ZK Ljubljana in okrajnega sindi-kainega sveta je kolektiv raztrgal vezi tega »družinskega upravljanja« Republiški sindikalni svet je v svojih napotkih, ki jih je sprejel na zadnjem plenarnem zasedanju, opozoril organizacije, naj na občnih zborih odloč no nastopajo proti birokratskim pojavom v podjetjih. Med najbolj tipične pojave birokratizma, brezdušnega in krivičnega odnosa do delavcev lahko štejemo razmere v trboveljski Cementarni. V Trbovljah je bila že nekaj časa javna tajnost, da so raz>-mere v tamkajšnji Cementarni nevzdržne. Pisma in opozorila, naslov lij ena na politične činite-Ije v obojni, niso rodila zaželenih sadov. Marsikdo si tudi ni upal Javno spregovoriti o razmerah. Kdor je spregovoril in če so zanj v Cementarni le sumili. je bil — kaznovan. Pred časom pa je eno izmed pisem le naletelo na odmev. Eden izmed članov kolektiva, ki se ni podpisal, je opozoril Okrajni komite Zveze komunistov v Ljubljani in Okrajni sindikalni svet na razmere, ki so se zadnji čas vsebolj zaostrovale. V tovarni je po piščevih besedah vladalo zadnji čas »nekako obsedno stanje, ker je obrato-vodja dal nalog da smejo ljudje govoriti med seboj le tedaj, če so oddaljeni drug od drugega najmanj štiri metre«. Posebna komisija Komiteja in sindikalnega sveta, ki je začela stvari raziskovati je ugotovila, da »o trditve navedene v pismu. žal — resnične. Preberimo si le nekaj ugotovitev. Razen direktorja so vodilna delovna mesta zavzemali še trije njegovi sorodniki. Komercialni direktor je bil istočasno sekretar podjetja, direktorjev sorodnik je bil glavni obrato-vodja Cementarne in njegov sin glavni obratovodia kamnoloma. Ostalih 13 sorodnikov v različnih kolenih sorodstva se je razporedilo na primer na usluž-benska mesta, kot na primer v tajništvo, skladišče, tehnično, pisarno, knjigovodstvo itd. »Družinsko upravljanje« pa ne bi bilo popolno če se to sorodstvo ne bi vgnezdilo v vse važnejše tovarniške institucije. In tako se je dogodilo, da je bilo v delavskem svetu (od 41 članov) .7 sorodnikov, v upravnem odboru so bili od sedmih članov trije sorodniki, v tovarniškem komiteju so bili štirje sorodniki od članov, sorodstvo pa tudi ni zapostavljalo mest v mladinskem komiteju. Temu primerno si je sorodstvo porazdelilo svoja mesta tudi v vseh važnejših komisijah. Edinole v sindikatu »sorodstvo« ni imelo svojega »predstavnika«. Toda čemu naj bi ga imeli, sai sindikata v pod' jetju tako ni nobeden upošteval in ta jim žal dotlej ni delal kakšnih posebnih preglavic. Kandidatno listo za delavski svet so sestavili dipektor. sekretar podjetja in sekretar tovarniškega komiteja ZK. sindikalna podružnica in tovarniški komite pa sta to listo še formalno potrdila. Sindikat ni protestiral. . ko ie bil letošnje leto nezakonito izvoljen upravni odbor. In sindikat ni opozoril delavskega sveta v minulem letu. da je tale njegov sklep napak: »S petdesetimi odstotki sredstev doseženega sklada za samostojno razpo aganje razpolaga upravni odbor podjetja sam«. »S petindvajsetimi odstotki doseženega sklada za samostojno razpolaganje razpolaga direktor podjetja.« In sindikat spet ni ničesar ukrenil, ko je bil pred časom vodilni uslužbenec podjetja predsednik treh pomembnih institucij, in sicer predsednik disciplinskega sodišča, predsednik produkcijske komisije in predsednik komisije za uporabo sredstev. Sicer pa. kako naj bi posamezni organi v podjetju o nečem bistvenem samostojno odločali, če je bila »personalna uniia« v podjetju prevladujoča in če so posamezne člane organov upravljanja tudi kovumpi-raili- Trboveljska cementarna je v povojnih letih zgradila 84 stanovanj v šestih stanovanjskih blokih in v 81 je sama razdelila stanovanja delavcem in uslužbencem. Od 62 delavcev, ki so dobili stanovanja v novih blokih, jih je bilo oziroma jih je še 32 v delavskem svetu ali upravnem odboru. Druga oblika kupovanja in korumpira-nja organov upravljanja pa je bila. da so člani samoupravnih organov in vodstev organizacij potovali na različne velesejme ter da so v podjetju tudi s politiko nagrajevanja mazali oči tistim, ki bi morali o stvareh jasno' in odkrito ©pregovoriti. Kako naj si sicer drugače razlagamo sklep delavskega sveta da na primer dobijo posebne nagrade tudi tisti vodilni uslužbenci. ki so sodelovali pri montaži žičnice, ki so dali idejo zanjo ali pri ideji izgradnje kakorkoli sodelovali. In zaradi takšnega sklepa delavskega sveta se je lahko dogodilo, da je dobil direktor 50 tisoč dinarjev nagrade. verjetno zato, ker je dal idejo, da je dobil 35.000 dinarjev nagrade inženir, čeprav ni imel posebnih zaslug pri žičnici, da je dobil na roke 30 tisočakov obratovodja Cementarne — sorodnik direktorja — čeprav ni neposredno sodeloval pri gradnji, da je bil deležen nagrade tudi glavni računovodja (le za kakšno idejo?). da je dobil 10 tisočakov na roke celo človek, ki je že dve leti v obratovodski šoli v Zagrebu. Nagrade za uslužbence je predlagal direktor, za delavce pa mojster žičnice Ivan češnovar. S formalno pravne plati ie sklep povsem v redu, saj ga ie sprejel delavski svet. ga korigiral in še razširil. Toda z moralne plati so stvari narobe. Delavci, ki so delali pri pripravah in montaži žičnice, So dobili od 3 do 12 tisoč dinarjev nagrade. Od 10 do 12 tisoč dinarjev nagrade pa so dobili po ugotovitvah komisije tisti delavci, ki so pijančevali z mojstrom Češnovarjem. Ob tako lahkotnem razdeljevanju za nagrade Pa ni bilo denarja za marsikaj bolj potrebnega. V podjetju je DS in UO tri mesece razpravljal o tem, ali bodo kuhali kavo za delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer se strašno praši. Delavski svet in upravni odbor sta na to pristala šele zadnji ča.s. vse dotlej pa so si lahko ljudje splakovali usta z destilirano vodo. Za topli obrok v podjetju ni bilo denarja. Lani pa je podjetje porabilo 4 milijone 800 tisoč dinarjev sredstev iz sklada skupne porabe za najrazličnejše namene, ki niso v tesni zvezi g podjetjem proizvodnjo in družbenim standardom in tudi v letošnjem prvem polletju ie za podobne namene Porabilo 4 milijone dinarjev. De-'avski svet je zlahka odpisal za leto 1057 dolg v znesku 2 milijona na 400 tisoč dinarjev za cement, ki ga je podjetje prodalo raznim privatnikom in organizacijam In ni še povsem razčiščena stvar, kako je biio s prodajo nad 4 tisoč ton cementa v minulem letu in nad tisoč ton cementa v letošnjem letu Če bo finančna komisija tehtno raziskovala stvari, bo npčbrže odkrila š» marsikaj. Zakaj ni v kolektivu nobeden naslonit oroti takšnim razmeram? Eden izmed razlogov je v tem. da je bil vsakdo, ki je karkoli graial. tako ali drugače kaznovan. Odpuščen je bil primer delavec Kmet ki ie zasebnem razgovoru grSiai delo v tovarn': — odnuščen čeo-av se z odpustom ni strl-.-•ot nKč'ri«ki sindikalni svet TTča-ec « on.i-nd stvs« te čutil ČZooe, tvvSi prodsednik nkraineg« sin. 'Ukal- svota po kazni ie bil nre--tavlien Janko Češnovar klju- čavničar na žičnici, na težaškem delovnem mestu se je znašel Baver itd. Kdorkoli je opozarjal na nepravilnosti, na birokratizem, na krajo posameznih stvari, na dušeni e kritike, je bil kaznovan. Precej časa ie trajalo, da so bile te vezi »družinskega upravljanja« raztrgane. Sedaj, ko se je kolektiv ob pomoči zunanjih političnih sil otresel more. je spoznal tudi svoje napake. V petek so delavci na sestanku, ko' so razpravljali o vseh teh nepravilnostih, dejali, da bi morali že prei sami storiti to, kar so lahko storili ob pomoči Komiteja in Sveta. Ce bi kolektiv enotno nastopil tedaj, ko se je nekomu dogodila Jcrivica. če bi politične organizacije v podjetju zastavile svojo besedo za tistega, ki je bil nepravilno odpuščen ali kaznovan in kaznovala oziroma predlagala kazni za krivca, potlej ne bi bilo treba pisati posamezniku nepodpisanih pisem in ne bi bilo potrebno posegov od zunaj. V trboveljski Cementarni so birokrat, spodrezali korenine. Ta primer pa je ostro opozorilo, da je treba že v kali zatreti vsak poizkus birokratizma, kajti leta zožuje demokratičnost upravljanja in uveljavlja nezakonitost in brezdušen odnos do ljudi. Peter Dornik GOSPODARSKI PREGLED Predlogi sprememb za razdelitev dohodka Minulo nedeljo so v večini naših zadrug volili zadružne svete. Ti sveti so povsem nov organ, ki ga ne volijo samo zadružniki, marveč tudi delavci, ki so z zadrugo v delovnem razmerju. Zadružni svet šteje 30 do 80 članov, ki potem izvolijo še upravni odbor zadruge. Potemtakem dobivamo tudi v kmetijstvu podobne organe upravljanja, kot so delavski sveti in upravni odbori v podjetjih. Potrebo po takih širših organih upravljanja zadrug je narekovalo predvsem dejstvo, da so občni zbori le enkrat na leto, med letom pa so zadruge vodili le upravni odbori. — Na sliki: volitve za zadružni svet v Gorenji vasi v Poljanski dolini. Zaščita strojev že pri izdelavi na v Kako zagotoviti, da bi že v Strojni tovarni opremil; stroj z zaščitnimi napravam,; in da v trgovini ne bj bilo moč kupiti niti nezaščitenih uvoženih strojev niti sestavnih delov brez dokumentacije — o tem so nedavno razpravljali na posvetu pr; republiškem sekretariatu za delo. Inšpektorji dela namreč ugotavljajo vedno več primerov, da dobavljajo tovarne stroje nezaščitene. Predvsem je zelo veliko takih gradbenih strojev. Pri dvigalih na primer so ugotovili tudi po petdeset raznih pomanjkljivosti. Gradbeno podjetje je s težavo zbralo denar za stroj, ko ga je dobilo, pa ga ni smelo uporabiti, preden m odpravilo vseh pomanjkljivosti, k; jih je opazil inšpektor. Potem morajo v vsakem podjetju sam; preurejati stroje, kar bi v tovarni sam; dosti ceneje napravili za vso serijo takih strojev. Drug problem pa nastaja pri uvoženih strojih in strojnih napravah. Le-te dobavljajo včasih brez zaščitnih naprav, ker menijo, da jih bodo že sami napravili. Dosti teže Pa je, ko s takimi stroji in strojnimi napravam; ne pošljejo tudi tehnične in varnostne dokumentacije. Za žične vrvi sploh nd podatkov o trdnosti, raztegljivosti, o do-p ustali maksimalni obremenitvi itd., kar ugotavljajo šele takrat, ko se vrv utrga in se pripeti nesreča. Na posvetovanju so se zedinili za naslednja stališča: Vsaka tovarna strojev mora predložiti v odobritev najprej načrt stroja obenem s tehnično im varnostno dokumentacijo. Ko napravi po odobrenem načrtu prototip, mora le-tega spet pregledati posebna komisija. Taka komisija naj bi bila pri sekretariatu za delo ali pa pri sekretariatu za industrijo in obrt, v njej pa naj bi bil poleg predstavnika sekretariata še po en predstavnik Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij ter Zavoda za proučevanje organizacije dela ter varnosti pri delu. Nobenega stroja ne bo moč dat; v proizvodnjo, če ga ta komisija ne bo odobrila. Glede uvoženih strojev im materiala pa naj bi izdali priporočilo uvoznim podjetjem, naj ne kupijo nobene stvari brez tehnične varnostne dokumentacije. če take dokumentacije ni, teh stvari ne b; smeli prodajati. Ker pa kupujejo podjetja stroje in naprave tudi v drugih republikah, je sekretariat za delo obljubil, da bo sprožil to vpra- šanje na prihodnjem posvetovanju republiških sekretariatov v Beogradu, da bi taka priporočila sprejeli tudi v drugih republikah, če ne bo izšel celo zvezni predpis. Seveda pa vse to ne bi veljalo samo za gradbene stroje, ampak za vse vrste strojev in strojnih naprav. Glavni pomislek proti sprejetju takega priporočila, oziroma predpisa, so stroški. Vsi udeležene; posvetovanja so ta po-.mislek zavrnili, saj gre v prvi vrst; za varnost delavca, če računamo izdatke socialnega zavarovanja ob vsaki nezgodi, se tudi t; izdatki komisijskih pregledov in raziskav splačajo. Konec koncev pa mora podjetje, ki kupi nezaščiteno napravo, le-to samo — če ne drugače, po nalogu inšpektorja zaščititi, kar pa je spet draže, kot če bi^že konstruktor predvidel tehnično zaščito in bi to že v tovarni napravili za vso serijo strojev. V. J. DOC)OCXX»(>DOOOOOOOOOCOOOCOOOOOC)OCOC>OOOOCOOOCOOOOCOOOOOOOCOOOOOOOCOOO_ LJUDSKA UNIVERZA LJUBLJANA KOVINARJI POZOR! izšel je ponatis »IZPITNEGA PROGRAMA ZA NEKATERE POKLICE KVALIFICIRANIH IN VISOKOKVALIFICIRANIH DELAVCEV KOVINSKE STROKE«. Vse interesente, posebno uprave podjetij in sindikalne podružnice obveščamo, d'a lahko nabavijo ta program pri Ljudski univerzi, Ljubljana, Cankarjeva 5-III. pristopamo z dveh osnovnih stališč, ki sta se pojavili v delu za šolsko reformo: 1. V šolah moramo prenehati z miselnostjo, da je šola človeka dokončno izoblikovala in da se mu potem, ko jo je zapustil, ni treba več izpopolnjevati, da bo lahko do smrti izhajal z izobrazbo, ki jo je dobil pred 30 leti. 2. Človeku, ki je v delovnem procesu, pa iz najrazličnejših ozirov ni mogel dokončati šole, moramo omogočiti nadaljnje izobraževanje. Osnovni politični in družbeni smoter izobraževanja odraslih pa je, da z njim odpravimo našega prvega sovražnika — zaostalost. Tovariš Kardelj je dejal, da nam je zaostalost nevarnejša od razrednega sovražnika. Tovariš Tito pa je v svojem govoru v Zenici poudaril, da smo postali moderna država, obenem pa zaradi zaostalosti nismo sposobni izkoristiti vseh naših materialnih sil. Zato to ni vprašanje samo šolskega sistema. Zaostalost danes najdemo povsod, pri nepismenem človeku prav tako kot pri univerzitetnem profesorju, ki živi v starih navadah. Ne gre samo za to, da mobiliziramo intelektualne sile, ki bodo delavce učile — prav toliko ali pa še več bodo delavci naučili intelektualce. V podjetjih je birokratski aparat narastel. Kvalifikacijski sestav našega upravnega aparata v podjetjih je ponekod, glede na konkretne potrebe, celo previsok: Včasih je intelektualec v upravnem aparatu postal ovira delavskemu samo-, upravljanju. Zato je boj proti zaostalosti na vseh področjih osnovni smoter izobraževanja odraslih. Zakaj smo se lotili organizacije izobraževalnih središč? Mislim, da bi morale vse ustanove in organizacije, ki delajo na področju izobraževanja odraslih, dobiti skupno tribuno. Vidimo, da bi bilo dobro 1. imeti center, kjer bi se vse te organizacije srečavale in 2. imeti profesionalca ali ne-profesionalca. kakršna je pač kje potreba. Pomemben ni toliko on, kot ie,družbeni organ, ki bo/središče upravljal. To pobudo dajemo zato, ker menimo, da je izobraževanje vedno bila ena glavnih nalog Svobod in prosvetnih društev« Zveza Svobod bo v stiku z drugimi zainteresiranimi ustanovami in organizacijami nadaljevala delo za uresničitev te pobude. Železo je vroče — zato je pobuda Zveze Svobod prišla ob pravem času. mm Prizor iz prvega dejanja »Vojaka Tanake« Vojak Tanaka in 31 tečajnikov na Delavskem odru ¥ Ljubljani V soboto zvečer je Delavski oder' zaključil še en tečaj za amaterske režiserje z uprizoritvijo Georga Kaiserja drame v treh dejanjih »Vojak Tanaka-«. Nekaj podatkov o tečaju: 31 tečajnikov, v glavnem režiserjev, iz vse Slovenije, od Ptuja do Izole; med njimi SO °/» delavcev; tečaj nove oblike: poleg tega, da so poslušali predavanja (predavatelji: režiserji France Jamnik, Marjan Balina in Branko Gombač, igralec SNG Ljubljana Maks Furijam, scenograf ing. arh. Niko Matul), so tečajniki naštudirali eno dramsko delo in se tako spoznali z nastankom odrske umetnine od prve režiserjeve zamisli do premiere ; pri tem so bili tečajniki razdeljeni po •i-delovnih mestih« kot v poklicnem gledališču: vse posle, od direktorja gledališča do odrskih delavcev, so opravljali sami; tečaj je biljnternatskega tipa, to se pravi: tečajniki^so dobili na svojih delovnih mestih v podjetjih plačane dopuste, pri Delavskem odru v Ljubljani pa hrano, stanovanje in 200 dinarjev dnevnice; na ta način so mesec dni živeli in delali samo za svoj ■ tečaj. »Vojak Tanaka« Nimamo namena na tem mestu podrobno ocenjevati uprizoritve, ker to ni bila uprizoritev v običajnem pomenu besede, ampak bolj zaključna produkcija, nekakšna diplomatska predstava tečajnikov. PREVOD, ki ga je oskrbela Olga Rate-jeva, teče gladko in je čist, vendar na nekaterih mestih malce okoren. REŽIJA režiserja Slovenskega narodnega gledališča v Celju Branka Gombača je šolsko zgledna in korektna, morebiti prav zaradi posebnih pogojev dela v tečaju nekoliko suhoparna. SCENA, ki jo je zasnoval ing, arh. Niko Matul, stilno delu povsem ustreza in nudi lep okvir uprizoritvi. IGRA tečajnikov je za amaterski oder na zavidanja vredni višini. Zlasti je treba poudariti kolektivno ubranost ansambla, kar pri tako pestri sestavi nikakor ni bila lahka naloga ne za režiserja ne za igralce. Takih tečajev bo še več Obiskali smo Delavski oder in povprašali o izkušnjah tečaja. REŽISER MARJAN BELINA; »Taka oblika tečaja je idealna — zahteva pa precejšnja denarna sredstva. Tečajniki se naučijo vsega, kar oder zahteva od amaterskega igralca. S tečaji te vrste bomo nadaljevali.« REŽISER BRANKO GOMBAČ: »Kai-serjevo delo je sicer zahtevno, vendar za tečaj prav primerno, ker zahteva uprizoritev tudi glasbo, ples in petje. Z uspehom tečaja in s prizadevanji tečajnikov sem zelo zadovoljen. Ne bi toliko dosegli, če bi tečaj • ne bil internatskega tipa; tako pa smo lahko mesec dni delali od jutra do večera brez drugih skrbi.« SCENOGRAF ING. ARH. NIKO MATUL: »Predavanja o scenografiji so bila bolj strokovno-tehnično kot likovno usmerjena. Sceno za »Vojaka Tanako« smo pa tudi likovno obdelali. Vprašanje boljših scen rta amaterskih odrih je predvsem vprašanje boljše tehnične opreme odrov. Vsaj v prav toliki meri pa je napredek odvisen tudi od splošne likovne vzgoje amaterskih gledališčnikov. Upam, da so se tečajniki precej naučili, zlasti v — uporabi novih materialov za scenske postavitve, — razbremenjevanju in stilizaciji scene, — sistematičnosti v organizacijskem pogledu, — smiselnem uporabljanju praktikabel-ske osnove, — pa da so tudi precej pridobili v splošni likovni vzgoji.« TEČAJNIKI so ob’ majhni slovesnosti po premieri na odprtem odru povedali, da so s tečajem izredno zadovoljni, da so na njem pridobili mnogo več kot pri vseh dosedanjih podobnih tečajih in da -bodo bogate izkušnje poskušali čim koristneje uporabiti, pri svojem amaterskem delu. MI jim pa želimo mnogo uspehov pri tem! mm Nov program višjih razredov osnovne ŠOLE ZA ODRASLE oooooooooooooooooocoooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooo aus. »Mislim, da bi morale biti proračunske ustanove občinskih ljudskih odborov, ki bi jih upravljal družbeni organ, sestavljen iz zastopnikov zainteresiranih organizacij, ki delujejo na tem področju.« Izobraževalno središče bo torej Sikrbelo za koordinacijo med številnimi organizacijami in ustanovami, ki se danes vsaka po svojih načrtih, v celoti pogledamo pa precej nenačrtno ukvarjajo z izobraževanjem odraslih; skrbelo bo za nabavo, razdelitev in čim racionalnejšo uporabo sodobnih tehničnih sredstev (filmskih aparatur, znanstvenih in poučnih filmov, magnetofonov, literature, skript itd.), organizi-- ralo bo primerne prostore, vzdrževalo arhiv — skratka: bo nekakšno gibalo in nosilec, obenem pa tudi nekakšen urejevalec voznega reda izobraževanja na svojem območju. ŽELEZO JE VROČE Predsednik Sveta Svobod Vlado Majhen je ob zaključku posvetovanja predvsem poudaril, da je v zadnjem času izobraževanje odraslih močno razgibalo vse organizacije v Sloveniji. To je čutiti tudi v delu republiškega sveta za šolstvo. Dejal je: »K izobraževanju odraslih Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih je izdelal nov program za višje razrede osnovnih šol, ki ga je Svet za šolstvo LRS na svoji zadnji seji odobril in s tem omogočil, da bodo vse večerne osnovne šole za odrasle še v letošnjem šolskem letu pričele poučevati po enotnem, sodobnejšem programu. Nov program osnovnih šol za odrasle ni pomemben samo zato, ker v osnovi spreminja vsebino izobraževanja v osnovni in danes najmasov-nejši stopnji izobraževanja odraslih ob rednih šola, temveč tudi zato, ker je to prvi poseben program za odrasle, prilagojen posebnostim in potrebam odraslega človeka. Temu programu bodo pozneje sledili še programi za vse tiste šole, ki jih v izrednih oddelkih obiskujejo odrasli. Na ta način bomo v šolanju odraslih ob rednih šolah v precejšnji meri odpravili tiste slabosti, ki so zavirale večji priliv odraslih slušateljev, predvsem delavcev in zagotovili boljše uspehe v sistemu izrednega šepanja. Vsa leta po vojni so na izrednih oddelkih za odrasle uporabljali iste učne načrte kot za redne dijake — z vsem tistim gradivom, ki je dora-ščajoči mladini za razvoj mišljenja in oblikovanje značaja potrebno, za odraslega pa predstavlja nepotreben balast in pretirano obremenitev. Nekateri predavatelji so sicer že doslej po lastni uvidevnosti skrajševali učne načrte in jih poskušali prilagoditi nivoju odraslih, vendar do organiziranega dela v tej smeri ni prišlo. Prvo korenitejšo spremembo v osnovnem šolanju odraslih so poskušali izvesti pred leti v celjskem okraju, kjer so za odrasle izdelali program (po osnovnem konceptu precej sličen novemu učnemu načrtu Zavoda), vendar so morali od tega odstopiti, ker slušateljem po opravljenih izpitih niso mogli izdati ustreznih šolskih spričeval. Zato so se lani vrnili na stare učne načrte, čeprav so se zavedali, da so le-ti slabši in manj življenjski. Osnovna slabost sedanjih učnih načrtov v tako imenovanih »delavskih gimnazijah« je mimo čisto šolskega, suhega in nezanimivega obravnavanja snovi predvsem v tem, da šole niso dajale dovolj, oziroma skoro nič tistega znanja, ki je odraslemu človeku potrebno za neposredno dčlo v ustanovi ah podjetju, oziroma za aktivno udejstvovanje v delavskem in družbenem upravljanju. Zato je precej razumljivo, zakaj je delež delavcev na »delavskih gimnazijah« vedno manjši in zakaj so posebno v zadnjih letih na teh šolah »vzdržali« v glavnem le še tisti, ki so po službeni dolžnosti morali pridobiti tako šolsko izobrazbo (nameščenci, železničarji, mi-' ličniki itd.). Medtem pa so mnogi delavci z zelo pomanjkljivo splošno predizobrazbo poiskali lažjo pot napredovat nja — z opravljanjem izpitov za pridobivanje kvalifikacije, kjer se je vse doslej splošna izobrazba očitno zaipostavljala. Novi učni program skuša odpraviti sedanje pomanjkljivosti s tem, da je v njem predvsem poudarek na sodobni vsebini, medsebojni povezanosti posameznih predmetov in prilagoditvi le-teb življenjskim potrebam slušateljev. — Učno gradivo je v novem programu namesto na dosedanjih 9 ozir 14 predmetov razdeljeno na naslednjih 5 področij: slovenski jezik z osnovami estetske vzgo je, spoznavanje družbe, spoznavanje prirode, matematika in tuj jezik, ki pa ga ni treba obvezno študirati na šoli. ampak ga kandidatje lahko študirajo ob jezikovnih tečajih LU ali preko dopisne šole. Celotna snov vseh predmetnih skupin je razdeljena na dva tečaja: prvi tečaj bo obravnaval snov sedanjega 5. in 6. razreda, drugi pa snov 7. in 8. razreda. Tako se bodo tisti, ki imajo že 6 razredov osnovne šole, lahko vključili v drugi tečaj in v enem letu dokon-žali popolno osnovno šolo. Po predvidenem programu bi vsak tečaj trajal 24 tednov, če bi imeli slušatelji pouk štirikrat tedensko. Čeprav novi program ne predvideva tudi metod poučevanja na tečajih, so vendar že teme posameznih predmetov sestavljene tako, da bodo zahtevale od slušateljev predvsem samostojnega dela, za kar bodo imeli slušatelji tudi več prostega časa, kot so ga imeli doslej. Obseg učne snovi je približno enak kot v redni šoli. le da se v novem programu upošteva zrelost in življenjske izkušnje odraslih slušateljev in so zato nekatera poglavja (predvsem iz področja spoznavanja družbe) celo širša kot v redni šoli. Pri nekaterih poglavjih (spoznavanje prirode) pa je učna snov nekoliko bolj zaokrožena, da predavatelja ne bi zavedla v podrobnosti. Vendar učni načrt ne izpušča gradiva, ki je odraslemu potrebno, če hoče nadaljevati študij na višji stopnji šol. Posebna novost novega programa je tudi v tem, da slušatelji glede na svojo življenjsko usmerjenost lahko izbirajo med štirimi variantami programa: tisti, ki želi dobiti zaokroženo izobrazbo, brez posebne specializacije na določeno področje prirodnih ved, bo študiral po programu A, kjer prirodne vede zajemajo vsa važnejša poglavja iz biologije, fizike in kemije. Slušatelji iz kmetijskih poklicev se bodo lahko odločili za varianto B-kjer je glavni poudarek na biologiji. Varianta C obsega predvsem podrobnejšo obravnavo kemije, variante D pa gradivo iz fizike. Na ta način se bodo slušatelji že v osnovni šoli podrobneje spoznali predvsem s tistim področjem, ki ga v poklicnem delu najbolj potrebujejo, ozir. se mu žele posvetiti v nadaljnjem študiju. Nekateri so imeli proti temu pomisleke, češ da bo na ta način okrnjena splošna izobrazba izrednih slušateljev. Vendar, če upoštevamo,, da bodo te šole obiskovali predvsem odrasli ljudje, k; so se za poklic že odločili (in ki jim je v tako kratkem roku, mimo rednega dela, nemogoče dati kompleksno znanje iz vseh področij prirodoslovnih ved), potem je bolje dati temeljitejše znanje s tistega področja, ki ga odrasli v praksi najbolj potrebujejo in se v njem žele izpopolniti. Komisija bo k posameznim predmetnim skupinam učnega programa izdelala točnejša metodična in didaktična navodila za predavatelje, ki bodo predavali na teh tečajih. Kasneje bo Zavod organiziral za predavatelje tudi posebne seminarje. V sodelovanju z Dopisno šolo pa bo poskušal čim-prej izdelati tudi posebne učbenike, ki jih bodo slušatelji lahko uporabljali pri samostojnem študiju. Z novim učnim načrtom višjih razredov osnovne šole odrasle je prebit led in nakazana pot za n<^v sistem in predmetnike šol za odrasle. Prepričani smo, da bo zg tak način študija in tako vsebino programov v izrednih oddelkih rednih šol večie zanima-nie ne samo pri delavcih in nameščencih, temveč tudi pri delovnih kolektivih, ki bodo imeli od takega šolanja svojih delavcev neposredne koristi., T. BI aha ZANIMIVI PREDLOGI KOMISIJE IR TISK, FILM IN RADIO M II. KONGRESU ZR ZAŠČITO OTROKI Filmsko vzgojo v šole Suho razčlenjevanje književnih del otroku ne zadostuje — Film ni vedno izvor vsega slabega — Za kompleksno estetsko vzgojo otroka — Pohvala slovenskim mladinskim založbam Nesi P 6 S (M 8 I Na II. kongresu za zaščito otrok, ki je bil od 28. do 30. oktobra v Beogradu, je vzbudila veliko zanimanje komisija za književnost, tisk, film in radio. Dvorana je bila tako polna, da so mnogi stali dolge ure ob vratih. Naj že sedaj opozorimo na material s tega kongresa, ki bo izdan v posebni brošuri. Delegati so v tej komisiji razpravljali na osnovi referata književnika Oskarja Daviča »Umetnost in vzgoja« in koreferatov Marije Krsmanovič »Problemi literature za mladino« ter Bla-ženke Mimica »Nekateri problemi filmske kulture mladih.« V svojem referatu je Davičo podčrtal važnost razumevanja im škodljivost nerazumevanja umetnosti in njene vloge pri vzgojjmladiji ljudi. Od umetnosti ne motemo zahtevati, da služi samo trenutnim dnevnim ciljem, čeprav to ne pomeni, da živi izven svojega časa in da ničemur ne koristi. Pri tem ne smemo pozabiti, da umetnosti ne moremo razumetj brez delovanja čustvenega in sanjskega sveta, zlasti pri njenih mladih potrošnikih. Naloga pedagoga je, in ne umetnika, da odkrije V umetniškem delu ideale in notranja nasprotja, jih pojasni in približa mladini. Suho šolsko razčlenjevanje, ki je marsikje v navadi, ne more dati otroku tega, kar želimo. Gojiti domišljajo’ pomeni vzdrževati večni ogenj, ki že od nekdaj osvetljuje človekovo pot in pomaga človeku odkriti in globlje dojeti bolečino, radost, žalost in srečo v sebi in v drugih. Domišljija je človeku vedno pomagala najti odgovor na nešteta zapletena vprašanja. Ce bomo tako razu- I O TEBI, FVOJEM DELU 9 fVOJIH USPEHIH IN 9 TEŽAVAH PIŠE »DELAVSKA ENOTNOST« meli umetnost, bomo uvideli, da niso umetniška dela kriva slabosti in problemov, ki objektivno obstojajo pred njihovim umetniškim oblikovanjem. To je le nekaj iztrganih in skopih misij iz Davičevega referata. Ko je govoril o filmu in njegovem vplivu na mladino, je poudaril, da neupravičeno napadamo film kot izvor vsega slabega. V takem gledanju je zelo veliko našega nerazumevanja za nov čas, ki prihaja neodvisno od filma. Film je samo ena od komponent vzgojnega vpliva na mladino, ki pa ne more odločilno skriviti otrokovega značaja, če je drugo okolje doma in v šoli vzbudilo v otroku pravi register čustev in dojemanja. V živahni razpravi so nekateri dokazovali, kako lahko film izkrivi otrokov značaj, drugi so predlagali tudi administrativne mere na področju filma; končno so se delegati združili v mišljenju, da je potrebno organizirati filmsko vzgojo v šoli, doma, v raznih filmskih klubih in podobno. Sodobna reformirana šola naj otroku daje odgovor tudi na ta vprašanja. Več delegatov je zagovarjalo kompleksno estetsko vzgojo otrok in svarilo pred enostranskim, zvezdniškim vplivom samo ene panoge umetnosti. Otrok moral vsaj do 10. ali 12, leta živeti in se vzgajati pod vpli- vom besede, gia.sbe, plesa, slike in igre in se šele potem odločiti za to ali o-no zvrst umetnosti. Sicer obstaja nevarnost, da se otrokov značaj izkrivi in da se formira enostransko oblikovan človek. Tudi o literaturi za mladino je bilo nekaj tehtnih razprav. V zadnjih letih se je povečalo število založb, ki izdajajo otroško in mladinsko literaturo. Močno se je povečalo tudi število izdaj in izvodov. Izbor je mnogo primernejši. Se vedno pa ugotavljamo, da prevladujejo komercialni interesi. Vrsta slikanic, kj s svojo sladkobnostjo kvarijo otroški okus, nam to dovolj jasno dokazuje. Samo en avtor, k; je znan po kičastih slikanicah, je v zadnjih 18 mesecih opremil eno šestino vseh izdaj. Najbolj prevajani so bili še vedno Grimm, London, Verne in Twain. Čeprav se klasična dela vedno bolj umikajo mlajšim piscem, je avanturistična literatura 19. stoletja še vedno močno zastopana. V statistični analizi izdanih del za mladino so bile posebno pohvaljene založbe, ki so znale najti pravo mero med sanjskim in resničnim svetom. Tudi umetniška oprema slovenskih slikanic in drugih knjig je najboljša. Glasbena vzgoja je mnogokrat preveč suho in teoretično organizirana, zato giasbo otroku včasih tudi priskutimo. Nekateri govorniki so menili, da so naše glasbene ustanove prezrle dejstvo, da je mladina navdušena za jazz in popevke. Zakaj ne . bi proučevali tud; tovrstne glasbe? S tem bi zagotovili kvaliteto, ki je sedaj največkrat dvomljive vrednosti. Likovna vzgoja je zelo važen element otrokove vzgoje. Pouk risanja je na osemletkah in drugih šolah še Vedno tog in suhoparen. Namen tega pouka naj bi ne bil samo naučiti otroka risanja, ampak ga spoznati z umetniškimi deli, ga naučiti gledati umetniško delo in mu razvijati odnos do umetnosti, da bi to dosegli, je cela vrsta možnosti. Nekateri pedagogi se v ta namen že poslužujejo diapozitivov, muzejev, razstav in reprodukcij. Razni pedagogi in strokovnjaki so govorili še o svojih konkretnih izkušnjah in metodah dela z otroki in mladino v šolah, knjižnicah, radiu, klubih, vrtcih in drugih ustanovah. Tudi konkretnih predlogov ni manjkalo. Pomagati mladini, da si privzgoji estetski okus s pomočjo vseh izraznih možnosti, da se bo lahko razvila v generacijo, od katere veliko pričakujemo, je težka in zapletena naloga. Najvažneje pa je, da bomo na osnovi koristnih in realnih predlogov tega kongresa tudi konkretno spreminjali vsebino in metode dela ter poiskali najprimernejše oblike za to. V. A FRANCE ONlC (rojen 1901 v Petrovčah) je pričel svojo pesniško pot v letih po prvi svetovni vojni. Takrat je izšla zbirka Darovanje. Njegove zrele pesmi, ki jih objavlja zadnja leta po revijah, nam predstavljajo čutečega lirika. Prihodnje leto bo izšla v Mariboru nova knjiga Oničevih pesmi. POTEPUHOV SAMOGOVOR Pa zbogom, zvezde, zdaj ste tihe, predaleč vaše je nebo. Nekdanje vaše čujem vzdihe, a pravim vam: k vam me ne bo. Ve pozabile ste že, zvezde, kaj vse se v mojih je očeh nabiralo s predolge ceste, ki šla do latnikov je teh. Tu le zemlje uho nemirno z menoj med mrakom govori o pticah, ki nocoj zaspijo po brazdah kraj moje noči. Spominov listje v vetra pesmi... Kako ga daleč je razstlal! A bori so na bregu resni, večer me tam ne bo iskal. Slovo še vzamem od grenkobe, težko je biti z njo ves sam. Pa kaj bi z njo brez grenke zlobe? Na njo nič več, nič več ne dam. Peščena ura se izteka, zaspi nad mano že nebo in murni v travi, ki pokleka. Se malo in bom le nekdo. PO OBČNEM ZBORU DRUŠTVA UČITELJEV IN PROFESORJEV V ŠKOFJI LOKI Izjema ali značilen pojav? Brez razprave o preteklem delu društva — Mar prosvetni delavci niso sposobni predavati o programu ZKJ? — »Na naši šoli metode dela ne bodo zastarele, ker jih sploh ne uporabljamo... — Nezadostna skrb političnih organizacij za delo Društva učiteljev in profesorjev POSVET REŽISERJEV V TOLMINU IN AJDOVŠČINI Kako obdržati mladino V nekaterih društvih j s mladina postala maiodušna zaradi večnih težav s prostori in denarjem — Občinski sveti Svobod še niso zaživeli Čeprav udeležba na posvetovanju amaterskih režiserjev go-riškega okraja v Tolminu ni bila velika, je posvetovanje uspelo in dalo približno sliko dejavnosti društev tega območja. Predvsem je važna ugotovitev, da v nobenem društvu nimajo težav z mladino, kar v zadnjem času hudo tare nekatera društva drugod po Sloveniji. Kako pridobiti mladino — te težave ne poznajo. Pač pa je marsikje ne morejo obdržati v društvu, ker je postala maiodušna zaradi večnih obljub. Na primer na Šentviški gori: dramska družina gostuje po skeanjih, seveda, samo do spomladi, dokler so prazni. Zgodilo se je že, da so bili tik pred premiero, pa še' niso vedeli, pr; katerem kmetu bodo dobili prostor za uprizoritev. Ko je učiteljica sklicala sestanek mladinske organizacije, s-o ji člani dejali, da naj skliče prihodnji sestanek takrat, ko jim bo lahko povedala, kje in kaj bodo delali. Potem so dobili star hlev, ki naj bi ga preurediti v dvorano. Učiteljica je spetssklicala mladino. Predsednik občinskega odbora je prišel na sestanek z načrtom za preureditev hleva. »Načrte imate, zdaj pa delajte,« je dejal. »Ko pa nimamo denarja niti za kilogram cementa!« Tako bo do konca usahnila Šentjakobsko gledališče v Ljubljani j@ zvečalo število abonmajev Medtem ko so druga gledališča zvišala ceno vstopnicam, so šent-jakobčani ohranili iste cene — seveda s skrajno štednjo na vseh koncih. Temu je najbrž tudi pripisati, da imajo letos šest abonmajev in dva mladinska za študente. torej v celoti dva abonmaja več kot lansko leto. Še bolj pa se je povečalo število obonen-tov — skoraj za polovico. Svojo dejavnost mislijo razširiti tudi s tem, da bodo povečali število gostovanj. Tako je predvidenih 28 gostovanj v manjših krajih Slovenije. Povečali so tudi ansambel in to za tri igralce in štiri Igralke. Onovni vidiki pri sestavljanju programa so bili isti kot druga leta, to je, izbirali so dela za lahek ljudski program. Ta obsega Borštnikovo igro »Stari Ilija«. Jurčičevega »Desetega brata« (ali »Jurija Kozjaka«), Lipahov »Glav-vni dobitek«, Tavčarjev »Otok in Struga«, Pišiovo »Mežnarjevo nevesto«, eno delo Petra Marinca, dalje Nušičevo »Gospo ministrico«, Skowronskega (Poljak) »Direktorjev rojstni dan« in Fodor-jevo »Cerkveno miš«. Iz klasičnih del so si izbrali Shakespearovega »Beneškega trgovca«. Med drugimi tujimi deli so še romunska politična komedHa iz časa čred drugo svetovno vojno. Caradielo-vo »Izgubljeno nismo« (prevod Ivana Roba), Drayerjeva »Ljuhe-bezen sedemnajstletnega«. Croni-nova drama »Jupiter se smehlja«. Bari!et-Gredyjeva komedija »Dobri prijatelji«, sodobna francoska komedija »Maškerada« ter Pis-son-Carrejeva in Bussova »Mala trafika«. Od mladinskih de! bodo dali Gorinžkovo »Rdečo kapico« m Skufcovo »Trnjulčico« valja mladine, ki je nosila cd doma deske, da je postavila oder, in žico, da so na oder napeljali razsvetljavo. Ko so organizirali predavanje o kmetijstvu, se je javilo okoli 60 mladincev. Ker nj bilo predavateljev, je predaval učitelj. Pred seboj je imel svoje nekdanje učence — pa je nadaljeval s poukom slovenščine in računstva. Število obiskovalcev predavanj je padlo na petnajst. Potem je prišel kmetijski tehnik in na prihodnjem predavanju je bilo spet 60 poslušalcev — ampak kmetijski tehnik ni več prišel. Iz tega ni težko zaključiti, kakšna naj bodo predavanja. »Ce hi imeli vsaj 5000 dinarjev, da bi lahko začeli,« je dejala učiteljica. Menda občina ne bo gluha za to malo prošnjo! Na posvetu so ugotovili, da je repertoar dramskih družin razen v nekaterih izjemah na za- dovoljivi ravni. Ugotovili so tudi, da občinski sveti Svobod slabo, površno ali pa sploh ne delajo. POSVET V AJDOVŠČINI Na tem posvetu je bil najbolj zanimiv primer Dornberga. V kraju imajo zelo dober pevski zbor z dolgoletno tradicijo, ki pa potroši skoraj ves denar, ki ga društvo ima. Dramsko družino pa so ustanovili člani TV Partizan in se ■ je šele kasneje pridružila prosvetnemu društvu. Čutijo se nekako zapostavljene. Zelo pogrešajo nekoga, ki bi skrbel za lepo slovenščino na odru, to bi lahko opravil kdo izmed učiteljev, ki pa trdovratno odklanjajo vsako delo v društvu. Tudi na tem posvetu se je izkazalo, da sestavlja večino članstva društev mladina, ki kaže veliko voljo do dela. Letošnji občni zbor Društva učiteljev in profesorjev v Škofji Loki je bil eden tistih, ko se ob njegovem zaključku vprašaš — kdaj se bo zbor pravzaprav začel. Na občni zbor prideš z namenom, da bi slišal, kakšno je bilo delo društva v minulem letu in kakšne zaključke bodo sprejeli po analizi enoletnega dela. Ce pa nihče izmed članov društva, ki šteje 60 članov, v razpravi niti ne omeni preteklih uspehov in napak, se človeku vsiljuje misel, da v delu društva ni vse v redu. Dejstvo, da je i. umilo leto bilo izpolnjeno z izredno živahno in široko dejavnostjo za uveljavljanje načel šolske reforme, nam nalaga še posebno dolžnost, da posvetimo vso skrb občnim zborom vseh sindikatov prosvetnih delavcev: od pravilne analize dosedanjega dela in sprejetih nalog namreč v največji meri zavisi nadaljnje uveljavljanje načel in vsebine reformirane šole. Prav to nas je napotilo, da ob omenjenem občnem zboru zapišemo nekaj kritičnih pripomb z namenom, da bi se drugje ognili tem napakam. Po našem mnenju je tudi pravilneje, da še prav na tem področju izogibamo brezosebne posplošene kritike, ki bi po nepotrebnem generalizirala posamezne negativne pojave. V spominu so mi ostale zlasti tri karakteristike občnega zbora v Škofji Loki: nič razprave o preteklem delu društva, nerazumljiv odnos do študija Programa ZKJ in izredno indifiren-ten odnos do izvenšolskega družbenopolitičnega dela. KDO NAJ PROFESORJEM RAZLAGA PROGRAM ZKJ? Vsa razprava se je začela in končala prj tem, kako bodo študirali Program ZKJ, Splošni zakon o šolstvu in še nekatere referate iz »Sodobne pedagogike«. Na zboru so pravilno ugotovili potrebo po študiju Programa, sprejetega na VII. kongresu ZKJ in sklenili, da ga bodo štu- mm GALERIJA Kjpar Drago Tršar, se je rodil 1927. leta v Planini pri Rakeku. Akademijo je končal'v Ljubljani. V naši mlajši kiparski generaciji je na prvem mestu. Za seboj ima že vrsto razstav doma in v tujini. Prvič je razstavljal 1953. leta v Ljubljani, naslednja leta pa v Beogradu, Zagrebu, Dubrovniku, na Reki in v Sarajevu. Razstavljal je tudi na mediteranskem biennalu v Aleksandriji, kjer je prejel prvo nagrado, v Milanu, Parizu, Rimu, v Varšavi, letos pa v Bruslju m na biennalu v Benetkah. Drago Tršar: »Demonstranti« Eno najboljših del mladega kiparja so njegovi -»Demonstranti«. Ta plastika, ki je bila razstavljena z velikim uspehom v Bruslju, je ena izmed variant na isto temo. V vseh izraža hotenja in občutja množice, ne pa poedinca, kar je bilo v kiparstvu do sedaj skoraj neomajno pravilo. Čeprav so vse figure, ki sestavljajo plastiko, v eni sami vrsti, ima človek vtis, ko gleda plastiko, da se za prvimi možmi, ki stopajo z odločnimi koraki naprej (upodobljeni so v naravni velikosti), vali množica ljudi, ki stopajo prav tako trdno in odločno. Zato se je poslužil perspektive, toda na način, ki ga v kiparstvu nismo poznali: krajne figure je zmanjšal in s tem dobil njihovo oddaljenost. Ta plastika, ki je dolga tri metre, ne vsebuje nobenih detaj- lov. Avtor tega dela pravi, da v množici, kadar jo gledaš iz daljave, ne zapaziš podrobnosti; vidiš le posamezne dele — barvne lise, ki se gibljejo. Zato tudi nimajo glave na naši plastiki nobenih realnih pblik, naznačeni so le deli rok, noge brez štopal itd. Plastika je odlita v bronu in je last Moderne galerije. Kako kipar Drago Tršar ustvarja? Kadar stopiš v njegov atelje, dela več plastik obenem. Vse hkrati opazuje, potem pa začne modelirati tisto, ki ga ti'enutno najbolj privlači. Ko pa se od intenzivnega dela in gledanja utrudi, začne modelirati drugo, ki ima drugačno temo in drug način obdelave in se ji zato zopet lahko ves posveti. dirali v dveh skupinah; stvar pa se je zataknila, ko je bilo treba reči, kdo bo pripravil predavanja. Nekdo je dejal, da bi za predavanja bilo potrebno dobi« »politične delavce« in se je potem vsa razprava vrtela okrog tega, kako bj dobili predavatelje od občinskega komiteja Zveze komunistov. Če se prosvetni delavci, učitelji in profesorji, ki vzgajajo mladino v duhu socialistične stvarnosti, ne čutijo sposobne pripraviti predavanja iz Programa ZKJ, je treba zelo resno vprašati: kakšna je družbeno politična aktivnost teh ljudi, in predvsem, kakšen je idejnopolitični nivo in kvaliteta njihove socialistične vzgoje! Program ZKJ ni nedostopen inteligenčni stopnji učitelja oziroma profesorja. V Programu so zajeta bistvena načela naše socialistične graditve ,kj so del vsakodnevne vzgoje mladine. Potemtakem bi med prosvetnimi delavci ne smelo biti težko najti predavatelje za Program, če so tu težave, si jih lahko razložimo samo s premajhno družbeno aktivnostjo, oziroma politično zrelostjo članov društva. Mar ni paradoks, da bi morali hoditi prosvetnim delavcem razlagati delavci iz podjetij? Takšen obotavljajoč odnos članov društva do priprave predavanj iz Programa kaže ne samo na slabo politično delo društva med člani, ampak tudi na to, da so politične organiza- cije .v Škofji Loki premalo skrbele za sindikat učiteljev in profesorjev. HUMOR IN PROBLEMI Na zaključku zbora (med sprejemanjem sklepov in predlogov) se je zgodilo nekaj, kar je podobno žalostni anekdoti. Nekj, mlajša tovarišica je dejala, da bi morali nekaj narediti z mladinsko organizacijo na šoli, ker se ji zdijo sedanje metode dela z mladino zastarele. Na to je ravnatelj osnovne šole iz Škofje Loke v šali pripomnil: »Na naši šol; te metode ne bodo zastarele, ker jih sploh ne uporabljamo ...« Tej pripombi je siedi! splošen smeh. S tem je bila razprava o delu z mladinsko organizacijo končana. Skoda, da tovariši učitelji in profesorji v tem humorju niso videli podobe lastne družbene nedejavnosti, nad katero se ne bi kazalo sme- ^ o ti J - Druga anekdota je sledila predlogu delovnega predsednika, naj bi društvo prevzelo iniciativo za ustanovitev Društva prijateljev mladine v Škofji Loki. Večina članov je menila, da že imajo Društvo prijateljev mladine, neka tovarišica pa je dejala: »Seveda ga imamo, saj so v Tednu otroka prodajali listke, na katerih je bila štampiljka Društva prijateljev mladine!« Nastala je zmešnjava: alf imajo. DPM ali? — V resnici ga sedaj nimajo, pač pa so ga imelj pred leti. KLJUB VSEMU JE TO DOBRA IZKUŠNJA! Vprašal sem se, kdo naj ve za obstoj Društva prijateljev mladine, če ne vedo zanj po svojem delu v njem vzgojitelji naše mladine! Ti dve resnični anekdoti sta torej nehote šele na zaključku občnega zbora pokazali na vprašanja, kj bj jih morali začeti obravnavati že na začetku zbora in ki bi morala najti svoje mesto predvsem tudi v zaključkih občnega zbora. To kaže, kako zelo bi bila potrebna analiza preteklega dela, ki bi služila kot napotilo za v bodoče. Izkušnja letošnjega občnega zbora bo kljub vsemu lahko močna vzpodbuda novemu vodstvu Društva učiteljev in profesorjev v Škofji Loki, da bo bilanca na prihodnjem občnem zboru boljša. Precej odgovornosti za prihodnje delo društva pa leži,tudj na občinskih političnih organizacijah v Škofji Loki. I Kristan TELEVIZIJSKI KLUBI V SVOBODAH Glavni odbor Zveze Svobod se dogovarja z vodstvom Radia Ljubljana za polurne programe, ki naj bi bili enkrat tedensko in prek katerih bi glavni odbor seznanjal vse člane Zveze Svobod in prosvetnih društev s problematiko društev, posredoval izkušnje in podobno. Programi bodo verjetno mecl peto in šesto uro zvečer. Obenem je Glavni odbor naletel na polno razumevanje ob pobudi za uporabo televizije prj izobraževanju odraslih. Mlada slovenska televizija je pripravljena na tem področju sodelovati kar se da obsežno. Zato bodo morale Svobode in prosvetna društva rpisliti na to, da si zagotovijo prostore in sredstva za ustanavljanje televizijskih klubov. Pri tem jim bodo prav gotovo priskočile na pomoč kmetijske zadruge in podjetja, za društva pa bo to prijetna poživitev dela. -mm KULTURNI DOM IN NOVA GLASBILA Z občnega zbora ŽPD »France Prešeren« v Celju Pretekli četrtek je zborovalo 2PD »Prance Prešeren« v Celju. To je bil njegov dvanajsti redni letni obračun. Društvo šteje danes 1050 članov; tretjina se jih aktivno ukvarja s petjem, z godbo in slikanjem. Bolj razveseljivo pri tem pa je dejstvo, da prevladuje mladina. Posamezne Ijudskoprojvef-"ne veje so organizirane po odsekih. Kateri od njih zasluži glede na opravljeno delo večjo pozornost ie težko reči. Vse odlikuje precejšnje število nastopov in sodelovanj pri javnih oroslavah ter tovariška povezanost s sorodnimi društvi, med drugim tudi z nekaterimi zunaj slovenskih meja. Posieboii na velja podčrtati uspelo proslavo petdesetletnice godbenega odseka to je železničarske godbe, ko se je zbralo v Celju še šest drugih de'av--kih godb Uspešen ie bil tud- nastop mešanega pevskega zbora v Ljubljanski filharmoniji ob odkritju spomenika žrtvam na Zaloški cesti. Društvo je za svoje pomembno ljudskoprosvetno delo uživalo izdatno gmotno in moralno podporo oblasti in podjetij. Občni zbor je izrazil željo še po večjem razmahu in večji p es trosti * 1 ■' ud©k o-pr os v e tne g a življenja, kar pa mu preprečuje pomanjkanje ustreznejših društvenih prostorov. Razprava je ponovno podčrtala potrebo 0° dostojnem kulturnem domu v Celju. Dom bi združeval Ijud-skoprosvetne in kulturne delavce ter vsa prosvetna društva. ki jih je v povečani celjski občini že 22 v čvrst organizem ter hkrati nudil izvajalcem streho za njihove vaje in nastope, delovnemu človeku na mimo gostiln kulturnejši prostor za raz- vedrilo in odmor. Celje ima sicer dve kino dvorani. en° ki" no dvoranico. provizorično preurejeno za potrebe Delavskega odra. koncertna dvorana v Narodnem domu pa se še preurejuje in je vprašanje če b° služila zgolj Ijudskoprosvet-nim namenom, ko v Celju tudi reprezentativne konferenčne dvorane ni. Vprašanje kulturnega doma postaja neodložljiva zadeva. Drugo ki tudi ni le ozko društveno vprašanje, pa je vprašanje novih . glasbil. Z godbo so slavili svojo petdesetletnico tudi njeni inštrumenti, kar pomeni da so odslužili in da so potrebni zamenjave. Do sedai so se »prešernovci« zanašali na obljube, v novem letu pa — tudi to je pokazala razprava bo treba obljube uresničiti. G. PRITISK KOLEKTIVA NA TRŽIŠČNE RAZMERE nedeljskem občnem zboru velenjskega rudnika so razpravljali največ c skrbi za delovnega človeka, posebej pa še o razmerah na trgu Velenje — najlepši, najbolj urejen kraj v naši republiki. Ob regulirani Paki (regulacijski načrt še do danes ni odobren) raste iz tal moderno rudarsko mesto. Domala vse stavbe je zgradil rudnik. Ne samo stanovanjske, ampak tudi šolo, kulturni dom, Upravno zgradbo, trgovsko poslopje ... In potlej še kanalizacijo, vodovod, električno napeljavo. V naslednjih letih bodo morali zgraditi še 19 transformatorskih postaj, od katerih vsaka bo stala 11 milijonov din. Zraslo je mesto z lepo asfaltiranimi cestami, z neonsko razsvetljavo, letos so si uredili čudovit park — nimajo pa še tržnice, pekarne, pralnice in čistilnice. Kako so v rudniku razdelili sklad splošne uporabe? Za stanovanja so namenili 105 milijonov dinarjev. Vsega skupaj je zgrajenih in v gradnji 565 stanovanj. Za počitniški dom v Fiesi so predvideli 15 milijonov dinarjev, za poroštva pri posojilih 91,8 miliijiona, za nova glasbila rudarski godbi 7 milijonov, prav toliko tudi za posojilo ’ stanovanjski zadrugi »Dom«; potlej pa še 1.2 milijona za park in tržni prostor, 1.8 milijona za pralnico m čistilnico, 0,3 milijona za načrte opekarne, 1,72 mlijona za rudarski muzej, 3,8 milijona dinarjev pa za štipendije in podpore društvom. Vsekakor so dali daleč največ za stanovanja. Druge stvari, ki tudi pomenijo življenjski standard, ostajajo za zdaj še bolj ob strani. »Mlekarne nimamo,« pripovedujejo. »Nekajkrat (Nadaljevanje s 1. strani) Besfmo ©tornim zborom konkretno' vsebino potrebno, da bi na seje izvršnih odborov povabili direktorje in predsednike delavskega sveta oziroma upravnega odbora, da bi zvedeli, kaj je v tem pogledu narejenega in kakšne načrte imajo organi podjetja. Občinski sindikalni sveti pa naj bi še pred občnim zborom povabili na svoje seje predsednike občin, ki naj hi članom občinskega sindikalnega sveta povedali, kakšne načrte ima v pogledu družbenega standarda občina. Tako do prvih kot do drugih načrtov (kolikor načrte sploh imajo!) morajo sindikalne organizacije zavzeti svoje stališče: katere objekte je po njihovem mnenju treba najprej dograditi, kaj lahko počaka, kako naj bi pri uresničevanju občinskih načrtov pomagali delovni kolektivi itd. Ce se bodo sindikalne organizacije tako pripravile na občne zbore, potem bodo le-ti izredno plodni in bomo z živahno razpravo na njih nadoknadili, kar smo zamudili ob polletju. I. Kristan smo poskušali z njo, pa ni šlo. Ljudje so pač taki, da kupujejo mleko pr; kmetih. Ko ga tam zmanjka, godrnjajo, ker ni mlekarne in ne dobe mleka. Mlekarna pa tudi ne more živeti ob riziku, da bo danes prodala 200 litrov mleka, jutri le 50, predelati pa ga ne more . . .« In takp nimajo mlekarne. Nekaj delegatov se je na občnem zboru pritoževalo čez menzo in sploh čez preskrbo. »Niti eno trgovsko podjetje se n; pozanimalo, da bi nas oskrbelo z ozimnico . . .«, je dejal eden izmed delegatov. No, brž pa se je pojasnilo, da je v trgovini dolgo časa visel lepak, naj sa prijavijo vsi, ki bi hoteli krompir in drugo ozimnico. V trgovini so se celo pritoževali, da je bilo sila malo interesentov. Morda niso vedeli? Ko bi vzela stvar v roke uprava oziroma delavski svet, b.i bilo bržčas drugače. Močno so še navezani na okoliške kmete, so ugotavljali na občnem zboru. Raje hodijo k nijm in kupujejo pri njih. potlej jih pa še zagovarjajo. Ko so pred nedavnim govorili v občinskem ljudskem odboru o nekem odloku, so kmetje preglasovali delavce, čeprav imajo delavci veliko večino. Nekaj bi bilo treba ukreniti.« razmišljajo. »Letošnjo priložnost smo že zamudili,« se je oglasil neki delegat. »Letina je bila kot že dolgo ne, kmetje pa so držali cene. Zdaj sta se podražila sladkor in tobak, kmetje Pa so že podražili mleko za pet dinarjev, ko še tistega dodatka nisem dobil v roke. Sindikat in vsi skupaj bi se morali dogovoriti, da bodo naš trg oskrbele druge zadruge. Potlej bi okoliški kmetje dosti ponižneje hodili k nam in še' ponujali blago, če bi ga kdo hotel. Tako pa ni dosti manjkalo, da hi zahtevali še, naj jim po vaseh postavimo tržnice. »Tako je: kmetje imajo od tega, kar napravimo v Velenju, dosti več kot mi, saj lahko prodajo zadnjo travico . . .« Vse to drži. Spremenilo pa se ne bo dosti, dokler ne bodo delavci organizirano nastopili, sklenili pogodbe z zadrugami, četudi morda s kakšno odda-ijenejšoi, in razmere na trgu uredili. Sele potem ne bodo več tako odvisni od okoliških kmetov. Konec koncev bi bil možen dogovor tudi z blišniml kmetijskimi gospodarstvi, da bi le-ta oskrbovala trg z zelenjavo in drugimj kmetijskimi gospodarstvi, da bi le-ta oskrbovala trg z zelenjavo in drugimi kmetijskimi pridelki. Zdaj je rudnik za vse. Vodi stanovanjsko izgradnjo in če hoče, da bodo' stanovanja vseljiva, se mora zanimati tudi za komunalo, vse od kanalizacije in vodovoda, pa do šol in zdravstvenega doma, ki ga v Velenju tudi še nimajo. Pa občina? Nima denai’ja — in pri tem se večidel vse konča. Pri rudniku tudi vsega ne zmorejo. Naj mar postavijo odbor, kj bi skrbel za vse to? Nastala bi občina v občini. Praktično je to že sedaj. Vendar bi se morda le dallo tako urediti, da bi vse te zadeve vodil ljudski odbor, v katerem imajo rudarji večino. Rudnik pa naj občini odstopi del svojih skladov. Seveda bi morala občina predložiti podroben program, za kaj potrebuje denar in kako ga namerava porabiti. Le zakaj ima kovač klešče in zakaj imajo v Velenju občino? V. J. Kartonažna tovrna v Ljubljani že gradi nova tovarniška poslopja. Graditev finansirajo iz 50-odstotnega zveznega davka, ki je odobren grafičnim podjetjem za investicije. Objekt »C« bodo dogradili že do poletja prihodnje leto, drugi trije novi objekti tovarne pa bodo gotovi do 1960., oziroma 1961. leta. Ko bo tovarna povsem dograjena, se bo njena proizvodnja povečala za 160 odstotkov, delovne sile pa bo za 25 odstotkov več. — Na sliki maketa nove tovarne. Prisilna uprava v podjetju neuspeh vsega kolektiva Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center so člani obeh zborov sprejeli predlog za prisilno upravo v gospodarski organizaciji »Stavbeno in pohištveno mizarstvo ob Ljubljanici«. Podjetje je namreč ob polletju pred- , »Kaj lahko stori sindikat?« Razprava na občnem zboru sindikalne podružnice delavcev Tovarne alkoholnih izdelkov in sadnih sokov »Tališ« v Mariboru se je začela z vprašanjem: »Kaj lahko stori sindikat?« Eden, izmed delavcev je vprašal, če lahko sindikalna podružnica v podjetju vpliva tudi na urejanje razmer izven podjetja. In iz tega vprašanja se je razvila razprava o vlogi in mestu sindikatov v podjetju in izven podjetja. Ne, ni bilo slišati dolgoveznih dm teoretičnih govoričenj, temveč nekaj tehtnih -ugotovitev. To podjetje je zastarelo. Obrate ima na štirih krajih. Letos do septembra je že izpolnilo letni plan s 123.6 odstotka in po razdelitvi sredstev gospodarjenja v devetih mesecih je ostalo v blagajni za porazdelitev na sklade le okoli 3 milijone dinarjev. Družbene obveznosti so namreč prav letos hudo porasle. Razen rednih družbenih obveznosti pa mora podjetje plačati še skoraj 730 tisoč dinarjev izrednega proračunskega prispevka občini. In upravičeno se je zastavilo vprašanje: ali lahko sindikat znotraj podjetja kaj stori zia to, da se zmanjšajo ali pa mogoče povsem odpadejo te dodatne družbene obveznosti? Posamezniki, ki so posegali v razpravo, so predlagali, kaj naj stari sindikat, da bo dohodek podjetja vendarle večji. Do septembra so v podjetju ali na vožnji razbili 229 pletenk, 29 balonov po 25 litrov in skurili 146 zabojev, ki bi jih lahko še z manjšimi stroški popravili. Samo zaradi zaboj rv so imeli okoli 300 tisoč dinarjev izgube. In v razpravi je bilo načeto prav to vpiaišanje, kako znižati takšne stroške. Kakšna je tu vloga sindikata, kaj naj stori, kaj je njegova dolžnost. Izvršni odbor sindikalne podružnice ni pripravil predloga zaključkov. Vendar bo lahko novi odbor iz razprave 13 članov, ki so razpravljali o najrazličnejših vprašanjih, tako tehtno kot o teh dveh, povzel ustrezne zaključke aa svoje bodoče delo. Včasih se je torej le dobro vprašati, kaj lahko stori sindikat. D. P. ložilo obračun, iz katerega izhaja da je aktivno, v resnici pa so finančni inšpektorji ugotovili, da je podjetje utrpelo izgubo 700.000 dinarjev. Po bilanci dne 30. IX. letos pa znaša izguba že 1 milijon, 94 tisoč dinarjev. Če k temu prištejemo še neplačane pavšalne obveznosti, znaša izguba 1,323.000 dinarjev. Najprej moramo zapisati, da je na nedavni seji delavski svet sam sprejel sklep, naj podjetje dobi prisilno upravo. Vodilni tovariši v podjetju so delavcem že dlje časa prikrivali precejšnjo izgubo. Menda zaradi tega, da bi lahko izplačevali polne osebne prejemke. Vodstvo podjetja se torej ni hotelo odkrito pogovoriti z delavskim svetom, da bi skupaj rešili težave, ki bi o njih prav gotovo morali razpravljati tudi organi, upravljanja. Prav to pa lahko zamerimo ne le vodstvu podjetja, marveč tudi organom uprav- Mladinci „Tomosa so zborovali Na stranskem tiru Za uvod najprej tole: v podjetju »Elektra« v Ljubljani v Šiški so pred kakim mesecem dni — da bi se izognili likvidaciji svoje gospodarske organizacije — odslovili direktorja in dva člana tega kolektiva. Z nekaterimi organizacijskimi prijemi, s prizadevnostjo in boljšim delom je delavcem res uspelo, da so podjetje rešili zanesljivega propada. O teh stvareh še danes precej govorijo, edini pa so si v tem, da sindikalna organizacija pri odpravljanju nepravilnosti in protizakonitosti v podjetju ni odigrala svoje vloge. Vse preveč se je ukvarjala le z manjšimi problemi, popolnoma pa je pozabila, da bi morala skrbeti tudi za pravilno gospodarjenje, dia b: morala opozarjati na napake in jih grajati. V kolektivu se žal večkrat vprašujejo, čemu imajo svojo organizacijo. Ker je podružni- ca slaba, so mimo problemov gospodarjenja puščali ob strani še kopico drugih vprašanj. Kot primer vzemimo stanovanjski problem, o čemer so precej razpravljali na zadnjem občnem zboru sindikalne organizacije. Nič novega ni, da podjetju manjka stanovanj. Nekateri delavci, ki iščejo stanovanje že po nekaj let, so odprli že precej vrat, toda ostalo je le pri obljubah. Delavci čakajo, — kakor sami pravijo — da jim bo stanovanja priskrbela družba, hkrati pa ne storijo prav nič, da bi sil sami pomagali iz zagate. Tudi sindikalna organizacija do danes ni še nič ukrepala, niti razmišljala, kako bi ta problem rešili. Zato ni čudno, če ljudje obupujejo in menijo, da bodo ostali brez stanovanj, dokler bodo zaposleni v tem podjetju. NB Edem izmed najmlajših mladinskih aktivov v Sloveniji — mladina Tovarne motornih koles »Tomos« iz Kopra, je pred dnevi na svoji redni letni konferenci pregledala svoje delo v preteklem letu. Mladinska organizacija tovarne »Tomos« je rasla skupaj s tovarno — vzporedno z dotokom delavcev, z dograjevanjem modernih tovarniških objektov, z novimi stroji. Pravzaprav raste mladinska organizacija še danes. Sedaj je okrog 200 članov — čez O “to dni jih bo morda še enkrat toliko. Tu orjejo ledino, kajti v teh krajih nimajo industrijske taa-diioije. . Nekdanja podoba pretežno ribiškega in kmečkega ter drobno-obrtniškega prebivalstva, čigar edini stik z industrijo so bile tržaške ladjedelnice, skoraj popolnoma izginja. Sem prihajajo mladi delavci diz Slovenije in tudi iz drugih krajev države. Tako je v tovarni mladina niso lahki. Toliko bolj pa slehernega opazovalca preseneča volja do dela, delovni polet »Tomosove« mladine in doseženi uspehi. Naj jih omenimo le mimogrede: precejšnje zanimanje in uspešno delo mladine v klubu mladih proizvajalcev. V športni sekciji delujejo ekipe: šahovska, nogo- metna, namiznoteniška, odbojkarska in. strelska. V kulturno-prosvetni sekciji so dramska, pevska, godbena sekcija, deluje pa še avto-moto skupina itd. Mladina sodeluje z občinskimi, okrajnimi in republiškimi ter mladinskimi organizacijami in vodstvi. V velikem številu se udeležuje mladin- skih delovnih akcij, sodeluje v organizaciji -Počitniške zveze Jugoslavije ... Na letošnji mladinski konferenci pa so tudi sprejeli nekaj sklepov. V Klubu mladih proizvajalcev bodo pričeti is študirani em načel delavskega upravljanja, kajti tovarna prihaja v novo obdobje samostojne proizvodnje, zato je treba še posebej skrbeti za splošno strokovno izobrazbo. Mladina »Tomosa« se je tudi •- avezala, da bo z delom dostojno proslavila dve pomembni obletnici — 40-le'tn;iico ustanovitve SKOJ in KPJ, ki ju bomo svečano slavili prihodnje leto. G. K. ijanja, ki niso ob prvih primerih kršenja zakonitosti našli prave poti k .sindikalnim vodstvom in organom oblasti, da bi tako že v kali preprečili kakršnokoli odločanje mimo delavskega sveta. Vprašanje pa je, zakaj je izguba v podjetju nastala. Nobena tajnost ni, da so delo opravljali tako slabo, da so naročniki izdelke vračali. Večkrat so nabavljali dokaj nekakovosten les, v podjetju ni bilo prave delovne discipline, delovna storilnost je nazadovala in še polno je bilo drugih reči, kj so vplivale, da je podjetje nenehno izgubljalo tisočake. Delavski svet in sindikalna organizacija nista razpravljala niti.o kakovosti, niti o disciplini. Delavski svet je poleg vsega še dopustil, da je upravnik samovoljno odločal o marsikateri stvari, o kateri bi moral izreči veljavno besedo delavski svet. In poleg vsega tega &o se slabi medsebojni odnosi tako zaostrili, da nekateri ljudje v podjetju sploh niso govorili drug z drugim, ampak so poslovali le — s . pismi! Prav gotovo je, da v takem vzdušju' (ko so nekateri vodilni ljudje rese vadi probleme v ožjem krogu) ni bilo mogoče izboljšati poslovanja ter povečati proizvodnje in storilnosti. Zato je delavski svet tudi sprejel sklep, naj podjetje dobi-prisilno upravo. Ko so ta sklep potrdili tudi na občinskem ljudskem odboru, so si nekateri ljudje v kolektivu zadovoljno pomeli roke. Toda mar ne pomeni prisilna uprava mimo tega, da je dokaz neuspeha za upravnika (ki je prav gotovo v • precejšnji meri kriv, da je podjetje zašlo tako daleč), tudi neuspeh za tamkajšnji delavski svet, za sindikalno organiizaoij'0 in tudi za ves kolektiv? Finančna komisija bo ponovno pregledala poslovanje podjetja in takrat bodo nedvomno odkrili še precej nepravilnosti. Ko bo finančna komisija opravila svoje delo, naj bi v podjetju spet priredili sestanek) na katerem naj bi napravili temeljit obračun dela v podjetju. Toda potem bo treba v »Stavbenem in pohištvenem mizarstvu ob Ljubljanici« pričeti znova. Izboljšati bo treba poslovanje, posvetiti več skrbi kakovosti izdelkov, delavski svet bo moral (potem ko bodo prisilno upravo ukinili) res pričeti z upravljanjem podjetja. Popolnoma ' napak pa bf bilo, ko bi bil kolektiv prepričan, da bo konec vseh težav že s tem, da bo prišel v podjetje prisilni upravnik, N. Borštnar V Zagorju bodo zgostili trgovinsko in gostinsko mrežo Ze nekaj časa razpravljajo v Zagorju ob Savi o reorganiza- raznih navad, kar je druga - o- • cilji trgovske in gostinske mre- sebnost pri delu mladinskega aktiva v »Tomosu«. Im potem so tu še objektivne težave, kot ma primer oddaljenost bivališč mladincev od Kopra, kajti nekateri stanujejo tudi Po 20 km daleč od tovarne ter se vozijo na delo s tovarniškimi avtobusi. Povrh vsega pa je trenutno mladinska organizacija še ’ iez lastnih prostorov, kar ovira normalno delo organizacije. Skratka — pogoji, v katerih dela mladinska organizacija, Tovarna lepenke v v 2i- TRZIC IZDELUJEMO lesonitsko belo lepenko kakor tudi specialno lepenko z dodatkom celuloze. BLAGO JE NA RAZPOLAGO V VSEH STANDARDNIH DEBELINAH! PRIPOROČAMO SE ZA CENJENA NAROČILA IN ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE K DNEVU PRAZNIKA 29. NOVEMBRU. že. Za to govori precej vzrokov, najvažneje pa je seveda to, da kljub trem trgovskim in trem gostinskim podjetjem v občini ni čutiti kake večje konkurence, tako glede postrežbe, cen, izbire blaga itd. Na drugi strani pa velja predvsem poudariti, da izbira blaga v zagorskih trgovinah ni najboljša, pa tudi posamezne uprave se ne trudijo dovolj, da bi to stanje izboljšale, ker se verjetno zanašajo druga na drugo. Podobno je tudi v gostinskih podjetjih, izjema je le »Gostinstvo« v Zagorju, ki ima nekaj nižje cene. Z decentralizacijo gostinske mreže pred leti smo v Zagorju dosegli samo to, da se je zvišalo število zaposlenih in da so se zvišali tudi stroški, čeme v posameznih gostinskih obratih pa so narasle. Prav je, da temu napravimo konec. S tem bomo dosegli, da se bodo stroški zmanjšali. V trgovinah v Zagorju bomo lahko tako dosegli prepotrebno specializacijo, ki o njej govorimo v Zagorju že nekaj let, pa kljub temu še nismo kaj prida napredovali. Vedno znova pc. ugotavljamo, da zaradi te pomanjkljivosti trgovine odtekajo sto in sto tisoči, da, celo milijoni v Trbovlje, Ljubljano, Celje in Zagreb. V Zagorju sedaj izdelujejo potrebne elaborate za predvideno reorganizacijo trgovske im gostinske mreže v občini, končno besedo pa bo izrekel občinski ljudski odbor, ko bo izdelane, elaborate temeljito proučil. Naj samo še omenimo, da bodo kljub predvideni reorganizaciji sedaj vsa tri zagorska trgovska podjetja (»Preskrba«, »Izbira« in »Potrošnja«) najela skupaj investicijsko posojilo (26 milijonov dinarjev) za začetek del pri gradnji trgovskega doma, ki naj bi ga začeli predvidoma graditi že prihodnje leto. 29 milijonov din investicijskega posojila pa bodo 1 najela tudi gostinska podjetja (»Gostinstvo«, »Rudar« in pa »Kum«) za adaptacijo hotela »Kum«, za nadzidavo poslopja gostilne »Križišče« itd. BJU VES IN ZNiŠ V TEHNIKI? Tehnična vzgoja delavske in kmečke mladine v jeseniški občini lepo napreduje V jeseniški občini že del) časa posvečajo precejšnjo pozornost in skrb načrtni tehnični vzgoji delavske in kmečke mladine. V občini delajo tri avto moto društva, dva kino foto kluba, brodarski in kajakaški klub, ae>r° klub in pa več šolskih krožkov. V avto moto društvih so letos izšolali več 'kot 250 a-materskih šoferjev, člani aero kluba Pa so letos še posebno uspešno dejavnost lepo zaključili na nedavnem IV. gorenjskem letalskem zletu v Lescah Najbolj plodno delo pa so letos pokazali krožki Ljudske tehnike po šolah, od katerih najboljši so na osemletkah v Koroški Beli. Hrušici in v Martuljku, pa tudi na Jesenicah, v Kranjski gori. Blejski Dobravi in v Ratečah ne zaosta--jajo dosti. Škoda le, da klubi mladih ljubiteljev tehnike ni- kakor ne morejo zaživeti na jeseniških strokovnih šolah. Ta mesec, ki bo po vsej državi posvečen tehnični vzgoji šolske mladine, bodo v šoli na Koroški Beli priredili zanimivo prireditev pod naslovom »Kaj veš. kaj znaš iz ljudske tehnike«. Na Jesenicah pa bodo v domu TVD Partizan odprli razstavo del šolskih krožkov Ljudske tehnike iz vse občine. U. Ž. pSt&RSPP iiibilcf Jožeta Jurača Življenjska pot Jožeta Ju-rača se je začela pred petdesetimi leti — 9. novembra 1908. leta — v \yeizu pri Gra-zu. Ko je že v zgodnji mladosti izgubil očeta in ostal sam z revno materjo, se je zaposlil v nekdanji Mohorjevi tiskarni na Prevaljah. S preselitvijo tiskarne v Celje se je preselil tja tudi mladi grafik — Jože Jurač. V Celju je trd boj za vsakdanji kruh Jožeta Jurača kaj kmalu privedel v vrste sindikalne organizacije. Sodeluje na več konferencah in občnih zborih grafičnega sindikata v Ljubljani in Celju, posebno dejaven pa je pri delu za utrjevanje delavske enotnosti v letih 1932—1936 in še potem. Kot funkcionar nekdanje Jugoslovanske strokovne zveze se udeleži tudi več sestankov za zbližanje s takratno ilegalno Komunistično partijo. Ob začetku vojne se udeleži tudi sestanka, ki so na njem ustanovili pokrajinski odbor OF za Štajersko V jeseni 1941. leta ga Nemci izženejo z družino vred v Srbijo. Ob koncu vojne se je s prihodom partizanske vojske aprila 1945. leta vrnil prek Primorske in Trsta v Ljubljano tudi Jože Jurač. Takoj po osvoboditvi postane tajnik takratnega odbora Enotnih sindikatov Slovpnije, dve leti pozneje pa začne delati pri centralnem odboru Enotnih sindikatov Jugoslavije v Beogradu. 1951. leta se zopet vrne v Ljubljano na republiški sindikalni svet, kjer plodno dela vse do letos aprila, ko je bil imenovan za direktorja Uradnega lista LRS, kar je še danes. Kot že vsa leta po vojni, opravlja tovariš Jurač tudi sedaj še več odgovornih funkcij izven področja dela svojega službenega mesta: hkrati je še predsednik osrednjega upravnega odbora klinike, v skupščini socialnega zavarovanja Republiškega zavoda. član Republiškega sveta za zdravstvo itd. Že osem let je tudi predsednik republiškega odbora sindikata grafičar-jev Slovenije. i Delavnemu Jožetu Juraču čestitamo ob lepem življenjskem jubileju in mu želimo še mnogo let! _ DELAVSKA ENOTNOST - Glasilo sindikatov Slovenije. - izdaja Kcpubtišks svet Zveze sindikatov za Slovenijo. - Odgovorni urednik Ivo Tavčar. — Tisk Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljub-•janl. — Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica S. poštni predal 284. - Telefon uredništva 32-538, uprave 10-046. skupni za uredništvo In upravo 32-031 - Račun pf! Mestni hranilnici v Lj 600-11/606-1-3-221 - List izhaja vsab četrtek. - Rokopisov ne vračamo. - Posamezna številka stane JO dinarjev. — Naročnina v predplačilu Je mesečna 80 dinarjev, četrtletna 240 dinarjev, polletna 460 dinarjev In celoletna boo din- IZVLEČKI IZ BEFEMTfl MIŠE PIVICEVKU IN RIZPRIVE NK KONGRESU TELESNE KULTURE V BEOGRADU TELESNA KULTURA i j e potrebna delovnemu človeku Tretja komisija je na kongresu za telesno kulturo v Beogradu poslušala dva referata. Mimo sestavka dr. Herberta Krausa »Telesna kultura in zdravje naroda« je požel zelo mnogo odobravanja tudi drugi, skrbno pripravljeni referat Miše Pavičeviča z naslovom »Telesna kultura kot sredstvo razvedrila in aktivnega počitka ter njen vpliv na delovno sposobnost«. Besede Miše Pavičeviča v naslednjem podajamo v izvlečku: Na vseh področjih gospodarskega, družbeno-političnega in kulturnega življenja so težnje na'e socialistične skupnosti in podeželskega prebivalstva 9.79°/o. V športni zvezi je največ delavcev (nogomet, kegljanje, avto-moto) 30,teo/c, v planinski in strelski organizaciji pa največ uslužbencev. Praktično gledano je v naših tele-snovzgojnih organizacijah vsega 309.578 odraslih članov, kar je 52,650/o vsega članstva. V odnosu do prebivalstva nad 18 let je to 2,74%. ' Glede na število delavcev jih je v telesnovzgojnih organizacijah samo 6.52%, še posebno malo pa je žensk. Zanimivo je še, da je od skupno 7039 organizacij pri nas — 844 organizacij z 39.548 člani vezanih na kolektive. Vsi ti podatki kažejo, da družbene organizacije za telesno kulturo za zdaj niso zajele zadovoljivega števila odraslega prebivalstva (niti mladine), še posebno pa delavcev, uslužbencev in kmečkega prebivalstva. In še nekatere druge številke: z izletništvom se ukvarja 5% odraslih ljudi, z dnevnim in poldnevnim turizmom 53.325, Zveza tabornikov in Počitniška zveza pa včlanjujeta po 10.000 odraslih ljudi. Posebno mesto na tem področju pripada delavski športni aktivnosti, zlasti na Hrvatskem, kjer je ta pokret številčno že skoraj dosegel »uradnega« športnega. V letu 1957 je bilo v delovnih kolektivih skupno 4340 športnih aktivov s 86.163 člani in članicami. Seštevek vseh teh številk nam bi dal v celoti še kar razveseljiv odstotek (9.37), če se isti ljudje ne bi bavili s telesno kulturo v več organizacijah. Ljudje gojijo telesno vzgojo pretežno iz navade. Prav zato je treba pri nas posvetiti še več pozornosti učencem v gospodarstvu, odraslim ljudem pa prav tako omogočiti teles-npkulturno dejavnost, V- letu 1957 je bilo skupno 99.653 učencev v gospodarstvu. Njihova telesna vzgoja je še zdaj na zelo nizki ravni, saj ni zanje posebnega učnega načrta, strokovnjakov, dobre materialne osnove, pa tudi časa ni dovolj, niti pravega razumevanja pri športnih organizacijah' in ljudeh nasploh. Kako naši ljudje izkoriščajo prosti čas, je zelo učinkovito razsvetlila posebna anketa v 20 največjih podjetjih, kjer je v večini odgovorov kavarna omenjena kot kraj, kjer delavci preživijo proste ure. Precejšnja ovira za razmah telesne vzgoje med delavstvom je tudi pomanjkanje objektov oziroma dejstvo, da so mnogi zaprtega značaja. Malo je podjetij, ki so na tem področju doslej kaj storila, še slabše pa je s strokovnimi kadri. Teles n o vzgojne organizacije in družbeni činitelji ter druge ustanove pa doslej reševanju telesnovzgojnih problemov niso posvetila dovolj pozornosti, bodisi zaradi nezadostne usmerjenosti, bodisi zaradi nerazumevanja in podcenjevanja telesne kulture v našem razvoju nasploh. KAKŠNA TELESNA VZGOJA JE POTKEBNA DELOVNEMU ČLOVEKU? Telesna vzgoja je izrednega pomena za kar najbolj skrbne priprave delovnih ljudi za delo, za ohranitev njihove delovne sile in večjo sposobnost. Te cilje je namreč moč ustvariti z: a) vsestransko telesno vzgojo, s sistematičnimi telesnimi vajami, b) s telesno-vzgojno zabavo in razvedrilom in c) s posebnim odmorom hied delovnim procesom, to je aktivnim odmorom. Uspeh pa zagotavlja seveda samo množičnost, za katero je treba ustvariti določene pogoje. Vsestranska telesna vzgoja naj bi bila skrb šole. Šolska reforma bi v zvezi s tem morala preusmeriti telesno kulturo na potrebe spremenjenega življenja in dela, hkrati pa tudi urediti učni načrt za gospodarske šole. Honorarno učno osebje je treba nadomestiti z najboljšimi strokovnjaki. Vajensko in delavsko mla- Miša Pavičevič usmerjene na Skrb za človeka, na zadovoljevanje njegovih potreb, želja, aktivnosti, na njegovo urejeno življenje in blagostanje. Manj poznani pa so mesto, vloga in vpliv, ki jih lahko ima telesna kultura pri izgradnji boljšega, lepšega in raznovrstnejšega življenja, za podaljšanje življenjske in delovne dobe človeka, za zboljšanje njegove delovne sposobnosti. V teh naporih igra telesna vzgoja pomembno vlogo. Telesno kulturo v njenem odnosu do blagostanja delov-nega^člpveka postavljam kot sestavno prvino družbenega standarda vobče ter kot eno izmed sredstev za zboljšanje tega standarda. Telesna kultura ima neprecenljiv pomen na zboljšanje delovne sposobnosti. Hkrati pa je sredstvo aktivnega odmora in služi za koristno izrabljanje prostega časa. V zvezi s tem mora biti telesna kultura usmerjena na osvežitev, okrepitev in zabavo delovnih ljudi, na dopolnilo delu in vzgojo. STANJE. IN PROBLEMI V telesnovzgojnih organizacijah je zdaj 3,22% vsega prebivalstva. kar je daleč pod svetovnim povprečjem. Podatek je še bolj porazen, če upoštevamo samo odrasle, saj je n. pr. v Partizanu pretežno Ljubljani državni šahovski pr-mladina (82,15%). V celoti pa ' vak velemojster Svetozar Gli-je v organizacijah — gledano goric. 'Bilo je to neposredno po socialnem sestavu — največ pred kongresom telesne kultu- dijaikov (brez študentov) re. Razgovor, ki smo ga ob tej neogiben sestavpi del vsakda dino kaže izenačiti z ostalo šolsko mladino in z njo prirejati skupna tekmovanja. Materialni temelji za to dejavnost naj bodo prva skrb. Posebna pozornost naj velja tudi številnim vajenskim domovom ih telesni vzgoji v njih, za katero je treba zagotoviti inštruktorje. Za delo z vajensko mladino velja pridobiti telesno-vzgojne in športne organizacije, pomembno pa bi bilo že, če bi v vsakem letovišču vajenske mladine skrbel za preudarni odmor učitelj telesne vzgoje. Predvojaško vzgojo bi-bilo treba spopolniti s prvinami telesne vzgoje. Daleč največ koristi pa bi bilo od dela proste sobpte, ki naj bi jo izkoristili za telesno kulturo. To dejavnost bi lahko učinkovito zajeli novi športni aktivi, ki naj jih ustanovijo sindikalne podružnice. Dosedanje organizacije pa naj bi vzporedno poskrbele za vsebinske in tehnično-materialne spremembe, ki bi pritegnile v športne vrste nove pripadnike. V zvezi s tem je treba tudi spremeniti dosedanji tekmovalni sistem. TELESNA KULTURA V PROSTEM ČASU Ta zvrst nudi kar najbolj široke možnosti, ki so se že zelo udomačile med delovnimi ljudmi. Zdaj je treba težiti za stalnimi oblikami, ki bodo z dnevnim, nedeljskim in letnim počitkom in dopustom tvorile povezano celoto, ki jo ne bi smele utesnjevati ra-zne organizacijske vezi. Ta skrb pa naj ne velja zgolj zaposlenemu, marveč tudi .njegovi družini. Daleč najbolj odločilen za delovno sposobnost je prav letni dopust, ki naj ima kar najbolj koristno vsebino. Se posebej pa je treba gojiti delavske športne igre na množičnih in stalnih temeljih Kongres telesne kulture v Beogradu so s pridom izkoristila jugoslovanska podjetja za izdelavo športnih rekvizitov, ki so v Domu sidnikatov priredila zanimivo razstavo svoji*' izdelkov ter dejavnost v prostem času sploh [popestriti z novostmi (n. pr. kolesarski izleti). Strokovne ustanove naj zato pripravijo poseben priročnik za vsakogar ter vsebinsko dobre sporede za bivanje v prirodi za vse zainteresirane organizacije. Povsod pa je treba mladino navajati k zdravemu življenju. ODMOR MED DELOVNIM PROCESOM Za zdaj smo na tem področju izvedli samo anketo, ki je dala zelo spodbudne rezultate. Na zaključke bo treba še počakati, toda že zdaj je gotovo, da bomo tudi v Jugoslaviji uvedli tak odmor. ORGANIZACIJSKE OBLIKE Delo na vseh teh področjih pa ne sme več bit; stihijsko, marveč načrtno na vsej črti. Razpresti bo treba mrežo aktivov, klubov, društev in drugih družbenih organizacij ter jim zagotoviti materialno-teh- nično osnovo. Objekti naj bodo pod komunalno upravo, za katere naj skrbijo ustrezni organi v komuni, hišni sveti, stanovanjske skupnosti in podjetja ob sodelovanju družbenih organizacij in koristnikov. Podjetja naj še posebej skrbijo za objekte v naseljih. Dosedanja pomoč športu na tem področju z oglasi in reklamnimi napisi je vse obsodbe vredna; v prihodnje naj gre kontrolirana za množično telesno vzgojo. To ne kaže zanemarjati tudi ob večjih gradnjah (avtomobilska cesta Bratstva in enotnosti, vodni sitem DTD). Mnogo koristi bi bilo še od posebnih servisov in načrtov za tipizirane športne objekte za svobodno udejstvovanje. STROKOVNI KADRI Skrb za množično telesno vzgojo naj sloni na plečih amaterskih delavcev, v izjemnih primerih tudi na profesionalnih kadrih. Seveda bo treba vzgojiti posebne aktiviste za dejavnost v prostem času in poskrbeti za načrtno enotno vzgojo ostalega kadra. Za zdaj so lahko v precejšnjo oporo še strokovnjaki Partizana in športne zveze. Podjetja so dolžna nuditi takim ljudem za njihovo šolanje popolno oporo, pa tudi štipendi- je. Na visoki šoli za telesno vzgojo je neogibno potrebno vzgajati strokovnjake za aktiven odmor, enako tudi na drugih visokih šolah. Študenti naj bodo v zimskih in letnih počitnicah pobudniki telesne vzgoje! Za vsa ta prizadevanja je izrednega pomena dobra in nevsiljiva propaganda, ki naj prepriča ljudi o neogibnosti telesne vzgoje. * Vse te smotre in cilje pa bo lahko doseči samo tedaj, če bodo prispevale svoje deleže tudi šola, telesnovzgojne in družbeno-politične in gospodarske organizacije z organi upravljanja, stanovanjska skupnost, hišni sveti in drugi faktorji v komuni, ostale organizacije, Ljudska mladina Jugoslavije jn socialno zavarovanje. Družbeni činitelji se morajo na določeni stopnji odgovornosti čutiti dolžne, da pomagajo pri • nadaljnjem razvoju telesne kulture med delovnimi ljudmi. Vsako pobudo je treba podpirati in zboljšati raven dela z vsako, tudi najmanjšo pobudo in jo pretvoriti v navado in potrebo delovnih ljudi. Vsi družbeni činitelji morajo pri tem prispevat; delež. " svoj IZ RAZPRAVE V TRETJI KOMISIJI KONGEESA ŠPORT — Zfi PREVENTIVO Xvi'. ■ ' Delovno predsedstvo III. komisije kongresa. Od leve: dr. Kraus, profesor Mihailovič, Ašer Deleon. Miša Pavičevič, dr. Stojanovič in Milan Ercegan ia (bsO®«crsiili ©©OjjoOu w Sah in telesna kultura Pred dnevi se je mudil v področje odnosov med šahom in more napredovati. Ta izbira, det partijo v boljšo konfnico s telesno kulturo. pred katero se šahist o praksi p^sUm, k«161?1« ki mu ie Strinjam se z mnenjem vseh znajde, je torej lahko samo po- zdaj vi za bete figure in poiščite tistih (in teh je zelo veliko), zitivna za vzgojo mladih ljudi, hste poteze, ki jiu je v tej pozi-kt pravijo, da je šport nujen in ---'-n-— pred leti “asel velemojster Nima pa šah sam0 praktične pirc. vrednosti. Zgodovina njegove- 40 57%; zatem delavcev 20 01 priložnosti imeli z njim, je za- nje dejav^ostT m^demega čC ga razvoja toTm smo11 na§ tem bel, Ta,, odstotka, uslužbencev 19,14 /o torej nujno kmalu zašel na veka, je začel Sligorič, potem mestu že enkrat pisali!) je v h^itz^1’4’ Ld3’ Pa3’ el’ e5’ U' CJ' pa nadaljeval približno takole: zmanjšanj obliki podobna zgo- Črni (rabar): Kgs, nds. Tal. Vesel sem, ker bo kongres te- dovini razvoja ljudske misli 'ra8, Le6, sd7' [‘b7- c6- e7- f7- k8-lesne kulture še močneje po- V tem oziru nas spominja na hNadeti, da bi emi sta. toliko udaril vlogo športa v naši znanost Lepota kombinacij in bolje, da bi mogel takoj preokre-družbi. Telesna kultura je prav drznih zamisli v turnirskih niti partijo v svojo korist, v zad-tako ena izmed oblik zboljše- partijah pa nas estetsko zado- Ss*iiTblir Ji hude^mte? vanja življenjske ravni in ima voljuje in hkrati spominja na branil s f4, ker ne vidi nevarno-zatorej prav tako »državljan- umetnost. In vse to ustvarjanje st'.. ki mu grozi, rfn Rabar je šiške pravice« kot druge vrste ostaja zapisano za prihodnje 'jo™*0 binaci-družbene dejavnosti. Sah sicer rodove. ' ' sam po sebi ni telesni šport. V Z vsem tem se je šah uvelja-njem je med di-ugim tudrmno- vil kot oblika kulturne dejav-go umetnosti in filozofije. To- nosti. Priljubljenost je iz leta da zaradi svojih oblik tekmo- v leto večja. Danes se začenjajo vključevati v mednarodno šahovsko življenje vedno bolj tudi države Azije in Afri- Oho, prireditelji elitne športne revije v Beogradu v počastitev I. jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo so si oni dan hakopali pošteno jezo vseh tistih obiskovalcev, ki šo pričakovali vsaj dobro izvedbo, če že ne kvaliteto posameznih tekmovalcev in tekmovalk. Na splošno presenečenje, toda neugodno, pa je bila ta revija klasičen šolski primer, kako ni treba prirejati takih in podobnih prireditev. Še vsa sreča, da so se tekmovalci — med njimi precej močno zastopstvo iz Slovenije — dobro odrezali in zadovoljili po tej plati številne gledalce. Aha, tudi v domačih logih smo te dni imeli tako pošvedrano prireditev — nogometni turnir štirih najboljših ljubljanskih enajstoric v počastitev I. kongresa. Napovedi so sicer obetale marsikaj, toda s popolnim moštvom sta nastopila deloma samo Krim in Grafičar, a Odred in Ljubljana sta poslala po kostanj, v ogenj rezervni moštvi. Res je sicer, da jim gre — in to vsem štirim — zdaj prvenstveno za točke, toda žoga se je vendar kotalila v počastitev I. kongresa. Sele zadnji dan je bilo na igrišču živataeje, ko so o zmagovalcih odločale — enajstmetrovke. Za te pravijo, da so bile pravzaprav edina in poglavitna zanimivost tega turnirja. Oho, zakaj pa to?. Na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Jugoslavije, ki je bilo v Zagrebu, se je posebno odlikoval neki gledalec. Po dvoboju Harangoza z Berczikom, v katerem je zmagal naš zastopnik, se je jasno in glasno zadrl: »Fuj, Berczik!« Zakaj je.to storil, ni povedal. Dejstvo pa je, da ga je napovedovalec takoj ukoril, še odločnejši pa je bil službujoči miličnik, ki ga je odstranil iz dvorane. Prav tako! lepo korabinaci-garnirano s tremi žrtvami (!), prišel zelo hitro v dobljeno kmeC-ko končnico. Kombinirajte še Vi! rešitev Štev. 25.: 1. . • . Tg2: + ! 2. Kg2:, Dg6+ 3. Khl, Ld5+ 4. f3, Lf3:+ 5. Tf3:, Dgl mat. Forsiran mat torej po lažji žrtvi na g2. Potem gre vse samo od sebe. REŠITEV ŠTEV. 26:: 1- Tc7: + i. Kc7; 2. a7 in črni se Ke, kajti sah ima to odlično vda, kajti trdnjava nima polj a3 lastnost, da je naše! skupen oz- ,)S' po Kb7 pa pride sas-i in . Iv o 1 I F j (y» vanja vsebuje toliko športnih elementov, da je privlačen za najširši krog ljudi. Pri tem je treba dodati tudi to, da šahist- tekmovalec mora segati po __________ __ ________ športu, če hoče doseči telesno jezik za ljudi Vseh ras in vseh Hf" .c.stane s /'/FF? več ideja, vzdržljivost, psihično svežino delov sveta. Zanje, kadar sede- sikdaj v poštev ''" Dli mar' in živčno trdnost, saj brez njih jo za desko, niso potrebni no-kljub vsemu znanju in talentu beni prevajalci. Zato je šah ne more stalno računati s tur- danes tudi eno izmed odličnih nirskimi uspehi. sredstev za medsebojno kul- Zatorej ima šah kljub vsem turno sporazumevanje, je kon-posebnostim, ki ločijo Šahov- čal svoja izvajanja velemojster sko zvezo Jugoslavije od šport- Giigorič. nih organizacij kot celote, ven- liti?«* darle precej skupnih točk in KUMSJMIMJM0! problemov s športom. Za primer naj navedem samo nekatere: vprašanje prostorov in materialnih sredstev., vzgoja kadrov, prisoevek šaha za vzgojo mladine, tekmovanja itd. Zato naj bi bil kongres ugodna priložnost tudi za to, da poudari pomen šaha in podvoji podporo' za njegov nadaljnji razvoj. Šah ima J*ahko dobršen delež pri izgrajevanju pozitivnih lastnosti značaja. Bi-ez krepitve volje, večje domiselnosti, ob-'ektivnosti. samokritičnosti, načelnosti, brez žebe po splošni kulturi itd. igralec sploh ne Po .došnem mnenju je bila razprava v tretji komisiji kongresa, v kateri so obravnavali probleme telesne kulture v zvezi z zdravstvom ter razmah telesnovzgojne dejavnosti med najširšimi plastmi delovnih ljudi, zelo kvalitetna. Nekateri govorniki — tako zdravniki kakor tudi specialisti za delavski šport, so zares postregli z vrsto tehtnih ugotovitev in zanimivih predlogov. O povezavi zdravstva in telesne kulture je med drugim govoril dr. Stojanovič. Le-ta . je poudaril, da bi bilo izredno pomembno, če bi prepričali ljudi, da je šport pravzaprav prav tako preventivno sredstvo kakor n. pr. cepivo. Prepričati pa bi seveda morali tudi ves zdravstveni kader, da je zares tako. Glede športa v delovnih kolektivih je bilo mnogo mnenj. Vsi pa so se strinjali s tem, da ga je treba pospeševati na vse načine. Ne bi bilo odveč, če bi — seveda samo v večjih gospodarskih organizacijah — zaposlili tudi profesionalne vaditelje. Problem aktivnega odmora med delovnim procesom je prav tako načela vrsta di-skutantov. Le-ti so poročali tudi o dosedanjih izkušnjah na tem področju, ki kažejo, da so taki prijemi skoraj povsod učinkoviti. Mnogi govorniki pa so opozarjali tudi na negativne pojave v delavskem športu. Brez smisla je, so poudarjali, če daje nek kolektiv velika sredstva za določeno lastno moštvo, ki tekmuje v kakem višjem tekmovanju — predvsem iz reklamnih namenov, pri tem pa zanemarja skrb za telesno kulturo vsega kolektiva. V razpravi je bilo mnogo besed tudi o koristnejšem izrabljanju tedenskega in letnega dopusta, o morebitni spremembi delovnega časa, povečanju skrbi za delavsko mladino itd. Komisija je na plenarni seji kongresa prebrala poročilo o svojem delu in bila deležna splošnega priznanja. Ljubjanski tehniki — najbojši V Beogradu je bil pred dnevi košarkarski turnir vseh tehničnih srednjih šol v državi, na katerem so igrali tudi mladi košarkarji ljubljanske srednje tehnične šole. Ti so v finalni tekmi visoko premagali domačo strojno TSŠ v razmerju 58:16 in tako zasedli prvo mesto. Slovenskim delovnim kolektivom se torej obetajo dobri tehniki-košarkarji. Titan : Jesenice 2S0?:2546 Pred dnevi je bilo v tovarni Titan v Kamniku prijateljsko srečanje strelskih reprezentanc Jesenic in tovarne Titan. Ekipi sta šteli po deset članov, ki so streljali stoje z zračnimi puškami, nabrati pa je bilo možno največ 3000 krogov. V dvoboju je proti pričakovanju visoko zmagala reprezentanca Titana. Domačini so zabeležili 2.601 krog, medtem ko so gostje dosegli samo 2.546 krogov. Današnja »oreha« sta z tjveh domačih prireditev, z mednarodnega turnirja v Beogradu leta 1952 in z državnega moštvenega prvenstva istega leta. Kumovala sta jima dva državna prvaka — velemojster Pirc in mednarodni r»mi-ster Rabar. žrtvi na sla bila Belgijec CPKellv in Ljubljančan Oermek. Najprei tore) oreh št. 27.: BELi (I^IRC): Ksl. I>e7. Td7. Tft La2. Sg5. Pas e4. f2. B2. h2 m> PRNI (0’KELI.V>- K?8 Ugi: TaS T'8. Lee. S tl 8. I’aS. US. f7. ,;7 UT no pele strelja io na tradici^naln ■ š'b^n točko rj /vi' ni to krasen motiv ra mrtvim in Iprn? Vr»ip»rm Jcf or P’ro ort, 'rol izrabil In no uvodni žrtvi ln nekaj nadaliniih potezah preve- ifj »Jadranka« tovarna kemičnih in pralnih izdelkov PIRAN »EGO RiDECl BOBOT« JE IDEALNO SREDSTVO ZA PRANJE BELEGA PERILA! Raztopite v vroči vodi »EGO RDEČI ROBOT« in ga mešajte, dokler se ne raztopi. Iztresite V pripravljeno raztopino suho umazano perilo »BREZ DOnATKOV MILA IN OSTALIH PRIPOMOČKOV«. Na mastne oziroma druge madeže stresite malo suhega »EGO« in lahko zdrgnite. Perilo pustite v raztopini »EGO RDEČEGA ROBOTA« do 30 minut in ga nato izpirajte v hladni vodi, dokler ni voda popolnoma čista. Perilo iahko po želji tudi kuhate! Preizkusite samo enki'at in v Vašei« gospodinjstvu bo »EGO RDECj ROBOT« •i e nadomesti j iv! \ Težave Zahodne Evrope Težko b«> za dalj časa z Noetovim plaščem pokriti vsa globoka nasprotja, ki so se pojavila v zvezi z ustanovitvijo prostega trgovinskega pasu med Francijo in drugimi zahodnimi deželami, ki so članice Evropske gospodarske skupnosti. S temi besedami je neki ugledni francoski časopis označil vsebino trenutno najvažnejšega gospodarskega pa tudi političnega vprašanja, ki povzroča vladam zahodno evropskih držav hude preglavice- Sest evropskih držav: Francija, Zahodna Nemčija. Italija in dežele Beneluks (Belgija, Nizozemska in Luksemburg), je leta 1955 ustanovilo tako imenovano skupno tržišče. Njegovo uresničitev naj bi dosegli postopoma v 12 do 15 letih, s popolno odpravo vseh carin. Cepnav je tako gospodarsko združevanje dežel v bistvu pozitivna stvar, saj ustreza sodobnemu gospodarskemu razvoju sveta, vendar so pri podobnih postopkih v zahodni Evropi le preočitni vplivi blokovske politike in težnje posa-.meznih dežel, da izkoristijo tako gospodarsko povezovanje za svoje ozke koristi. Na lanskem zasedanju predstavnikov šestih zahodnih dežel v Rimu so sklenili, da bodo začeli uresničevati sklepe o skupnem tržišču v začetku prihodnjega leta. Zaenkrat naj bi sve članice te skupnosti znižale carine za lO'/". S tem pa je nastalo vprašanje, kaj bo s širšo Evropsko organizacij;© za gospodarsko sodelovanje, ki obsega poleg omenjenih G še 11 drugih evropskih dežel. Skupno tržišče, ki bi zajemalo samo področje šestih držav, bi vneslo v zahodno Evropo veliko zmedo, saj bi nastala kar dva med seboj ločena gospodarska področja. Posledice takega stanja bi bile te, da bi morale vse tiste dežele, ki bi ostale izven skupnega tržišča, zmanjšati cene svojih izdelkov za toliko, kolikor so članice skupnega tržišča zmanjšale carine, če bi hotele vzdržati konkurenčni boj na zahodno evropskem trgu. Da bi premostili tako oviro, so se zmenili, da bodo v svoj krog vključili tudi vseh 11 drugih držav, ki niso članice skupnega tržišča. Pri tem pa so prišla na dan vsa nasprotja med posameznimi deželami ki utegnejo spodkopati vse načrte in sklepe o uresničitvi zahodno evropskega gospodarskega združevanja- Za prosti trgovinski pas, v katerega bi se vključilo vseh šest članic skupnega tržišča in še 11' dru- gih evropskih dežel, se zlasti močno zavzema Velika Britanija. Saj bi ji tak sporazum odprl nove možnosti in olajšave za odtok njenega blaga na evropsko tržišče. Hkrati pa bi bila Velika Britanija, v nasprotju z drugimi deželami, v boljšem položaju, ker ima na razpolago tudi tržišča v vseh deželah britanske skupnosti narodov, ki Pa ne bi bile vključene v prosti trgovinski pas. Tudi Zahodna Nemčiji si obeta cd tega prostega pasu dosti koristi, saj bi mnogo laže vnovčila izdelke svoje industrije. Vse drugače pa gledajo na ustanovitev prostega trovinskega pasu v Evropi nekatere druge dežele, katerih gospodarska moč je prešibka, da bi mogle vzdržati konkurenčni boj močnejših dežel? Najbolj pa se upira razširitvi tega pasu na vseh 17 dežel Francija, za kar ima svoje posebne razloge. Svoje nesoglasje opira Francija predvsem na dejstvo, da Velika Britanija ne dovoli raztegnitve tega pasu tudi na njene čezmorske dežele. Poleg tega pa Francija z ustanovitvijo prostega trgovinskega pasu izgubi razne ugodnosti, ki si jih je izvoje-vala v okviru skupnega tržišča šestih cDžav. Tretji vzrok za francoski odpor proti prostemu trgovinskemu pasu Pa je dejstvo da so kmetijski pridelki izvzeti iz vrste olajšav in ugodnosti ki veljajo za industrijsko blago- Kmetijski pridelki pa ST»ad«io med pomembno izvozno blago Francije. Zaradi takega odklonilnega stališča Francije so do sedaj propadla vsa prizadevanja, da bi našli izhod Kcnpes danske partije in revizionizem Na nedavnem 20. kongresu danske KP je večina sprejela resolucijo, v kateri obtožujejo dosedanjega predsednika stranke Ak-sela Larsena, da je deloval za razcep in uničenje stranke. Obtožili so ga za revizionizem m hkrati napadli tudi program ZKJ. Med burno debato se je oglasil k besedi tudi Larsen in poudaril, da bi morala partija,sv-rdgovcumdm politiko na potrebah in razmerah, v katerih živi danski narod. Partija ne bi smela, tako je dejal Larsen, prevzemati nikakršne politike od zunaj, ki bi bila kočljiva za danski narod. Glede Jugoslavije je Larsen odločno izjavil svoje mnenje, da je to socialistična dežela. iz sedanje zagate. Vprašujejo se, kaj bo z zahodno evropsko skupnostjo, če ne bo prišlo do sporazuma s Francijo. Pričakujejo, da bo vmes posegla tudi Amerika, ki ji je dosti do tega, da se uresniči načrt o prostem trgovinskem pasu. v katerem gledajo v VVashingtonu gospodarsko podlago Atlantskega pakta. Po drugi strani pa imajo francoski industrialci v njihovem odporu močno zas'ombo v de Ganile«. ki želi Franciji izvojevatš vodilno vlogo v Evropi in v APantski zvezi. S tem pa se kriza v zahodnoevropski skupnosti le še bolj poglablja Plan Rapackeca v novi obliki Pred časom je povzročil dosti zanimanja v svetovni javnosti in v političnih krogih načrt poljskega zunanjega ministra Rapacke-ga o brezatomskem pasu v srednji Evropi. Po tem načrtu, naj bi se odpovedale atomski oborožitvi ' in kakršni koli proizvodnji atomskega orožja Poljska, Češkoslovaška ter Vzhodna in Zahodna Nemčija. Zdaj je poljska vlada spet postavila ta načrt v ospredje in ga povezala z zmanjšanjem tudi navadne oborožitve v vseh tistih deželah, ki bi se vključile v brez-atomski pas. Nič jim ni sveto Kakor vsako leto so se tudi letos zvrstile v deželah vzhodnega bloka proslave oktobrske revolucije. Navada je, da na take uradne proslave vabijo diplomatske predstavnike drugih dežel. Letos pa se je zgodilo, da so morali naši predstavniki v nekaterih od teh dežel zapustiti proslave. To se je zgodilo v Pekingu, Tirani, Sofiji in v vzhodnem Berlinu. Storili so to iz protesta, ker so najodgovornejši voditelji teh dežel izkoristili proslavo oktobrske revolucije za protijugoslovansko gonjo. V vzhodnem Berlinu je govoril na proslavi sam predsednik vlade Otto Groteivohl. Obtožil je Jugoslavijo, da se je odrekla marksizmu in leninizmu in da se je uvrstila med nasprotnike. miru in socializma. V Sofiji je članica CK bolgarske partije Cola Dragojče-va govorila o izdajalski vlogi revizionizma, ki služi buržua-zji in trdila, da je take vrste revizionizem dobil svoj izraz v programu jugoslovanske Zveze komunistov. Ta program naj bi po mnenju Cole Dra-gojčeve pomenil izdajstvo načet in perspektiv oktobrske revolucije. Za albanske voditelje je že : znano, da gredo z roko v roki s kitajskimi, kadar je treba napadati Jugoslavijo. Tudi to pot je predsednik albanske vlade Mehmet Sehu v govoru na proslavi oktobrske revolucije prikazoval Jugoslavijo kot vladavino revizionizma, trockizma in diverzantskega režima. Že štiri desetletja delavstvo vsega sveta proslavlja spomin na oktobrsko revolucijo v znamenju mednarodne soivdamo-ti vseh delovnih ljudi, v znamenju krepitve delavskega gibanja vsega sveta. Le v deželah vzhodnega bloka so dali tem proslavam drug namen, izkoristili so jih za kampanjo proti socialistični Jugoslaviji.' Kdo ima od takega početja koristi? Socializem in napredek delavskega gibanja prav gotovo ne. Zloraba oktobrske revolucije za take namene ne dela časti tudi tistim deželam, Kjer se le-ta dogaja. Hkrati pa 1 je to še en dokaz več, da nekaterim voditeljem v deželah vzhodne Evrope ni nič več sveto, če le lahko izkoristijo za napad na Jugoslavijo. S tem pa so napravili največ škode sami sebi. Spremembe v azijskih deželah » : V kratkem obdobju dveh mesecev je prišlo v treh azijskih deželah, v Burmi, Siamu in Pakistanu, do pomembnih notranjih sprememb, ki so jim nadeli nekateri ime državni udari. Značilna črta vseh teh sprememb je ta, da je imela pri njih odločilno vlogo vojska in da je z njimi vsa oblast prešla v roke vojaških osebnosti. V Burmi je sestavil novo vlado general Ne Vin, v Siamu je vso oblast prevzel maršal Šarit Thanarat, medtem ko je v Pakistanu stopil na . čelo vlade general Ayub Khan. Znano je prav tako, da je na primer v egipčanski revoluciji — Kakšen je bil Grotevohlov govor? — Odličen! Jugoslovanski poslanik ni zdržal do konca! (Po »Borbi«) imela odločilno vlogo vojska pod vodstvom polkovnika Naserja, sedanjega predsednika Združene arabske republike. V revoluciji v Iraku, ki je privedla do spre-memibe režima, je odločilno vlogo prav tako imela vojska, ki je na vodstvo države postavila generala Kasema. Tudi v Libanonu so na nedavnih volitvah postavili za novega predsednika države vojaško osebnost, generala Che-haba. Seveda bi bilo napačno vse te pojave v različnih deželah meriti z istim vatlom čarno zaradi tega, ker so na čelu oblasti vojaške osebnosti. Vsekakor pa drži, da gre za pomembno vlogo vojske v notranjem razvoju vseh teh držav. Nedvomno pa so pobude in vzroki, pa tudi posledice teh sprememb povsem različne. V Egiptu in Iraku pomeni na primer poseg vojske v politično življenje pozitiven pojav, saj se je vojska izkazala kot tista sila, ki je edina bila sposobna uravnati notranji razvoj v naprednejšo smer. V Burmi je,, kakor vse kaže, poseg vojske v politično življenje -preprečil notranje politične zmešnjave, ki so se pojavile z razcepom v do tedaj enotni politični organizaciji — Antifašistični ligi. Vojaška vlada si je postavila za nalogo obvarovati red in mir v deželi ter tako omogočiti priprave za pr.hodnje parlamentarne volitve. Nasprotno pa so vse dosedanje spremembe v Siamu potrdile, ds) gre za odkrito vojaško diktaturo, V samem Pakistanu sedanje stanje še ne da slutiti, v kakšno smer pojde razvoj. Ce bo privedel do večje ustaljenosti v notranjem življenju dežele, ki bo omogočila rešitev perečih vprašanj kot je na pri- mer agrarna reforma in če bo utrdila neodvisnost dežele, tedaj bodo sedanje spremembe prav gotovo irnele pozitivno vsebino. Vendar pa grožnje Indiji z vojaško silo ne pomenijo posebno dobrih obetov. Seveda je preteklo še premalo časa, da Bi vse te .spremembe dobile dokončne oblike, na podlagi katerih bi bilo mogoče dati o njih veljavnejše sodbe. Nedvomno pa je, da gre za notranja vrenja, ki so posledica raznih nerešenih vprašanj in problemov gospodarskega in političnega značaja. Za Pakistan je na primer značilno, da so razne notranje razprtije in politični bojii med strankami vse povojno obdobje onemogočale vsakršno delo pri utrjevanju gospodarskih in političnih razmer v deželi. Očitno je seveda, da imajo svoj delež pri teh in podobnih pojavih tudi razni zunanji vplivi. Kakor so različni notranji motivi, ki so narekovali sedanje spremembe, prav tako pa so lete v različni meri podvržene raznim zunanjim vplivom. Prav tako zavzema v sedanjem vrenju vidno vlogo tudi prizadevanje posameznih političnih sil za večjo neodvisnost od zunanjega vpliva. V tem pogledu je položaj teh dežel zelo razjičen. Poleg Indije in Združene arabske republike spada Burma med tiste dežele, ki so se odločno postavite na izven-blokovsko stališče. Tudi Irak je po revoluciji pokazal podobne težnje. Nasprotno pa je za Pakistan im Siam značilna njuna od-všsost od blokovske politike zahodih dežel. Potemtakem bo za oceno bodočega razvoja značilno, ali bodo vse sedanje spremembe pripomogle k naprednejši notranji ureditvi in k neodvisnejšemu stališču teh dežel v njihovi zunanji politiki, ali po bodo z njimi skušali zavreti tak pozitivni razvoj. NAS KOMeMTAfc DOGODKI V SVETU V; Sij v* e1-1'v*’.. ' t [* J <■ OD TEDNA DO TEDNA Zmaga demokratov v ZDA Na delnih volitvah za predstavniški dom in tretjino senata v ZDA je Demokratska stranka iz-vojevala občutno zmago nad republikanci ki so že do teh .volitev bili v Kongresu v manjšini. To je na j večji vzpon Demokratske stranke od časa Roosevelta. V predstavniškem domu so dobili demokrati 25 novih mest, republikanci pa nobenega. V senatu so demokrati dosegli sedem mest več. Tudi število demokratskih guvernerjev v posameznih zveznih državah se je povečalo na škodo republikancev. Čeprav zatrjujejo, da izid volitev ne bo bistveno vplival na notranjo in®zunanjo politiko sedanje republikanske vlade, vendar je poraz republikancev vzbudil v svetu dosti zanimanja im mnogi gledajo v njem konec Eisenho-vverjeve vladavine. Odločilno vlogo bodo imele seveda predsedniške volitve čez dve leti, na katere sta se obe stranki začeli že sedaj pripravljati. Prispevek za mir Vprašanje razorožitve se v OZN že več ko leto dni ni premaknilo z mrtve točke samo zategadelj ker se velike sile niso mogle zediniti o tem, koliko članov naj ima komisija za razorožitev. Da bi pomagala spraviti to važno mednarodno vprašnje iz zagate, sta indijska im jugoslovanska delegacija na letošnjem zasedanju Združenih narodov predlagali, naj bi v komisiji za razoroži-lev sodelovali predstavniki vseh 81 članic svetovne organizacije. Obe izvenbiokovski deželi sta hoteli s tem svojim predlogom podčrtati odgovornost prav vseh dežel za rešitev razorožitve, zraven Pa kot glavno oviro za delo komisije odpraviti nesporazum glede članstva komisije. Indi:jsko-ju-goslovanska resolucija je bila soglasno sprejeta. Seveda bo delo 'Komisije še nadalje odvisno od stališča velikih sil in od njihove pripravljenosti za sporazumno reševanje tega važnega vprašanja. \Te glede na to pa pomeni soglasna potrditev indij-sko-jugoslovanskega predloga pomembno zmago miroljubnih sil im hkrati dokaz naporov, ki jih za razorožitev prispevajo Jugoslavija, Indija in druge izvenblokovske dežele. Frandfa pred volitvami Francija spet vstopa v obdobje predvolilnega boja. Vse priprave na volitve, ki bodo 30. novembra, ca potekajo v znamenju velike u-ganke, ki jo za de Gaullovo vlado pomeni stanje v Alžiriji. Čeprav je po uradnih poročilih de Gaulle odnesel na referendumu 28. septembra tudi v Alžiriji veličastno zmago, pa je zdaj pred volitvami vendarle v velikih škripcih. V Alžiriji namreč ne more najti kandidatov za poslance. Nekateri menijo, da gre za strah pred Fronto narodne osvoboditve drugi spet mislijo, da je vzrok temu nejasnost glede razvoja dogodkov v Alžiriji. Mnogi ca so preo-ričani, da so edini izhod iz sedanje zagate pogovori s predstavniki alžirskega ljudstva o "\šHvi nemogočega stanja v tej deželi. Togo - neodvisna dežela Na predlog skrbniškega sveta Združenih narodov je generalna skupščina sklenila, da bo leta 1960 prenehalo francosko skrbništvo nad afriško deželo Togom in da bo le-ta postala samostojna, neodvisna država. Ob tej priliki je jugoslovanski delegat v skrbniškem svetu Božovič dejal, da nastanek nove države pomeni zgodovinski dogodek, ki bo pomemben za vso mednarodno skupnost, za katero pomenita enakopravnost in neodvisnost dežel glavo zagotovilo miru in lepše bodočnosti sveta. Združeni narodi so hkrati obljubili novi neodvisni deželi vso pomoč na gospodarskem in kulturnem področju. Zastoj v Ženevi Predstavniki treh atomskih sil ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije niso na konferenci v Ženevi o prenehanju jedrskih poskusov niti še pošteno priijeli za delo, že je prišel na dan kup ovir. Sporekli so se že kar ob vprašanju dnevnega reda konference. Slabo znamenje za sam potek ženevskih pogovorov je bil tudi sklep sovjetske vlade tik pred konferenco, da bo spet začela svoje jedrske poskuse, zato ker sta drugi, dve atomski sili napravili dosti poskusov v času,, ko so jih v Sovjetski zvezi ukinili. Eisenhower je takoj sporočil, da ta sovjetski korak obe zahodni sili odvezuje od obljube, da ne bosta preskušali bomj?. dokler bo trajala konferenca. Med obema blokovskima velesilama je tudi velika razlika glede obdobja ustavitve atomskih poskusov. Sovjetska vlada zahteva, naj bi jih ustavili za vselej, zahodni sili pa predlagata ustavitev samo za eno leto. Tako so pogajanja že v začetku naletela na vrsto težav, kljub temu, da si vsa svetovna javnost prizadeva vplivati za uspešen potek te tako važne konference. Generalna skupščina ZN ne more ob zaključku letošnjega zasedanja pokazati kakšnih bleščečih uspehov v svojih priza-devaniih za razorožitev. Edini pomemben korak je storila pred dvema tednoma, ko je na predlog Indije in Jugoslavije soglasno preosnovala razorožitveno komisijo. V njej bodo odslej zasedali zastopniki vseh 81 dr-žav-čianic. Ta uspeh ■ je vsekakor treba pozdraviti, kajti razorožitev je težka naloga in zahteva, da se zanjo zavzamejo vse države brez izjeme in da si vsaka naprti del truda in odgovornosti. Indija in Jugoslavija sta si zelo prizadevali, da bi začetni napredek v tem vprašanju dosegli s soglasnostjo vseh članic in, da bi se v tem pogledu izognili blokovskemu preglasovanju. Obe sta skušali najti in poudariti tisto, kar lahko združuje velike sile in se izogniti tistemu, kar jih razdvaja. Kot izvenbiokovski državi sta imeli pri tem proste roke. Naslanjali pa sta se na dejstvo, da se danes zavzemajo za razorožitev vse vlade in vsi nšrodi in da je zato tfeba najti take predloge, ki bi jih lahko vsi sprejeli. Prav v zvezi z resolucijo o preosnovi razorožitvene komisije se je spet pokazalo, kako težavna stvar je pripeljati velike sile k istim stališčem. Pred časom je namreč podoben predlog o preosnovi razorožitvene komisije postavil sovjetski delegat, toda ameriški je sprožil svojo volilno »mašino«, se pravi, mobiliziral je svoje zaveznike in ta predlog zavrnil. Ne morda zato. ker je ime! proti njemu take ali drugačne vsebinske pomisleke. marveč preprosto zato, ker se je bal očitkov, da je prepustil pobudo nasprotniku. Tu seveda ne gre samo za ugled, za prestiž, saj imata obe največji sili pred seboj neznansko veliko polje tekmovanja, na katerem se lahko kosata v razoroževanju. v pripravljenosti na miroljubno reševanje sporov ter na prehod od hladne vojne k konstruktivnemu mednarodnemu sodelovanin. Jasno je. da gre pri tem nasprotnihyn za hujše, nevarnejše stvari: za dosego votli'-pega mesta v mednarodnem življenju in v _boij oddaljeni perspektivi za svetovno go- spostvo. Pri tem pa se postavlja vprašanje: Zakaj so velike sile sploh glasovale za indij-sko-jugoslovansko resolucijo? Odgovor je tale: Glasovale so zanjo, ker so se znašle v položaju, ko se je bilo težko umakniti, ker bi se razkrinkali kot nasprotniki razorožitve vsi tisti, ki takega predloga ne bi hoteli sprejeti. In še nekaj: preosnova razorožitvene komisije je dobra stvar, ne pomeni pa, da je prišlo s tem že do bistvenih sprememb v stališčih velikih sil. Drugi, izredno važen dogodek v zvezi z vprašanjem razorožitve je konferenca v Ženevi, na kateri se delegati atomskih sil pogovarjajo o prekinitvi atomskih poskusov. Za sedaj je kljub začetnim težavam še upravičeno upanje, da ne bodo tudi na tej konferenci, tako kot na skoraj vseh dosedanjih, mlatili le prazno propagandistično slamo Svetovna javnost zahteva ustavitev poskusov, niena zaskrbljenost je zelo velika zaradi številnih atomskih eksplozij, ki so jih napravili letos. Iz našega atomskega inštituta v Vinči poročajo, da je bila pretekli oktober radioaktivnost padavin v Jugoslaviji mnogo večja kot mesec prej. I«te ugotovitve prihajajo iz drugih evropskih dežel V ZDA so imeli atomski poskusi pred dvema tednoma hude posledice. Veliko mesto Los Angeles ki je le 240 km oddaljeno od atomskega strelišča v Nevadski puščavi so pokrili celi oblaki atomskega praho Nastal ie preplah, ljudie so z mokrimi robci na ustih hjto'i v kleti, časopisi« je z ninto čea ocly st-ani »ahtevalo preknitev no kosov Vladni n-eam «o seveda da’i pomirjevalne izjave In povedali da bodo napravili le še en poskus in da bo potem za eno leto mir: spričo Mud- skega razburjennja pa so se zadnji hip temu poskusu odrekli. Ženevski razgovori se razvijajo ob skrajni pozornosti vsega sveta in zato ni strahu, da bi kdo zaloputnil vrata in odšel. Nasprotno! Ameriški delegat je že izjavil, da je pripravljen praznovati v Ženevi tudi novoletne praznike Ni izključeno, da so v Ženevi diplomati, ki jim ni do uspeha pogajanj in ki morda računajo, da bodo z brezkončnimi razpravami javnost utrudili in obrnili njeno pozornost drugam. To je znana zvijača in tn pa tam se posreči, toda za tako velike stvari, kot so tiste, o katerih razpravljajo v Ženevi, je le presiromašna. D» danes so že odkrili nekaj kart. Rusi so povedali, da so pripravljeni prenehati poskuse že sedaj, čeprav so jih napravili letos precej manj kot Amerikanci. To nedvomno lahko store. Postavljajo pa pogoj: na konferenci je treba doseči vsaj nekaj začetnih uspehov. Rusi. kot ie znano, so za stalno prekinitev poskusov, medtem ko predlagajo Amerikanci in Britanci samo enoletno prenehanje. Druga težava je v tem da zahtevajo Ame-rikaci tako nadzorstvo, ki ne bi skrbelo le za odkrivanie morebitnih tajnih poskusov, marveč bi se raztegnilo tudi nad proizvodnjo atomskega materiala. To pa je pretirana zahteva, ki !e v ozračju hladne vojne ni mogoče uresničiti. Ko bi vsaka stran le nekaj popustila in bi se sporazumeli n. pr. o petletni prekinitvi poskusov, bi bila to že velika stvar, saj bi v tem obdobju lahko prioravili nogole vsaj za ponovno pefetno odložitev. NI izkliiičeno. da bo ameriško stališče aosfaio boli prožno Po raki bičkih ki i'1' hn ameriška vlada izvlekla iz nedavnih volitev Republikanska vladna stranka je namreč doživela na teh volitvah žgoč poraz; demokratska večina v obeh domovih parlamenta se je izredno povečala Opazovalci se skoraj vsi strinjajo v oceni, da je hotelo ljudstvo z glasovanjem za demokrate, izraziti svojo skrb spričo Dullesovega balansiranja »na robu vojne«, posledic gospodarske krize in ofenzive proti delavskim sindikatom. • 10. novembra se je začela, tudi v Ženevi, še ena konferenca, ki naj bi prispevala k pomiritvi. Zbrali so se strokovjaki desetih dežel, da bi se pogovirili o tehničnih možnostih preprečevanja nenadnega napada. Nobena država namreč ne more napasti druge, ne da bi se za tak napad pripravila z kopičenjem čet in vofnega materiala. Takega kopičenja Pa ni mogoče skriS. Ge bi torej postavili mednarodne opazovalce na važna železniška križišča, v večja pristanišča in na velika letališča, bi vse vlade sveta o pravem času zvedele za take morebitne nakane in napad onemogočile. Strokovnjaki se bodo po vsej verjetnosti sporazumeli in ugotovili, da je tako nadzorstvo mogoče brez pretirano velikega števila opazovalcev. Po teh zaključkih strokovnjakov pa bo naloga vlad. da se o tem pogovorijo in začnejo s konkretnimi ukrepi- Po razpravi v Združenih narodih se torej velike sile pogovarjajo sedaj kar na dveh konferencah o problemih, katerih rešitev bi lahko odprla novo obdobje v mednarodnih odnosih Posebna važna je tisla o prekinitvi atomskih poskusov Problem je namreč že tako zrel. da ve« š »olno pravico priča- kuje sporazum Ge pa tega ne ho. bo pač pomenilo. da nas je atomska politika velikih i| pHnpHeO«* v nAv*mf* vm*« Razorožitev v ZN in na dveh konferencah v Ženevi Zamrznjen denar V novomeškem podjetiu »Eeramikcs« so zočeSi izdelovali azbestne tlakovce, toda za kupce niso poskrbeli. Laloge so porasle in podjetje meni, da bi mu občina morala pomagati, Ali je ta zahteva upravičena? Novomeški zbor proizvajalcev še ni zaključil raziprave o polletnih obračunih gospodarskih organizacij. Zato, da bi lahko čim tehtneje proučil, kako so' gospodarske organizacije gospodarile v prvem polletju, je najprej razpravljal o polletnih obračunih industrijskih podjetij, tc dni pa bo na posebni sejj razpravljal o polletnih obračunih gospodarskih organizacij drugih panog. Ze razprava o'polletnih oDra-čunih industrijskih podjetij je Opozorila zbor proizvajalcev na V nekatere pomanjkljivost:. Od 11 industrijskih podjetij n. pr. pei podjetij ni predložilo polletnih obračunov do predpisanega roka, pet podjetij prav tako ni priložilo k polletnim obračunom tudi poročila o delitvi dohodka ter drugih pokazateljih, iz katerih je moč razbrati, kako so dosegala dohodek jm kako so ga razdeljevala. Čeprav je zbor proizvajalcev povabil na to sejo direktorje, računovodje in predsednike delavskih svetov vseh industrijskih podjetij, se iz nekaterih gospodarskih organiva- Cim prej podrimo piolove Po otvoritvi otroškega vrtca stanovanjske skupnosti Mariborske tekstilne tovarne Naš dopisnik, ki je bil pred nedavnim na otvoritvi otroškega vrtca v stanovanjskem naselju Mariborske tekstilne tovarne na Pobrežju — prvega otroškega vrtca stanovanjskih skupnosti v Mariboru, piše: Otroški vrtec stanovanjske skupnosti MTT res ni nekaj velikega in ne vem kako sijajnega, vendar je zgovoren dokaz, da se lahko l dobro voljo in s skromnimi sredstvi, z načrtnim delom in s sodelovanjem ter podporo podjetij uredi ■ stanovanjskih skupnostih marsikaj koristnega. Za sedaj ima dve sobi, ki sta lepo, moderno in praktično opremljeni, tako da se otroci v njih lahko dobro počutijo in tudi marsikaj nauče. Bil sem na otvoritvi. Videl ’ sem vesele otroke in zadovoljne starše. Otroci so se veselili, ker bodo lahko v teh dveh sobah v igri in zabavi preživeli dobršet; del dneva, starši pa zato, ker bodo lahko odslej odhajali na delo, ne da bi skrbeli, kaj počno otroci. Videl pa sem tudi otroke, ki se niso veselili. To so bili otroci iz sosednjih stanovanjskih blokov, kjer še nimajo otroških vrtcev, Prišli so brez vabil na otvoritev vrtca in morebiti So nekoliko zavidali svojim vrstnikom, katerih starši delajo v Mariborski testil-ni tovarni. ^ Najbrž ne bi bilo prav, če bi očitali Mariborski tekstilni tovarni in drugim gospodarskim organizacijam, ki so ustanovile svoje stanovanjske skupnoti, da se zapirajo vase in da skr-be le za svoje delavce in njihove družine. Smo šele na začetku poti, stanovanjske skupnosti so šele začele delovati in bolje je, da • imamo nekaj kot nič. Vendar teh zaprtih tovarniških stanovanjskih Skupnosti ne kaže negovati kot sistem. Sčasoma bodo morale prerasti svoje okvire in podreti plotove, ki jih ločijo od drugih ljudi, ter omogočiti, da bo tisto, kar so si pridobile, koristilo tudi drugim. Mislim, da je to perspektiva vseh teh stanovanjskih skupnosti, in stremeti bi morali, da bi plotove čimprej podrli. Naš cilj so širše stanovanjske skupnosti, v katerih bi seveda sodelovala tudi vsa druga podjetja, in v njih bi z združenimi močmi skrbeli za boljše življenje vseh, ne pa le nekaterih. Na to sem pomislil, ko sem ob otvoritvi otroškega vrtca stano-. vanjske skupnosti Mariborske tekstilne tovarne gledal otroke, ki so iz drugih hiš prišli, čeprav ne-po-bljeni. na otvoritev. cij niso odzvali temu vabilu. Zbor proizvajalcev je ugotovil na svoji zadnji seji, da niso pri-šl: k razpravi predstavniki prav iz Ustih podjetij, kjer je poležal najbolj kritičen in kjer menijo, da jim lahko le občine pomagajo izboljšati njihov gospodarski položaj. Med temi, ki niso, prisluhnili temu "abilu, so tudi predstavniki podjetja »Keramika«. V podjetju »Keramika« so začeli lani izdelovati cementno-azbestne tlakovce. V letošnjem prvem polletju je doseglo podjetje bruto proizvodnjo v višini 18,066.064 dinarjev in jo tako povečalo v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 38'Vo. Količinski plan proizvodnje je doseglo podjetje z eS.SVe. Podjetje bo po količini, preseglo planirano proizvodnjo, kako pa bo izpolnjen finančni plan bo odvisno od njihove komercialne iznajdljivosti. V podjetju so se letos povečale zaloge za 3,333.000 dinarjev. Razen tega, da ima podjetje nad dva milijona dinarjev lastnih obratnih sredstev, je najelo še 5 milijonov posojila za obratna sredstva. Toda dobršen del tega denarja je zamrznjen v cementno azbestnih tlakovcih. V podjetju sicer trdijo, da jih ne morejo prodati zaradi konservativnosti gradbenih podjetij. Razprava na splošnem zboru občinskega ljudskega odbora pa je opozorila, da je vznoik za slabo prodajo, za zaloge, za plačevanje pre-- cejšnjih obresti v podjetju samem. Ko so posamezni odborniki spraševali predstavnika tega podjetja, ali so na njihov nov gradbeni material opozorili projektante in gradbena podjetja, ni bilo mogoče razbrati pritrdilnega odgovora.* Še več. Predstavnik novomeškega gradbenega podjetja je dejal, da kot sosed Keramike sploh ni vedel za tolikšne zaloge in da jih Keramika ni dovolj vztrajno ponujala gradbincem. Res je, da je podjetje zašlo v težave tudi zato, ker je nakupilo strojno opremo za izdelavo teh tlakovcev, najelo za to 10 milijonov dinarjev kratkoročnega posojila, ni pa prejelo obetanega investicijskega posojila iz okrajnega investicijskega sklada in ne potrebnih obratnih sredstev, vendar bi bile težave manjše, če v podjetju ne bi samo proizvajali, temveč tudi prodajali. In prav zato, ker so v podjetju samo proizvajali, premalo pa prodajali, ker se kopičijo zaloge, letos ne bodo ustvarili toil- Dve novi knjižni zbirki DZS V želji, da bi se čimbolj približala bralcu, je sklenila naša osrednja založba, da bo začela izdajati dve novi knjižni zbirki, ki bosta pri bralcih gotovo vzbudili zanimanje. V prvi — imenovala se bo »Večni sopotniki« — bodo izdajali najpememb-nojša dela svetovne književnosti. Letno nameravajo izdati tri ali štiri zvezke. To bodo bibliofilske izdaje, ki bodo zato seveda izhajale v manjših na-.kladah. Program nam kaže, da lahko pričakujemo res izbrana dela, obogatena z deli naših najboljših ilustratorjev. Tako bodo izdali Prešernov »Krst pri Savici« z ilustracij ami Vladimira Lakoviča, bi si je utrdil svoj ugled ilustratorja v »Hoffmanovih pripovedkah« , in v »Dekamero-nu«. Lakovič bo ilustriral tudi Lermiontovega »Demona«. Nadaljnji program obsega se Cankarjevo »Belo krizaintemo« — ilustriral jo -bo France Mihelič — Wildejevo »Jetniško balado iz Readdnga«, pa Zupančičevo »Dumo« in pretresljivo pesnitev Conama Kovačiča »Jam, ko sredstev, da bi lahko plačevali anuitete. Napak je, če podjetje ne izpolni plana. Nič manj pa ni, če plan presega, in če ima zaradi zamrznjenih sredstev škodo (Jružba in kolektivi In prav zato je zbor proizvajalcev več kot upravičeno zahteval od podjetja Keramika, da mu predloži celotno dokumentacijo o dosedanjem razvoju podjetja. Pojasniti mu mora vzroke, kako je zašlo v takšen položaj in kako misli poslovati v bodoče. Zbor proizvajalcev bo torej o podjetju »Keramika«, o njegovem polletnem obračunu razpravljal še na posebni seji. Prav tako bo razpravljal o podjetju »Tkalnica«, ki ni predložilo pravi čas polletnega obračuna in ki mora tudi zboru proizvajalcev predložiti obsežnejšo dokumentacijo o svojem poslovanju. D. V Ravnah na Koroškem ljudje že dolgo čakajo ha novo postajno poslopje. Bliža se obdobje slabega vremena in zdaj bo vsak dan tudi po 300 delavcev čakalo kar na prostem prihoda vlaka, saj majhna čakalnica ne more sprejeti vseh pod streho. Manjša kmetijska posestva naj bi združili Med razpravo b gospodarskih problemih družbenih posestev so na seji predsedstva republiškega odbora sindikata kmetijskih delavčev LRS ugotovili, da bi bilo koristno nekatera manjša kmetijska posestva združiti v večje in ekonomsko močnejše gospodarsko enote. Menili so, da je tudi to eden izmed vzrokov za nekatere gospodarske težave, s kateri- mi se borijo posamezna, predvsem manjša družbena posestva. Predvsem so se zavzemali za združevanje manjših posestev v okviru občine, ter bi tudi poenostavili poslovanje teh organizacij. V nekaterih občinah mariborskega okraja imajo namreč po 4 in več posestev v eni sami občini (Lenart, Mari-bor-Košaki, Ptuj itd.), ki neposredno mejijo druga na drugo Se bolj pa utegne zanimati ljubitelje književnosti druga zbirka, ki se bo imenovala »Pisci mladega rodu«. Kot pove že naslov, gre za zbirko, ki bo objavljala predvsem dela mladih slovenskih književnikov: pesmi, prozo in eseje, morda pa tudi znanstvena dela. Poskrbeli bodo za vabljivo zunanjo opremo, računajo pa na tri do štiri knjige letno. Kot prva knjiga bo že letos izšla pesniška zbirka Toneta Pavčka »Sanje živijo dalje«. V Ravnah je na Ceoevju zraslo v nekaj letih kar pravo mestece stanovanjskih blokov. Zdaj pa so se ravenskim blokom pridružile še tri stolpnice, ki jih naglo dokončujejo, ter jih kot na primer posestvi Pekre jn Limbuš, Košaki dn L»pi dol itd. Podobni primeri so tudi v drugih okrajih (Ljubljana, Koper, Murska Sobota). V poštev bi prišla posestva, ki imajo približno enake proizvodnfe in dru_ ga pogoje- Potrebo in nujnost takega združevanja so Utemeljevali s tem, da bi dobili tako močnejše gospodarske organizacije, ki bi laže nosile gospodarske stroške in lahko bolje izkoristile proizvodne in druge možnosti za večjo in cenejšo proizvodnjo. Opozorili so predvsem na to, da bi večja posestva lahko smotrneje izkoriščala mehanizacijo, ki bi se jo dalo ob ve"čjlh površinah racionalneje in bolje razporedit; in izkoristiti. S tem bi se stroški mehanizacije zmanjšali, razen tega pa bi pospešili tudi specializacijo in modernizacijo same proizvodnje. Dalje bi pridobili na strokovnem kadru, pa tudi stroški za upravo in administracijo bi se znižali, poslovanje pa poenostavilo. Sedaj ima na primer vsako posestvo svojo upravo itd., kar bi potem lahko" združili, obenem pa bi pocenili in poenostavili poslovanje v obratih. Vrhu tega bi večja kmetijska posestva laže samostojno nastopala na tržiščih in bi imela večji vpliv na privatno kmetijsko proizvodnjo, kar jim sedaj spričo razdrobljenosti ne uspe. Pri vsem tem ne bi v ničemer kršili principov delavskega upravljanja, ker bi v okviru obratnih delavskih svetov, ki na nekaterih tako združenih posestvih že lepo delajo, lahko, delavci posameznih obratov v celoti uveljavili svoje pravice samoupravljanja. Prednost združevanja posestev je med drugim tudi v investicijski politiki, kajti večja posestva bi si lahko privoščila ob večji ekonomski sposobnosti tudi več kreditov za obnovo in dograditev. Taka obnova bi bila tudi racionalnejša in sodobnejša. Posebno velja to za vinogradniško-sadjarska pod- ročja, kjer edino obnova na večjih kompleksih lahko zago-goti strojno obdelovanje in s tem znižanje proizvodnih stroškov, ki so na nekaterih vino-gradniškosadj arskih posestvih še dokaj visoki. V nekaterih kolektivih in občinah so v zadnjem času o tem že razmišljali ter pripravljajo konkretne predloge, dobro pa bi bilo, če bi o tem več razpravljale tudi posamezne sindikalne organizacije na takih kmetijskih posestvih, saj so prav tako soodgovorne za čimbolj še in racionalnejše gospodarjenje' naših družbenih posestev. fm- MIMO PRflVMIH PREDPISOV Ze večkrat je bilo slišati, da v obrtnem podjetju, državnega mojstra Cirila Podržaja n; vse v redu. Prekomerno opravljanje nadurnega dela, neupravičena delitev dohodka, nemogoči medsebojni odnosi. Vse to je spodbudilo finančno komisijo občinskega ljudskega odbora Ljub-Ijana-Center, da je pregledala poslovanje tega podjetja. Kaže, da so si v tem kolektivu kar po svoje tolmačili pravne predpise, Tako so na primer: Neupravičeno zviševali tarifne postavke ne glede na delovno dobo in strokovno usposobljenost posameznih delavcev. Prj delitvi ustvarjenega dohodka se večkrat niso držali pravnih in moralnih norm. V podjetju imajo čudno pojmovanje o delavskem upravljanju. Nekateri namreč poudarjajo, da delavski svet ni samostojen organ, marveč je le v pomoč mojstru. V podjetju torej praktično ni bilo delavskega sveta, kj bi se ob kritičnih trenutkih zavzel za to, da do nekaterih nepravilnosti v podjetju ne bi prišlo. N. B. PO VRDN1KU, PO K0KIN BRODU, PO P0DVISU — DA SE NE BI VEC ZGODILO OtoVG&i, Medno mCsii JUt tx>! Nesreča se zdi neverjetna tako dolgo, dokler se ne zgodi Iz preobremenjenega trasformatorja ha I petem obzorju premogovnika Podvis je letos 1. oktobra šinila iskra. Enainšestdeset ljudi je izgubilo življenje pri požaru, ki ga je po- ! vzročila, 129 delavcev pa so z nadčloveškimi napori komaj rešili delovni tovariši in reševalni oddelki. Ni bilo nujno, da je usodna iskra sploh nastala. Ko pa se je zaiskrilo, ni bilo nujno, da je izbruhnil požar. Toda ko je požar vendarle izbruhnil, ni bilo nujno, da se je tako razdivjal. In končno, ko je vpliv najslabših okoliščin že povzročil nesrečo, nikakor ni bilo nujno, da je le-ta terjala toliko žrtev. Pa vendar se je vse zgodilo tako, kot se je zgodilo, ker so bile mnoge stvari takšne, kakršne ne bi smele biti.- Inšpekcija dela, preiskovalne komisije in tožilstvo sedaj preiskujejo vse podrobnosti. Iz njihovih poročil bomo zvedeli, kaj vse ni bilo v redu, kakšni zaščitni predpisi so bili prekršeni in kdo vse je kriv. Pokazalo se bo, da transformator ni bil zaščiten z betonsko pregrado, kot je to predpisano in kot so tudi naredili v sosednjem obratu istega podjetja. Zvedeli bodo, da so letos julija na petem obzorju zamenjali dotedanji transformator, ki je' imel 100 kVA, z novim, ki je imel 250 kVA, pa brez komisijskega pregleda in ne da bi o tem obvestili rudarsko metalurški inšpektorat, ki bi takšno zamenjavo moral do-, voliti, še preden so jo naredili. Ugotovili bodo, da daljnovod visoke napetosti, ki dovaja tok transformatorju na petem obzorju, ne ustreza predpisom. Tisti dan, ko se je zgodila nesreča, so minske eksplozije v rudniškem kamnolomu prekinile eno od njegovih faz; omrežje je bilo zato preobremenjeno in v stični glavi kabla pri transformatorju na petem obzorju so preskakovale iskre. Zažgale so osamljivo snov, nato pa se je vžgalo leseno podnožje. Izbruhnil je požar, zgodila se je nesreča. Nadalje bodo ugotovili, da ljudje, ki so bili itakrat blizu — tudi nadzorniki — stvari Bieo ocenili za zelo resno, kaj šele za usodno. Ogenj so počasi zasipali s peskom, pa jim je majhni požar »pobegnil« in se razrasel v katastrofo. Znan bo postal tudi neki tragični drobec žalostnega dogodka. Ko se je požar že precej razplamtel, je večja skupina delavcev, ki so se prebijali po glavnem rovu petega obzorja, prišla prav do ognja. Delavci so bili tedaj vsega 30—35 metrov oddaljeni od struje svežega zraka. Pa vendar so se takrat vrnili, ker je bil dim vedno gostejši in ker niso vedeli, kako dolgo bi morali še iti po rovu. Takrat se jih je mnogo ponesrečilo, ker jim ni nihče sporočil, kaj na narede. Telefonska zveza ni delovala; ne morda zaradi požara, ampak zato, ker ni bila v redu. To pa so v podjetju vedeli vsaj že mesec dni pred nesrečo, saj jim je republiški inšpektorat dela že .takrat zabičal, naj telefonske zveze popravijo. Mnogi v rudniku — od direktorja do rudarjev — so vedeli za kopico nepravilnosti že zdavnaj pred nesrečo, pa vendar. .. Te dni je izdal preiskovalni sodnik Okrožnega sedišča v Zaječaru poročilo o nesreči. Vprašanja so razjasnjena, vzroki so znani, sodišča bodo krivce kaznovala. Pa vendar to ne bo poravnalo svežih gomil, ki bodo nanje svojci in delovni tovariši od časa do časa prinašali cvetja. NEKOČ BO PRAV TEBE Tako se je to zgodilo v 'Podvisu. V Kokin-brodu in v Vrdniku pa je bilo drugače. Bilo je pravzaprav podobno. Skoraj vse nesreče so si podo-bne v nečem; nihče prev ne verjame, da se bo zgodilo. Vsem se zdi to tako nemogoče, tako izključeno — dokler se ne zgodi. Ljudje ne mislijo na možnost nesreče, malomarni so, brezbrižni in nepazljivi. To je tisti pravi vzrok vsepovsod. Zakaj naj bi sedaj obzidavali transformator, so modrovali v Podvisu, ko pa ga bomo že do konca leta odnesli ven (tako je predvideval obnovitveni načrt). V tem kratkem času se pa vendar ne bo zgodila kakšna nesreča. Nesreča se ni zgodila. Zgodila se je katastrofa. S to malomarnostjo, brezbrižnostjo, s to neprevidnostjo, s to' kopico neodgovornosti in končno — če hočete — s to slepo vero v usodo so bili _okuženi mnogi. Delavec, ki ga je treba prisiliti z denarnimi kaznimi, da uporablja zaščitne rokavice, ker mu je brez njih udobneje, tudi modruje: pa ne bo prav mene, ali pa: ne bo me prav zdaj. Dobro, ne bo te. Nekoč pa te bo in to prav tebe. Ali mora tako biti, ali pa je za to tudi nekdo odgovoren, da ima inšpekcija dela za Srbijo komaj—dva inšpektorja za higiensko-tehnično zaščito po rudarskih in metalurških podjetjih? Kam je treba uvrstiti dejstvo, da se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta v naših premogovnikih smrtno ponesrečilo. 1-15 ljudi? MOZ, KI JE KADIL V JAŠKU Z METANOM Nesreča se ne zgodi vsak dan. Pripeti se le enkrat. V Podvisu bi se lahko zgodila tudi en mesec prej in morda bi bilo celo bolje, ko bi se zgodila takrat. Terjala bi manj žrtev. Toda takšna ugibanja ne koristijo dosti. Približno mesec dni pred nesrečo so v jašku, kjer se nabira metan, zalotili delavca s prižgano cigareto. Mimogrede bodi povedano — ta delavec je bil predsednik obratnega delavskega sveta. Zgodilo se ni nič. Tako delavec kot vsi, ki so bili tedaj blizu, so imeii srečo. Ko je bil o tem obveščen okrajni inšpektorat dela, je prijavil zadevo javnemu tožilstvu v Zaječaru. Natanko deset dni pred nesrečo pa je tožilstvo sporočilo inšpektoratu, da delavca ne bodo izročili sodišču, ker to, kar je storil, ni bilo kaznivo dejanje. Na okrajnem javnem tožilstvu v Zaječarju sedijo prav gotovo dobri pravniki. Toda tudi nevednež lahko odpre Kazenski zakonik in na 123. strani v 268. členu prebere: 2. Kdor s kakšnim splošno nevarnim dejanjem ali splošno nevarno rečjo spravi v nevarnost človeška življenja ali premoženje večje vrednosti, se kaznuje z zaporom najmanj tri mesece ali pa s strogim zaporom do pet let. 3. Kdo# stori dejanje iz 1. in 2. člena tega odstavka iz malomranosti, se kaznuje z zaporom do treh let. In ko okrajno javno tožilstvo v Zaječaru ni uvedlo postopka proti delavcu s cigareto, vzrok najbrž ni bil ta, da tega ne bi bilo moč storiti po Kazenskem zakoniku. Ljudem se je zdelo njegovo dejanje nepomembno. Mar naj bi nekoga zaprli, ker je kadil! Kaj pa, ko bi ta preprosta cigareta, to nepremišljeno kajenje povzročilo eksplozijo jamskega plina in človeške žrtve? TEGA NI MOč POPRAVITI Med razgovori o nesreči se je nekdo spomnil na dogodek, ki je bil na pogled brezpomemben: nekoč je opazoval delavca, ki je v samokolnici prevažal betonsko mešanico po zidarskem odru okoli nove stavbe. Ko je» pripeljal do tja, kjer sta se deski stikali, mu je samokolnica vedno poskočila in vsakokrat je stresel malo betona. Brž ko je pripeljal do konca, pa se je delavec vrnil z lopato In tisto malo stresnega betona takoj počistil z deske. Ta delavec ni modroval: saj se zaradi takšne malenkosti ne bo zgodila nesreča. Nasprotno, prav gotovo je mislil: kdo ve, nesreča se lahko, zgodi. Nekomu lahko spodrsne. Kadar ljudje tako razglabljajo in kadar tako delajo, se nesreče ne dogajajo. To se ne nanaša le na tistega, ki dela z rokami, ne nanaša se niti predvsem nanj: tudi nadzornik in direktor in sindikalna podružnica, pa tudi ljudski odbor in svet proizvajalcev in kdo ve kdo še vse morajo takoj počistiti »streseni beton« okoli sebe, na svojem področju dela. Kadar gre za človeška življenja, tveganja ni moč dovoliti. Nenehno opozarjati na možnost nesreče se zdi mnogim brez smisla. Najde se celo pametna glava, ki te bo v takšnem primeru proglasil za strahopetca ali plašljivca. Res, nesreča se ne zgodi vsak dan in niti ne vedno, kadar bi se lahko zgodila. Toda ko se zgodi, si pahnil v nesrečo sebe, pa svojega tovariša, mnogo svojih tovarišev ali mnogo ljudi, ki si zanje odgovoren. Morda si utrnil življenja, ki bi mogla živeti še dolgo zase, za družino, za kolektiv, za skupnost. Življenje je takšno, da je večino napak moč 'popraviti, kadar pa je kdo ob roko, ob oči, kadar kdo izgubi življenje, ni tega moč popraviti nikoli več. Vedno misli na to, človek, in tudi od drugih zahtevaj, da na to vedno mislijo! Zvonko SlmI6 MESEC TEHNIKE V ŠOLSH Ustvariti materialne pogoje za novo šolo Nedelovanje šole, organov oblasti, družbenih orgsmtsasij, ustanov, podjetij in staršev. - Mnogo je odvisno od pobude šolskih odborov c* e s i j* e b tn ii i Centralna odbor Ljudske tehnike Jugoslavije je dal pobudo, naj bi bil letos od 1. do 29. novembra v vsej državi »Moiiee tehnike v šolah«. k temu so ga izpodbudili dosedanji uspehi podobnih akcij, predvsem pa želja, pomagati šolskim vodstvom k čim hitrejši preobrazbi pouka v osemletkah i» srednjih šolah. S tem so organizacije LT med prvimi začele konkretno akcijo za pomo č šolam s finančnimi in materialnimi sredstvi, učili in pripo moški, ki so nujno potrebni za uvedbo kvalitetnejšega moderne ga pouka, kakršnega predvideva šolska reforma in program ZK J. Kako je akcija zamišljena? Predvsem to ni samo akcija TL, temveč morajo — če hočemo, da bo uspela. — sodelovati šole, organi oblasti, družbene organizacije,, ustanove in podjetja, pa tudi posamezniki. Podjetja, strokovna združenja in zbornice bodo n. pr. lahko organizirale zbiranje raznih starih strojev, orodja in materiala, ki so že iztrošeni in za proizvodnjo neuporabni, šole pa jih koristno lahko uporabijo kot učilo, oziroma surovino za predelavo v šolski -delavnici. Podjetja bi lahko prevzela patronate nad posameznimi šolami in njihove delavnice stalno oskrbovala n. pr. z odpadki svojih surovin, oziroma izdelkov. Nadalje bi z občasnimi ekskurzijami učencev v podjetja približali otrokom organizacijo proizvodnje, seznanili jih s posameznimi proizvodnimi procesi in pogoji dela v tovarnah. Cimvec Šolskih DELAVNIC Poglavitni namen letošnje akcije je: formirati in opremiti čim več šolskih delavnic, kabinetov in laboratorijev, urediti šolske zbirke in učvrstiti orga-nizaci; n klube LT. Pri tem pa ra e. gospodarskih organizacij in društev LT lahko uspešnu pomagajo tudi starši s svojim strokovnim delom, s finančno m materialno podporo. Praksa je namreč pokazala, da so že doslej starši v mnogih primerih krepko pomagali šolam pri ustvarjanju šolskih -delavnic. (Zgleden" je n. pr. primer staršev v Malom Id.ošu v'Vojvodini, kjer so s prostovoljnim delom ustvarili šolsko delavnico in izdelali kvalitetne orodne stroje.) , Za to akcijo se bodo morali še posebno zavzet} šolski odbori; ki najbolje poznajo potrebe in pogoje pouka v posameznih šolah in kj tudi najlaže v svojem šoasikem okolišu pridobe vse, ki šoli prj tem kakorkoli lahko pomagajo. Akcija pa bi bila enostranska, če ne bi vzporedno z zbiranjem materialnih sredstev za opremo šolskih delavnic, kabinetov in laboratorijev med mladino in starši budili zanimanje za tehniko, za vse, kar nam' ta dobrega prinaša in kar tudi od nas zahteva, če jo hočemo s pridom uporabljati. Organizacije LT so že doslej v raznih privlačnih oblikah (n. pr. z društvi »Napravi si sam«) poskušale pridobiti čim več ljudi za tehnično vzgojo in jih usposabljale za pravilno uporabo modernih tehničnih sredstev v proizvodnji in v gospodinjstvu. Z ustvarjanjem stanovanjskih skupnosti pa bodo potrebe in možnosti za širšo" tehnično . vzgojo in uveljavljanje mladine še večje. Ze ob sedanji akciji bi bilo potrebno misliti na to, kako tudi izven šole, zlasti v stanovanjskih skupnosti, koristno zaposliti mladino v delavnicah, kjer se bo razvedrila, pa tudi tehnično vzgajala. USPEH AKCIJE »TEHNIKO MLADINI IN PIONIRJEM« Za Slovenijo sedanja akcija ni nekaj novega in nepoznanega. Pravzaprav gre prj tem le za nadaljevanje nedavno NOV USPEH MJI1II VILHfiRiS Ime Maria Vilharja, ki dela v livami »Litostroj-«, je našemu občinstvu že precej znano. Sodi med tiste n§še amaterje, ki razen rednega dela znajo najti še dovolj časa, da se resno bavijo z eno izmed umetnoi&ti. Vilhar je začel s kiparstvom in slikarstvom takoj po osvoboditvi, ko je delal 1 v jeseniški železarni. Z njim je nadaljeval v JLA, še večjo možnost pa je dobil s svojim vstopom v kolektiv Litostroja. Samostojno je razstavljal že v Kopru, Ljubljani, na Reki, v Zagrebu in v Beogradu.- Vilharjevi napori so zdaj dobili novo priznanje. Danski fflikair Kund Aage Borche-mfenise ga je povabil, da bi razstavljal na Damskem. Na otoku Fyu ima namreč lastno galerijo, v kateri so že razstavljali umetniki iz Skandinavije, Srednje Evrope ter Severne Južne Amerike. uspešno zaključene akcije »Tehniko mladini in pionirjem«. Ta se je začela v letošnjem januarju in zaključila ob dnevu mladosti; zajela je 963 od 1119 šol v osmih okrajih. Tudi v tej akciji je bila osrednja naloga: ustvariti pogoje za tehnično — vzgojno dejavnost, pridobiti in-struktorske kadre, ustvariti materialne pogoje in oskrbeti potrebno literaturo. V razmeroma kratkem času petih mesecev je ob sodelovanju vseh organizacij bilo v Sloveniji ustanovljenih 90 klubov mladih tehnikov in 1119 posameznih tehničnih krožkov. Podjetja in organizacije so opremile 255 delavnic in tehničnih kotičkov. S tem je petini vseh šol omogočeno, da lahko uvedejo stalno tehnično vzgojo. Nad pionirskimi in šolskimi tehničnimi krožki je 179 podjetij prevzelo patronate in jih stalno oskrbujejo z odpadnim materialom in opremo ali pa pomagajo s svojimi strokovnjaki, ki vodijo posamezne krožke. Zlasti moramo pohvaliti nekatera celjska in ljubljanska podjetja, ki so razen za bližnje šo-,le poskrbela tudi za pomoč oddaljenejšim šolam v pasivnih krajih. V času akcije je bilo tudi 799 ekskurzij v razna podjetja, ki se jih je udeležilo 34.400 učencev. Mnoga podjetja so povabila v svoje delavnice člane pionirskih krožkov LT ter jim dala na razpolago svoja orodja in opremo ter strokovno vodstvo. Na ta način podjetja niso le omogočila mnogim učencem, da so od blizu spoznali podjetje in stroje, temveč so , jim tudi približala delo in morebiti marsikoga od njih navdušila za poklic, ki ga je spoznal v delavnicL Ti podatki dokazujejo, da so podjetja zelo naklonjena navezovanju stikov z mladino in da s0 tudi pripravljena pomagati. Spričo tega je možno doseči zelo tesne stike med proizvajalci in učečo se mladino, kar že samo po sebi pomeni tehnično vzgojo. Število prevzetih patronatov pa obenem kaže. da je še veliko šol brez patru natov in med temi veliko takih ki bi jim bila povezava s podjetjem ali kmetijsko zadruge zelo potrebna. Dosedanji uspehi kažejo, da je nešteto možnosti, pa tud; pripravljenosti za pomoč šoli pri premagovanju materialnih težav. Treba je le izpodbude, iznajdljivosti in dobre volje. Ce bo te dovoli PD vseh, ki so poklicani, da sodelujejo v tej akciji, se bomo ob dnevu republike lahko pohvalili še z večjimi uspehi. Tilka Blaha VIDA TAUFER (1903 o Toplicah; je naj ooljša slovenska pesnica. Pred vojno je izdala knjigo »Veje v vetru«, leta 1950 pa je izšel izbor njenih starih in novih pesmi »Izbrani Usti«. ZAVRŽENO PISMO rij res, ne vem, čemu sem mo pisala: pri srcu mi je zdaj tako hudo. Ce mogla bi, bi bridko zajokala, tesno zakrila ranjeno roko. V avgustu, na nedeljo sem pisala, žarele so mi žalostne oči, in trikrat pismo sem potem prebrala, s seboj nosila ga tri dolge dni. Podlesek moj, sama sva zdaj ostala, samo ti veš, kako mi je hudo. Saj res ne vem, čemu sem mu pisala, čemu zdaj nosim ranjeno roko. Knjiga pisatelja Čufarja Prejšnji mesec je izšla pri Cankarjevi založbi knjiga pisatelja Toneta Čufarja »Nova gaz«. Urednik Cvetko Zagorski je v nji pripravil izbor pripovednih del pokojnega pisatelja, kratek življenjepisno- kritični uvod pa je knjigi na- som bonli za interese delav-pitsal Mitja Mejak. skega razreda, ampak zgolj ti- Zapisano je, da je Tone Ču- sti 'avtorji, katerih pot ni vo-far proletarski pisatelj. Kako dila k pisateljskemu poklicu pomanjkljiva je ta oznaka, je . skozi šolske klopi srednjih ali skušal pojasniti že v uvodu visokih šol. Dodeljevalci takih Mitja Mejak in ne bo odveč, če k temu tudi v našem poročilu dodamo nekaj misli. V kritiki, publicistiki in slovsteni zgodovini se včasih udomačijo nazi- naslovov se verjetno ne zavedajo, kaj je njihova prava vsebina. Pisateljev namreč ne ocenjujemo po poreklu, po tem, ali so bolj ali manj bur- vi ali oznake, ki so, če jih na- ioazni ali proletarski ali krneč 1 • f 7 ____ ___________ 7 _ _ J._i /V-V 7/7 /Irt -vn .11 Prejšnji mesec so v Kostanjevici odprli razstavo del slikarja Rudija Simčiča. Razstavljenih je 60 monotipij in grafiki-Ljubljančam Rudi Simčič podaja v svojih delih grozote vojne in internacijskih taborišč, ki jih je sam okusil; zlasti močan pa je v ciklusu o delavcu, tovarni in delu. — Na sliki: Rudi Simčič — »Vojna« (grafika). drobneje pogledamo, brez pravega smisla, zlasti zato, ker jih ne uporabljamo na pravem mestu. Vsebina oznake proletarski pisatelj je dandanašnji približno taka: samouk, ki je zrasel v delavskih vrstah in zastopal v svojem delu mteres delavskega razreda v boju zoper kapitaliste, vendar njegovo delo nima dovolj pomembnih pisateljskih kvalitet, aa bi ga lahko prišteli med pi s at e -l j e , ampak njegovo pisateljsko čast skušamo reševati z vzdevkom »proletarski«, s čimer hočemo morda opozoriti na prilike, ki mu niso dale možnosti razvoja, v resnici pa tisto, kar je v njem resnično umetniško vrednega z . neprimernimi in nepotrebnimi »opravičili« zgolj ponižujemo in žalimo. Po tej logiki namreč niso proletarski pisatelji, če je takšna oznaka sploh potrebna, Cankar, Prežihov Voranc, Mij, ško Kranjec, Ivan Potrč in mnogi drugi, ki so se s pere- ki potomci, ampak po njihovem delu, po družbeni usmerjenosti in umetniški prepričljivosti. Treba je odpraviti v naši zavesti škodljivo in nevzdržno delitev na »prave« in na vse mogoče druge »ljudske« pisatelje in da se navadimo reči umetnosti umetnost, slabi knjigi pa slaba knjiga brez vseh sentimentalnih in raznih drugih predsodkov, kadar govorimo namreč o umetnosti in ne o zgodovini socialnega boja. Če bi Tone Čufar še danes živel m književno deloval, bi mu najbrž nihče ne rekel »proletarski pisatelj« in na ta način skušal reševati njegovo delo, ki takega reševanja ni potrebno, ker Čufar ne sodi med tiste, ki so prišli v literaturo samo z veliko željo brez daru. Pisateljeva življenjska pot je bila vse prej kot lahka, vendar se je z vztrajnostjo pisateljskega gorečneža polagoma ■ di še povedali, le njegova pripovedna dela, uvodoma pa še dve predsmrtni pismi. V črticah in novelah opisuje Tone Čufar predvojno socialno stvarnost. V nič leaj rožnatih razmerah si mali ljudje skušajo ukrasti kako lepšo stran življenja; najdejo jo predvsem v ljubezni, vendar tudi ta kaj kmalu privablja nove težave. Družine brezposelnih se upogibajo pod težkim bremenom bede. Čufar ne gleda svojih junakov skozi leče dogmatične idejnosti, ampak jih pozna iz izkušnje, zato so to zmeraj ljudje z resnično človeško podobo in ne papirnate sheme. Zanimivi so v tem oziru liki iz obeh jetniških novel v tej knjigi. Noveli v celoti ne presegata reportažnega načina pisanja vendar so liki živo in pisano predstavljeni. Nedokončani roman »Ljudje iz kleti«, ki ga tudi prinaša naša knjiga, kaže, da se je Čufarjeva pisateljska sila že prebila iz začetnih pisateljskih poskusov in je zorela vse bolj v pravo pisateljsko osebnost, ki pa se zaradi prezgodnje smrti ni mogla izoblikovati do zadnjih možnosti. Prav zaradi Čufarjeve zvestobe resničnemu življenju bo knjiga njegove proze našla tu- Trije občinski kulturni tedni v mariborskem okraju V kratkem obdobju nekaj tednov so občinski sveti Svobod in prosvetnih društev kar v treh mariborskih občinah priredili kulturne tedne. Poudarek teh revij je bil predvsem na tem, da ob vstopu v novo sezono razgibljejo društveno dejavnost in vzbude zanimanje za prosvetno delo pri čimširšem krogu prebivalstva. Prvi kulturni teden v jesenskem času je izvedla občina Rače — izrazito kmečki predel. Prireditelj je bilo prosvetno društvo »Dr. P- Turner« v Framu, kjer se je festival tudi odvijal. V središču sporeda so bili nastopi dramskih skupin. Prosvetno društvo iz Hotinje vasi — doslej prireditelj petih uspelih krajevnih festivalov — se je predstavilo z igro Arthura Millerja »Vsi moji sinovi«. To je bil tvegan poizkus za skupino, ki je doslej pretežno igrala drame s kmečko teipatiko in ljudske igre. Vendar je režiser Stanko Potisk — slušatelj Akademije za igralsko umetnost — uspel z mladimi igralci. Predstava je prevsem v igralskem pogledu polno zaživela. Domača dramska skupina iz Frama je zaigrala v režiji Brigite Breitenebner dramo Ivana Potrča »Lacko in Krefli«. Predstava je uspela predvsem zaradi nekaj uspešno upodobljenih likov, manjkala pa je še vigranost. Mnogo pozornosti so posvetili smiselni jn lepi sceni, maskam in kostumom. Skupina iz Trnič je prišla pred občinstvo- s precej zastarelo in umetniško revmo kmečko igro »Maščevanje usode«. V delu je bilo še dosti pomanjkljivosti, kaže pa veliko prizadevnost režiserja Ivana Lončariča in igralcev. Na sporedu kulturnega tedna pa so bili še slavnostno zborovanje, odkritje spominska plošče dr. Pavlu Turnerju, koncert, proslava 75-letnice šole, predavanje o zgodovini domačega kraja, zelo uspel partizanski večer in gasilski manever. Občinski svet v združeni občini Ravne-Crna je dobro pripravil in izvedel kulturni teden v Mežiški dolini. Ravne postajajo vse bolj kulturno središče naše Koroške. O tem pričajo stalna gostovanja SNG Maribor, ki jih organizira domača Svoboda, in pa uspele prireditve v tem tednu. Iz vsega dela je razvidno pomembno stremljenje h kvaliteti. Dramske skupine so se predstavile: Črna z dramo Maksima Gorkega »Vaša Železnova«, Žerjav s Cajnkarjevo igro »Za svobodo«, Prevalje z Marinčevo »Komedijo o komediji«, kotelj-ski gozdarji pa so igrali Moli-erovega »Skopuha«. Najboljša predstava je bila uprizoritev »Vase Železnove«. (o njej smo posebej pisali v prejšnji številki DE — op. ur.) Razen glasbenih prireditev, lutkovnih nastopov in druge dejavnosti, ki se je manifestirala v tem tednu, pa je pomemben še občni ^ zbor občinskega sveta Svobod, ki je s kritičnimi ugotovitvami in novim načrtom zaključil prireditve. Velik uspeh dela sveta je že v tem, da je uspel dobro izvesti občne zbore vseh Svobod in prosvetnih društev svoje občine do predpisanega roka. Ob tem je prav, da omenimo dobro delo Svobode v Mežici, ki sicer v tednu ni sodelovala, je pa v preteklem letu žela z Bu-dakovim »Klobčičem« velik uspeh na republiški reviji v Velenju. Pohvalno je tudi delo godb na pihala, predvsem ravenske (II. mesto v Postojni), pa tudi mežiške, ki je trenutno v zagati, in prevaljske. Manj razveseljivo pa je, da trenutno živi v Mežiški dolini le en pevski zbor (v Črni). Tretji občinski kulturni teden pa je bil pred kratkim končan v občinj Maribor-Tezno. Občina sega iz mesta preko močnih industrijskih predelov v popolno podeželje. Tq se je pokazalo tudi v prireditvah, čeprav je občinski svet ta društva že precej tesno povezal. Tudi v tem tednu so zasedle dramske predstave večino večerov. Izbor je bil prav pester. Svoboda Hoče je pred občinstvom odkrivala mračnost Knit-tlova »Via Male«. Sposobna roka režiserja Janeza Cokla je ustvarila dostojno predstavo. Med igralskim; liki so polno zaživeli predvsem prikupna Sylveli (Breda Bogataj), pokvečeni Ni-klaus pa tudi sodnik Andreas, Hana in drugi. Mlada skupina Svobode Tezno je s pravim komedijskim tempom zaigrala »Škandal pr) Bar-letovih«. Igro je uspelo zrežiral Izlakar Raf, med igralci pa sta se odlikovala Milica Opres-nik in Mirko Stic. Igralci iz Dupleka so se predstavili z dramo »Molčeča usta«. Delo je zrežirala in tudi uspešno odigrala vlogo Belinde Anica Duh. Za podeželsko skupino je bila uprizoritev trd oreh. S požrtvovalnim in vestnim delom so ga uspešno strli in pokazali precejšen napredek od prejšnjih iger. Dramska skupina Svobode Pobrežje se je na kulturnem tednu predstavila z dvemi deli. V režiji Toneta Šmirmaula so uprizorili Marijana Matkoviča dramo »Na koncu poti«. Ta izredno zahtevna drama s tematiko NOB je bila za mlado skupino kljub velik; prizadevnosti občutno pretežka. Zaživelo je predvsem zadnje dejanje. Med podanimi liki je izstopala Irena Hribernik v zahtevni vlogi Nede. Drugo prikazano delo je bila Korenova komedija »Ambasador«. Občinstvo je živahno igro z aktualnim; problemi navdušeno sprejelo. To je bil velik uspeh za režiserja Ivana Dajč-mana, mladega igralca Kuharja, ki je tolmačil glavno vlogo, in celotno skupino. , Kvalitetn; so bili tudi ostali nastopi — od lutkovnih predstav do koncertnih nastopov pevskih zborov, tamburašev in mladinske godbe. Za razvoj dramske dejavnosti pa je bil pomemben tudi tu kritičen pogovor .o uprizorjenih delih z igrale; in režiserji. Kulturni tedni so torej močno razgibali kraje, kjer so bili prirejeni, in pokazali stremljenje nastopajočih, da bi se predstavili s čim 'boljšimi uprizoritvami. Tako je bil repertoar v splošnem dobro izbran. Rast je sicer različna, zabeležimo pa lahko povsod vsaj majhen na- predek. In vidna je široka razgibanost mladine, saj v večini skupin mladina celo prevladuje. Janez Karlin vijugala k uspehom in se skozi vse težave prebijala k poklicu, za katerega se je Čufar čutil namenjenega. Izbor »Nova gaz« kaže. da so možnosti, ki so v njem tičale, bile precejšnje, da jih je tudi do velike mere razvil in da bi nam imel nedvomno še veliko povedati, če ga ne bi doletela prezgodnja, tragična smrt pod streli nemških okupatorjev leta 1942. Čufar je pisal pesmi, prozo, drame in članke, pričujoči izbor pa prinaša, kakor smo že našern času odmev v bralcu ter mu pripovedovala o težkem delavskem, življenju v preteklosti, hkrati pa pričevala o pisatelju, ki je znal temu življenju živo prisluhniti. Kajetan Kovič I O TEBI TVOJEM DELU, @ TVOJIH USPEHIH IN @ TEŽAVAH PIŠE »DELAVSKA ENOTNOST« N0VH GALERIJA Slikar in grafik Miha Maleš se je rodil 1903. leta na Jeranovem pri Kamniku. Umetniško akademijo je obiskoval v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi. Sodeloval je na številnih pomembnih razstavah doma in v tujini. Prav sedaj razstavlja svoje grafike in poslikano keramiko — krožnike in vaze — v Zilrichu v Švici. ■ ■rnimimmmm. mr--™* Ze sam naslov »Spomin na Benetke« nam govori, da ta slika ni delana po naravi, zato je tudi zelo sproščena. Tisti prizori, ki so se ob prvem slikarjevem srečanju s tem mestom na kolih najgloblje vtisnili v njegov spomin, so prikazani na naši sliki. To sta mlada zaljubljenca, galeb, morje, ribe, prvi pogled na Benetke in gondola ... Vse to pa je umetnik le nakazal — zaljubljenca s portreti, gondolo samo z značilno krivino na koncu čolna itd. — in je te elemente združil v likovno celoto. Ta slika je prav značilna za Maleševa dela: motiv, pa naj bo že kaikršenkoli, prikaže vedno s čimbolj enostavnimi sredstvi. »Vse ostalo, kar naj slika pripoveduje,« pravi slikar sam, »prepuščam gledalcu. Ce je dobra, pusti v gledalcu vtis, ga prevzame in mu s tem že dovolj pove, če pa tega nima, gre pač mimo nje .. Mihi Malešu sta čista linija in oblika najizrazitejši likovni sredstvi. Teh ne opusti niti pri silkanju z oljem. (To kaže tudi naša slika.) Kljub temu pa ne bomo v njegovih delih zasledili golega posnemanja narave, saj tudi pravi, »da posnemanje zgolj zunanje oblike ni umetnost, temveč obrt, obrt. ki je še daleč od prave umetnosti«. r »JAOBANKK« tovarna kemičnih in pralnih izdelkov PIHJIK »IGO RDEČI ROBOT« pere bolje od mila JE ZA PRANJE BELEGA PERILA! V VSAKEM GOSPODINJSTVU JE NENADOMESTLJIV! Da je to res! preizkusite sami! Vse p>osle tuzemske in mednarodne špedicije (izvoz, uvoz, tranzit, carinjenje, transportno zavarovanje, voz-ninske reklamacije, transportne kalkulacije, itd., javna skladišča, oskrba dostave blaga na dom, lastni industrijski tir, prevozi s kamioni in hladilnimi avtomobili itd, itd.), Vam hitro in solidno izvrši »GLOBUS - ŠPEDICIJA« UUBU1UM, TIT3VH 33 s svojimi poslovalnicami: BEOGRAD, Gavrile Principa 8 tei. 27-054 CELJE, Mariborska 12 (loko promet) tei. 26-28 CELJE, Titov trg 3 (mednarodni odd) tei. 21-78 JESENICE, Gosposvetska 29 tei. 956-254 KOTORIBfl, železniška postaja tei. 7a KOZINA - Herpelje tei. 25 MARIBOR, Mlinska 1 tei. 30-32 NOVA GORICA, Rožna dolina tei. 24 PREVALJE, železniška postaja tei. 25 REKA, Stara carinarnica tei. rs-io SEŽANA, tei: 65 SUBOTICA, Djura Djakoviča 19 tei. 10-92 ZAGREB, Branimirova 37 tei. 37-020 IN SVOJIMI PREDSTAVNIŠTVI V DIMITROVGRA-DU, OSIJEKU, VRSCU IN VUKOVARJU. ! ! Poleg ostalega razpolagamo z lastnimi skladišči na Reki, od koder odpremljamo vse pošiljke ob Jadranski obali, na Otoke, kakor tudi v inozemstvo. LJUDSKA UNIVERZA LJUBLJANA KOVINARJI POZOR! < izšel je ponatis »IZPITNEGA PROGRAMA ZA NEKATERE POKLICE KVALIFICIRANIH IN VISOKOKVALIFICIRANIH | DELAVCEV KOVINSKE STROKE«. \ Vse interesente, posebno uprave podjetij in sindikaltie l podružnice obveščamo, da lahko nabavijo ta program j pri Ljudski univerzi, Ljubljana, Cankarjeva 5-III. |ococxxx>oooooococo(aD5c»300oooocorr>cry)r•••••• LJUDSKA UNIVERZA - LJUBLJANA Popisni tečaji Kakor vsako leto, prireja Ljudska univerza tudi letos dopisne tečaje, ki imajo namen pomagati delovnim ljudem razširiti njihovo obzorje in jim nuditi dopolnilno pošolsko izobrazbo. S tem namenom prireja Ljudska univerza sledeče tečaje: @ Dopisni tečaj iz osnov, knjigovodstva (za začetnike), ® Dopisni tečaj višje stopnje knjigovodstva za proizvodne panoge (podjetja in obrati); @ Dopisni tečaj višje stopnje knjigovodstva za trgovino in gostinstvo; © Dopisni tečaj iz knjigovodstva za zadruge, ki se deli na začetni tečaj, na prvj nadaljevalni tečaj in na drugi nadaljevalni tečaj. Vsa učna snov je prirejena izključno za zadlružno gospodarstvo. © Dopisni tečaj iz poslovne korespondence In komercialnega poslovanja. Prijave za vse tečaje sprejema Uprava Ljudske univerze, Ljubljana, Cankarjeva 5-III. Tudi vse potrebne informacije dobite tam. Rok prijave je do konca oktobra. ! ! I I i i ! i i .4.•••••« ••••••«•• ■•«.••••« •4«*4*««« •••••••4» Ti 11 J Izdelki tovarne TOBI na letošnjem zagrebškem velesejmu Tovarna termo-električnih proizvodov TOBI v Bistrici pri Mariboru slavi letos lep jubilej — tridesetletnico svojega obstoja. Naj se ob tej priložnosti ozremo na dolgo razvojno pot, ki je tovarno do danes privedla med najbolj znane proizva-NJalce izdelkov široke potrošnje pri nas; NASTANEK TOVARNE V nekdanjem mlinu Ser-baumov so 1928. leta prvič zapeli industrijsko pesem stroji, ki so oblikovali kovino: tovarna, ki je bila tedaj ustanovljena, se je imenovala »Železoprometna d. d. Bistrica« in ustanovil jo je tuj — avstrijski — kapital. Opremljena je bila s starimi, 'v matični avstrijski tovarni že dosluženiml strojd, pa tudi zgradba sama je bila komajda podobna tovarni, saj je bil nekdanji piiin znotraj povsem lesen. Tovarna je r:.> stala kot podružnica matične avstrijske tovarne, ker so tedanji carinski predpisi določali v takšnih primerih nižjo carino za surovine in polizdelke, ki so prihajali vanjo. Delovna sila pa je bila vrhu tega v Jugoslaviji tudi hudo poceni v primerjavi z avstrijsko. Tako so bili za tujega investitorja pogoji dovolj vabljivi, da je tovarno ustanovil. V »Železoprometnl« so spočetka izdelovali le stavbno okovje, pozneje Pa so začeli delati tudi tako imenovane »graške štedilnike«. Vodstvo tovarne je bilo tuje in je bilo pravo nemško gnezdo na tleh slovenske vasi. Seveda je odigralo tudi svojo petokolonaško vlogo ob vdoru Hitlerja v našo državo. Na srečo pa je ob koncu minule vojne delovnemu kolektivu v tovarni uspelo preprečiti rušenje tovarniških naprav, s čimer so tovarni zagotovili nadaljnji življen-ski obstoj. Osvoboditev je pomenila rojstni dan današnje tovarne TOBL TEHNIČNI RAZVOJ Industrijski razvoj današnje tovarne v Bistrici pri Mariboru je šel po poti organske rasti proizvodnje: Prva faza je bilo obdobje proizvodnje stavbnega okovja. Ta proizvodnja ne terja posebne strokovnosti, ker so izdelki enostavni, dasiravno Ima tudi svoje značilnosti. TOBI je to svojo dejavnost tako razvil, da je postalo njegovo okovje znano tudi v tujini, hkrati pa je bila faza njegovega razvoja pomembna šola strokovnega kadra, ki se je naučil izdelave orodja in smiselne izrabe strojnega parka. V drugi fazi razvoja tovarne pa se začne proizvodnja štedilnikov in peči na drva. V tovarni začnejo izdelovati namesto prejšnjih »graških« štedilnikov lepe in sodobne modele, ki so še posebno lepi zaradi emajliranih delov (»graški« štedilniki so bili črni). Delovni kolektiv dobiva nove zkušnjc: nauči se obdelovati pločevino na velikih površinah in montaža postane zahtevnejša, zato pa tudj natančnejša. Proizvodni postopek je že bolj zamotan in terja najosnovnejšo tehnično dokumentacijo ter organizacijo proizvodnje. Zato tovarna že čuti potrebo po tehničnem kadru. Začetek tretje razvojne faze pa označuje prehod na proizvodnjo, električnih štedilnikov in kuhalnikoV. Vse dosedanje izkušnje kolektivu odlično koristijo: ob že osvojenih postopkih z emajliranimi deli je bilo treba vnesti v proizvodnjo le še električne elemente, ki mi-' mo prejšnjih delov sestavljajo električni štedilnik. Tovarni uspe z mnogo domiselnosti izdelati an poslati najtrži-šče proizvod, ki so si ga naši potrošniki želeli že tako dolgo. Ob tej preusmeritvi proizvodnje je skok razvoja v tovarni največji: novi izdelki so zahtevni in terjajo kakovostno delo. Kolektivu je uspelo izdelati električne elemente, ki jih je mirno moč primerjati z uvoženimi, število sestavnih delov konč-, nega proizvoda se močno poveča, tako da postane dokumentacija nujna. Dotedanje obrtniške prijeme v proizvodnji nujno nadomestijo industrijski. Pojavijo se vprašanja konstrukcijskega biroja, tehnične priprave dela, serije tekočega traku itd. Mojstri postajajo vedno bolj le neposredni učitelji v proizvodnji, tehnični kader pa se ukvarja z organizacijo proizvodnje in vnaša vanjo nove misii, nove prijeme. V nadaljnji — četrti — fazi razvoja pa začnejo v tovarni TOBI izdelovati hladilnike za široko potrošnjo. To pa je že zelo zahtevno delo. Odpre se področje hladilne tehnike in njenih vsakovrstnih muh. Kot nova tehnološka posebnost v pro- izvodnji se pojavi lakiranje ' z žganimi laki kot nadomestilo za emajliranje pri izdelkih, ki jim ni treba vzdržati visokih temperatur. Sedaj poznajo tovarno TOBI že po vsej državi, pa tudi v tujini, saj se je na tržiščih uspešno predstavila s štirimi vrstami izdelkov: z okovjem, s štedilniki in pečmi na trdna goriva, z električnimi štedilniki in pa s hladilniki Na tej fazi razvoja pa nalet: tovarna TOBI na probleme, kj presegajo njene materialne zmogljivosti: predvsem gre tu za vprašanje razširitve obratnih prostorov in pa za ustanovitev lastne emajllrnice. Stisko s prostori je tovarna vsaj delno tako omejila, da je opustila del proizvodnje in ostala le pri izdelavi elektro-termičnih aparatov in hiadiiinikov. Pri emajliranju (Tovarna emajlirane posode v Celju ni več zmogla vedno večjih naročil TOBI) pa si je morala pomagati tako, da je zgradila zasilno lastno emajlšrnico, ki sprejme 40% izdelkov tovarne, medtem ko emajlira drugih 60% izdelkov še vedno celjska emajiirnica. Naslednja stopnja razvoja tovarne — vsaj kar zadeva organizacijo proizvodnje — je vključitev v skupnost MARIS, ki vsklaja odnose med proizvajalci s skupnimi proizvodnimi načrti. Tako postane TOBI kot član MARIS in dalje Elektroindustrije Jugoslavije pomemben delec v verigi proizvodnje predmetov široke potrošnje. LJUDJE V TOVARNI Seveda so vsi doseženi uspehi plod marljivega in trdega dela ter prizadevnosti vsega delovnega kolektiva tovarne TOBL Kolektiv je zdrav in trden in pravilno ocenjuje sedanjost kot svojo dobo, t. j. dobo delavskega razreda. Žrtve iz tovarne med NOB so v današnjem delovnem kolektivu obrodile bogat sad. Organi delavske, ga samoupravljanja so se po vojni v tovarni razvijali družno s splošno rastjo delavskega samoupravljanja pri nas in danes uspešno delajo. Za politično vzgojo pa skr. bita v kolektivu sindikalna podružnica in Zveza komunistov. Politično življenje je v tovarhi dokaj razgibano, saj je n. pr. sindikat doslej že večkrat reševal vprašanja, ki so bila najbolj živo povezana z vsakdanjim življenjem. Po osvoboditvi je bil zgrajen Delavski dom, kj so v njem sedaj mimo drugih prireditev trikrat tedensko tudi kino predstave, sindikat pa je mnogo storil tudi pri organizaciji preskrbe in s tem jjokazai pravo skrb za delovnega človeka. Sedaj budno spremlja uvajanje novih zakonov in njihovo izvrševanje, posebno pa skrbi za zaščito delovnih ljudi. Nasploh je moč reči, da tovarniški kolektiv prednjači s svojo družbeno vlogo v vsem življenju Bistrice. V vseh organizacijah — SZDL, ZK, RK, Svoboda — so namreč večidel člani prav tovarniški ljudje in pa njih svojci. NAČRT* ZA PRIHODNOST Kolektiv tovarne TOBI je z dosedanjim delom in uspehi pokazali, kaj zmore. Ni malo ljudi, ki ob pogledu na poslopje in na izdelke tovarne menijo: »Res nismo mislili, da je v takšnem zapuščenem mlinu moč izdelovati tako lepe gospodinjske naprave!« — Takšna priznanja pa kolektiv nedvomno še podžigajo k novim naporom. Osnove, ki tovarni narekujejo povečanje proizvodnje, so velike. Predvsem so tu potrebe domačega tržišča, ki so še vedno trikrat večje od sedanje proizvodnje, potem pa je tu tudi možnost izvoza na Srednji vzhod, pa na Zahod in na Vzhod. Ob razširitvi proizvodnje pa bo tovarni morala priskočiti na pomoč skupnost s krediti za nadaljnjo rast podjetja. TOBI je že izdelal svoj perspektivni načrt in že ima odobritev za prvo stopnjo razvoja, t. j. za graditev nove emajlirnice, ki bo krila tudj potrebe drugih podjetij mariborskega industrij, skega bazena, in pa za graditev nove montažne hale. TOBI tudi že skrbj za svoj bodoči kader in štipendira več gojencev posebno na tehničnih in ekonomskih šolah. Tovarna je že začela graditi prva lastna (stanovanja, tako da bo mogla bolje urejati dotok novih ljudi v kolektiv, ki je sedaj prav zaradi stanovanjske stiske združen s precejšnjimi teža. vami. • Delovni kolektiv tovarne TOBI v Bistrici pri Mariboru pozdravlja besede marša, la Tita, ki je v Zenicj izrekel, pohvalo kolektivom starih tovarn in dejal, da bo treba tudi tem kolektivom, ki so vse doslej delali v najtežjih pogojdh, omogočiti razvoj in boljše pogoje. Prav TOBI je namreč izrazit primer takšne tovarne. Tridesetletnica tovarne TOBI pa je hkrati tudi trenutek, ko se delovni kolektiv ob pogledu na prehojeno razvojno pot zaveda svojih odgovornih nalog in se obvezuje, da bo tudi v prihodnje delal z vsemi napori za izboljšanje življenjske ravnil vseh naših delovnih ljudi. V J i - 4 oi el zeleni {Kvfci Kadar govorimo o razvoju našega turizma, običajno omenjamo vedno le Gorenjsko in sončno Primorje, le premalokrat pa se spomnimo, da ima tudi naša lepa Dolenjska vse vabljivosti turističnega predela. Namenimo se na priliko v Novo mesto, v metropolo prijazne Dolenjske! Mar nima že samo, pa tudi njegova okolica, takšnih lepot, ki jih ne premore vsak kraj? Zelena Krka, ki teče skozenj in se v zasanjanih vijugah staplja z dolenjsko pokrajino, kar vabi ljubitelje vodnega športa s svojim ribjim bogastvom. Dolina gradov s Hmelj-niikom, Luknjo itd. pa nudi občudovalcu starin vrsto prelepih sprehodov iz Novega mesta. Toda le turistična organizacija ne zmore sama vse skrbi za razvoj turizma pri nas; veliko, zelo dosti lahko storijo za to tudi delavci v gostinstvu, ki gosta tako postrežejo, da se počuti kakor doma, in ga spet in spet privabljajo v svoj kraj, hkrati pa ga tudi opozorijo na naravne lepote, ki naj si jih ne pozabi ogledati. Gosta pa lahko odlično postrežejo le tisti delavci v gostinstvu, ki za svoj obrat skrbijo, ki svoje podjetje nenehno razvijajo in ga modernizirajo. In prav takšen delovni kolektiv, 'ki se zaveda svoje odgovorne naloge, pa ima gostinsko podjetje HOTEL KANDUA v Novem mestu. Na križišču cest proti Črnomlju in Zagrebu so se že pred 300 leti ustavljali znani dolenjski »furmani« v takrat majhnem gostišču, ki je stalo prav tfim, kjer stoji danes HOTEL KANDUA. No, če bi kdo od takratnih popotnikov zašel v damašnjo KfANDIJO, bi bil prav goto- vo močno, vsekakor pa tudi prijetno presenečen: sodobno urejen salon, lepi restavracijski prostori, sodobna in odlična kuhinja, prijetne tujske sobe z novim pohištvom — vse to in še marsikaj drugega bi se razkrilo njegovim strmečim očem v današnjem HOTELU KANDUA v Novem mestu. Res, kolektivu je pomagala tudi skupnost, da je svoj hotel uredil tako lepo. Zelo veliko sredstev in obilo lastnega truda, ki ga z denarjem ni moč oceniti, pa je v razvoj podjetja vložil kolektiv tudi sam. V tem gostinskem podjetju so se pred tremi leti odločili, da bodo poslopje temeljito prenovili. Investicijski načrt so plačali z lastnimi sredstvi. Lani so potem dobili 12,360.000 dinarjev investicijskega kredita in, ko je bil ta premajhen, še sami doložilipoldrugi milijon dinarjev lastnih sredstev. Tako so si mogli lepo urediti salon, preuredili so kuhinjo in opremili ter prenovili so tujske sobe v gostišču. Posebno slednjega so se lotili z vso skrbjo, saj so v starih sobah — bilo jih je komaj deset — mogli spraviti pod streho 17 gostov, ki pa niso uživali posebnih udobnosti. In sedaj? HOTEL KANDUA je dobil po preureditvi 16 lepih sob, ki je v njih sicer še vedno prostora za 17 gostov, toda kolektiv lahko nudi tem gostom vse udobnosti novega, sodobno urejenega gostišča. Gostje se sedaj v hotelu res lahko počutijo kot doma. Nove sobe so opremljene z okusnim pohištvom, ogreva jih centralna kurjava, v vsaki je topla in mrzla voda, skratka — moderno gostišče. Mimo tega pa hotel tudi upa, da bo kmalu pridobil še deset tujskih sob v poslopju, ki so nekatere sedaj v uporabi kot stanovanjski prostori, druge, ki so s prvimi povezane, pa so prav zaradi tega za gostišče neprimerne. Takrat si bo HOTEL KANDUA mogel urediti tudi tako potrebno hotelsko recepcijo. Urediti bi veljalo še marsikaj, vendar vsega kolektiv HOTELA KANDUA ne bo zmogel sam; v neposredni bližini hotela je še več poslovnih obratov, ki ne sodijo tja in ki bi jih bilo treba umak- niti. Pristojni činitelji naj bi te stvari čimprej uredili, kajti kakor koli gre na eni strani za razvoj podjetja, gre hkrati tudi za splošni, razmah turizma v dolenjski metropoli in njeni najbližji okolici. Dolenjsko obišče vsako leto več gostov, v Novem mestu pa se tudi čedalje bolj širi industrija in poslovni obiski so bolj in bolj številni. Tujskih sob manjka že vseskozi in jih bo primanj-kovalo vedno bolj. Zato bi bilo nujno vsak za to primeren iti razpoložljiv prostor preurediti v tujske sobe in to še posebej tam, kjer so pogoji za to že sedaj dani. Omenili smo že na začetku, da je kolektiv HOTELA KANDUA izločil del svojih sredstev, t. j. da se je odrekel Preurjeni veliki salon v HOTELU KANDUA v Novem mestu delitvi prejemkov nad tarifnimi postavkami, in je s tem denarjem pomagal pri preurejanju lastnega poslopja. Ni pa ostal le pri tem:nadaljnji poldrugi milijon dinarjev lastnih sredstev je porabil za nakup zaves, slik. manjših kuhinjskih strojev, posode, jedilnega pribora in tako dalje. Tako podjetju ni bilo treba najeti novega kredita, končni uspeh vseh naporov delovnega kolektiva pri preurejanju in opremljanju podjetja pa je ta, da morejo sedaj v restavracijskih prostorih HOTELA KANDUA postreči 150 gostom; kadar je lepo vreme, pa jih nadaljnjih 100 sprejme še lep restavracijski vrt. ^ Reči je moč, da kolektiv HOTELA KANDUA res dobro gospodari: lani ‘je znašal njegov letni promet 23 milijonov dinarjev, letos pa bodo imeli prometa do konca leta za 29 do 30 milijonov. Vsakdo rad žrtvuje prenekatero naduro lastnega dela, da le ustrežejo gostom. Med najbolj požrtvovalnimi v'kolektivu pa sta dolgoletni predsednik delavskega sveta Jože Pucelj, sobarica Jelka in še nekaj drugih. Gostje, ki so se v HOTELU KAND1-JA ustavili le enkrat, se radi znova in znova vračajo v ta prijeten gostinski lokal, saj vedo, da jih bodo tam radi in hitro postregli z odlično jedačo in pijačo. Velja namreč, omeniti, da točijo v restavraciji. HOTELA K ANDI.J A v Nove mmestu mimo drugih odličnih vin tudi pristni cviček z Gadove peči. ki ga podjetje preko kmetijske zadruge kupuje neposredno od kmetov V svoji vnemi, dd bi gostom kar najbolj ustregli. pa ima kolektiv HOTELA KANpl-JA načrte Jže tudi za prihodnje leto: tiste, ki se zanimajo'za televizijski program, bo pritegnil novi televizijski sprejemnik v pod j epu, prijatelji plesa pa se bodo lahko zabavali tudi ob večerih na vrtu, ki ga bod.6 preuredili tako. da bo služij^ za plesne prireditve. i ! \ o je veliki Mendeljejev sredi minulega stoletja tako genialno sestavil svoj periodni sistem kemičnih prvin, je v enega od praznih polj vpisal začasno ime: ekasilicij. Polje pa je dejansko ostalo še vedno prazno — učenjak je neznani element samo napovedal in ga opisal- Odkril ga je šele dobrih trideset let pozneje nemški kemik Wihcler. Nova prvina je bila siva, krhka kovina: znanstvenik je imel dosti težav, preden jo je izloči! iz redke rudnine. Nove prvine namreč ni bilo v naravi nikjer najti čiste. Po svoji ddfcnovini jo je imenoval — germanij. Kemična prvina je tako imela, lahko bi rekli, kar dva očeta. Nobeden od njiju pa ni niti slutil, kakšne čudovite lastnosti skriva germanij v notranjosti svoje sivkaste gmote. - x - Minilo je spet dobrega pol stoletja in čas je tekel — pa čeprav se čudno sliši — vedno bolj naglo. ljuje; in najglavnejsa od teh je prav — ta, da je tako izredno majhen! Uporaba tranzistorjev? Povsod tam, kjer je bilo treba dosti elektronk, ki pa so zavzemale preveč prostora. Naprave, opremljene s tranzistorji, so smešno majhne v primerjavi s tistimi, ki so prej v njih ždele prave elektronke. Nekatere je bilo celo moč narediti šele po odkritju tranzistorjev — tako naprave za krmiljenje daljinskih izstrelkov, umetne satelite itd. — kajti tolikšnega števila velikih in hkrati še občutljivih elektronk nihče ne bi mogel stlačiti tako na Wp, kot je to moč storiti s tranzistorji. Ko nas je sprejel vodja obrata »Polvodniki« IEV — prijazen inženir elektrotehnike — smo se tako on kot mi znašli v nemajhni zagati: on, ker je bilo treba nevednežem kar najmanj zamotano pojasniti nekaj precej zamotanega, mi pa, ker smo se trudili, da bi to razumeli. Kemični oddelek: delo pri visokovakuumski črpalki in spajanje osnovnih delov tranzistorja tudi element za izdelavo tranzistorjev. Začeli so v kemičnem laboratoriju Inštituta na Trgu revolucije. ta se zato ukvarja s še izdatnejšim — fizikalnim čiščenjem germanija. Mimo tega pa je ta oddelek usmer- Skrivnost v kubičnem milimetru Vsaj v znanosti je bilo tako. Posebno po zadnji veliki vojni so tehnika in znanstvene raziskave tako napredovale, da to že ni bil več napredek, marveč pravcata dirka: tisto, kar je še danes veljalo za odkritje, je bilo jutri, pojutrišnjem že zastarelo. In tedaj, bilo je 1948 leto, so inženirji Bellovih laboratorijev v ZDA nenadoma sporočili svetu novico, da so naredili — prvi tranzistor- Odkritje, pa čeprav ni bilo videti nič posebno velikega, je pomenilo v elektroniki pravo majhno revolucijo, ki je še do danes nismo povsem proučili in povsem izkoristili njenih pridobitev. Sivkasti germanij pa je postal kar čez noč sila pomembna kovina, ki so se zanjo vsi pulili, in mnogi, ki niso Prej niti slišali zanj, so sedaj v razgovorih hiteli omenjati njegovo dosti nenavadno ime. Tako v Ameriki, Aziji, Evropi — skratka, po vsem svetu. Germanij je namreč — srce tranzistorja. - x - Pa takrat, ko smo prestopili prag obrata »Polvodniki« Industrije za germanija V podrobnosti nismo prodirali, kajti teorija tranzistorjev zadaja včasih tudi strokovnjakom obilo preglavic. Iz splošne razlage smo izluščili zaključek, ki smo ga že omenili: tranzistor je miniaturno nadomestilo za elektronko. Narejen je v bistvu preprosto; njegovo jedro tvori ploščica germanija, ki ima na vsaki strani vtaljeno kroglico indija — tudi kovine. Ti indi-jevi elektrodi imata prispajkana kontakta, tretji kontakt pa je na samem germaniju. To je vse, kar je moč videti, ko tranzistor odpremo. Ko je tranzistor narejen in če je seveda dober, je prav zaradi te enostavne notranjosti praktično nepokvarljiv, razen če ga s silo razbijemo; visokofrekvenčni tok nizke napetosti, ki teče skozenj, ga ne obrabi- (Elektronka pa ima, kot znano, svojo življenjsko dobo, ki niti ni kdo ve kako dolga!) Tranzi- Fizikalni oddelek: naprave za merjenje življenjske dobe elektronov v german ijevem kristalu elektrozveze v Ljubljani, tudi sami o vsem tem nismo dosti vedeli. Zato je bil tudi naš namen, ogledati si izdelavo tranzistorjev od začetka do konca. Najprej - kaj je tranzistor in pa malo domače zgodovine Tranzistor je elektronka, zelo majhna elektronka. Ne, kje pa! Gornja razlaga vendar ne more biti res, saj ni tranzistor na zunaj kar nič podoben elektronki, ki jo že poznamo iz običajnih radijskih sprejemnikov. Elektronka je vendar cevaste, valjaste oblike, ki ima spodaj nekakšne nožiče, gornji del pa je običajno iz stekla, dasiravno obdaja nekatere tudi valjast kovinski plašč ki pokriva mrežice, žice itd. Tranzistor pa — eh, ta je manjši od gumba na periln, manjši od zadnjega zgrizenega koščka svinčnika, ki ga šolar komajda še drži med prsti. Pa vendar, tranzistor je — če ga že ne bi mogli drugače opisati — odlično, izvrstno nadomestilo za pravo elektronko, saj služi istemu namenu- Uma pa prednost, ki z njimi elektronko celo daleč nadkri- storjevo jedro — germanijeva ploščica z elektrodama — je sila drobcena reč: zelo tenka ploščica je kvadrat s komaj nekaj milimetrov dolgimi stranicami. Torej morda res' — le kubični milimeter germanija! In ko si čez vse to predstavljamo še prav majhno ohišje iz pločevine, ki daje tranzistorju zunanjo podobo, imamo pred seboj izdelek, ki tehta nekaj gramov in ki je debel ali visok morda le centimeter. Torej res — zelo miniaturno nadomestilo za elektronko! Vodja obrata »Polvodniki« IEV nam je v kratkem orisal tudi zgodovino nastajanja naših tranzistorjev: \ Že dve leti po odkritju tranzistorja — 1950. leta — so se tudi pri na$ začele znanstvene priprave v tej smeri- Takratni Inštitut za elektrozveze v Ljubljani (današnja IEV) je že začel misliti na to, da bi tranzistorje delali tudi sami. Raziskovalno delo se je seveda sprva omejilo le na študij teorije, kmalu pa so se ga oklenili štirje mladi inženirji — dva kemika, en fizik in en inženir elektrotehnike — ki so postali jedro današnjega obrata. Spočetka niso delali z germanijem. Uporabljali so silicij, ki je nato pa so se preselili v Jamovi) ulico, kjer so si uredili laboratorij-Tam so z uspehom nadaljevali raziskave vse do februarja letos, ko jih Je nenadoma prizadela huda nesreča: v leseni stavbi, kjer so imeli laboratorij, je izbruhnil požar, ki jim je v nekaj urah do kraja uničil ves trud tolikoletnega raziskovalnega dela. Zgorele so vse naprave in, kar je bilo najhuje, tudi vsi znanstveni zapiski. Toda raziskovalne skupine katastrofa ni mogla zaustaviti. Z vso vnemo so se takoj spet lotili dela in poskusili obnoviti uničeno. Po preselitvi v sedanje prostore jim je to tudi res uspelo in še celo v rekordnem času: v približno pol leta so obnovili vse dotedanje raziskovalno delo in celo napredovali. Pred dobrima dvema mesecema pa je bil v obratu velik dan: 26 avgusta se jim je namreč posrečilo narediti prvi tranzistor, ki je bil hkrati tudi prvi, narejen v Jugoslaviji! Pred njimi je na stekleni plošči ležal droben predmet, ki pa je izpričeval vso veličino delovnega uspeha. Kakšno organizacijo dela imajo ' Obrat »Polvodniki« IEV dela v treh raziskovalnih smereh, ki so druga od druge v sedanjem razvoju sicer neodvisne, vse pa služijo končnemu cilju — izdelavi tranzistorjev. Treba je namreč povedati, da je ves obrat še vedno v razvoju in da tranzistorje sicer že izdelujejo, vendar šele laboratorijsko, ne pa že tudi v serijski proizvodnji. Vendar pa v obratu spričo sedanjega ugodnega razvoja računajo, da bodo mogli začeti s prvimi manjšimi serijami že v začetku prihodnjega leta- Do konca prihod- • njega leta pa menijo postopek izdelave že toliko vskiaditi, da bodo začeli z večjo proizvodnjo — okoli 400 tranzistorjev na dan. Seveda Pa bo vse to moč doseči le, če bodo dobili tudi dovolj sredstev za proizvodno razširitev obrata. Vrnimo se k trem raziskovalnim oddelkom, ki v njih poteka delo obrata: Prvi del raziskav je namenjen kar najbolj izdatnemu kemičnemu čiščenju osnovne surovine — ger-manijevega oksida. Le-tega sedaj uvažajo, Iščejo pa tudi način, kako bi ga lahko dobivali iz rudnin, ki jih kopljejo pri nas v horskem rudniku in ki vsebujejo precej germanija. Strokovnjaki so izračunali, da je v Boru toliko germanija, da bi ga lahko dobili tudi po nekaj ton na leto, kar bi pomenilo, da bi ga imeli celo za izvoz. V obratu računajo, da bomo že čez približno tri leta izdelovali tranzistorje iz domačega germanija. Germanij mora biti zelo čist, da ustreza zahtevam izdelave tranzistorjev. V njem sme biti drugih primesi le toliko, da so v razmerju z germanijem kot ena proti ena milijarda! To je toliko, nam je omenil vodja obratu, kot da bi bila na vsej naši Zemlji le — dva tujca! Drugi raziskovalni oddelek obra- jii imel največ stika s končno proizvodnjo izdelkov obrata, najprej na vse načine premerijo germani-iev monokristal. preden ga začnejo obdelovati. Izmerijo mu — seveda ese s posebnimi aparati, ki v njih skrivnosti nismo utegnili posebej prodirati — specifično upornost, pa tako imenovano življenjsko dobo elektronov, ki bodo prihajali skozenj, in pri tem seveda ugotovijo tudi vse morebitne napake v kristalu- Po izsledkih vseh teh meritev namenijo kristal bodisi za izdelavo tranzistorjev, ali pa za diodne usmerjevalce oziroma za fotodiode. Kristal, ki bodo iz njega izdelovali tranzistorje, najprej razžagajo s krožno diamantno žago v ploščice. Le-te so »debele« 300 do 400 mikronov (mikron je tisoči del milimetra!) To delo zahteva veliko pazljivost, ker je germanij krhek kot kamen in ploščice pri žaganju zelo rade počijo. Odžagane ploščice nato fino zbrusijo, tako da se stanjšajo na sto mikronov, potem pa jih še mehanično in kemično zgladijo, da so tudi pod mikroskopom njihove ploskve povsem gladke. Ploščice nato razžagajo V kvadratke primerne velikosti — bodoče tranzistorske elemente. Sledi najzahtevnejši del proizvodnega procesa: stapljanje (legiranje) drobnih germanijevih ploščic s še bolj drobnimi indijevimi elektrodami. To stapljanje poteka v posebni električni pečici, ki razvija tem- - - v:: $ ............. Slednje opravilo je večidel enostavno, preglavice povzroča le spajkanje kontaktov na indljevih elektrodah: le-te imajo dostikrat tudi le po 0.5 mm premera, pa je treba sredi takšne majhne okrogle ploskvice še prispajkati s činom kontakt! Cin pa ne sme priti v stik z germanijem, sicer bo tranzistor neuporaben. Tranzistorje potem še impregnirajo, kar storijo s posebnim zaščitnim lakom spet v vakuumu, nato pa jih dokončno izmerijo in sortirajo. Proizvodni postopek na oko ni kdo ve kako zahteven, saj ima le nekaj delovnih operacij, ki se jim je — tako vsaj bi človek mislil — moč kmalu naučiti. V resnici pa je izdelava tranzitorjev notranje tako zamotan in zahteven proces, da proizvodnje ni moč industrializirati v pravem smislu. Vsaka serija narejenih tranzistorjev prinese svoje posebnosti, svoja presenečenja — in to največkrat neljuba! — ki jih ni moč videti vnaprej- Lahko bi skorajda rekli, da je proizvodnja tranzistorjev nenehno izdelovanje prototipov, samih enkratnih izdelkov. Nadaljnja pot obrata Ko bo obrat »Polvodniki« IEV končal sedanjo razvojno pot — kar bo, kot rečeno, predvidoma že v začetku prihodnjega leta — in začel s serijsko proizvodnjo tranzistorjev, jen tudi v izredno važno proizvodno fazo — v izdelavo tako imenovanih germanijevih monokristalov. Germanij morajo namreč najprej staliti, ga po določenem postopku preobraziti v velik monokristal in šele potem ga lahko uporabljajo za izdelavo ploščic, ki so sestavni del tranzistorja- Tretji del raziskav obrata pa je usmerjen v tehnologijo, to je v končno izdelavo polvodniških elementov iz germanija. Naj samo na kratko omenimo, kaj so to polvodniški elementi. Iz germanija ni moč izdelovati le tranzistorjev, marveč delajo tudi posebne »diode« usmerjevalke in pa »polvodniške« fotocelice. Tako kot tranzistorji so tudi diodni usmerjevalci in polvodniške fotocelice zelo občutljive, trpežne in zelo majhne in zato uspešno nadomeščajo dosedanje elemente teh vrst (na primer selenske). Vsi ti izdelki Pa imajo skupno »srce« — germa-nijski polvodniški element, to jc drobno germanijevo ploščico z vta-l.jenimi elektrodami. Slednji, tretji raziskovalni oddelek je za obrat najpomembnejši in nosi tako rekoč težišče vsega dela. Zato pa je tudi najobširnejši in se še sam deli na šest delovnih področij — na kemičnega, fizikalnega, kemijsko - tehnološkega, strojnega, električnega in splošnega. Tako pa smo prišli prav do izdelave tranzistorjev. Delo naj večje natančnosti V končnem oddelku obrata, mi bi mu rekli tudi kar »proizvodni«, saj Elektro oddelek: preizkušanje električnih lastnosti gotovih tranzistorje) peraturo 500 stopinj Celzija, hkrati pa je tam tudi zelo močan vakuum (10—13 mm Hg), Vse to — visoka temperatura v skoraj brezzračnem okolju — povzroči, da se indijeve elektrode lepo vtalijo v germanijevo ploščico, kovini se pri tem delno zlijeta, indij pa naredi pred seboj še posebno difnzijsko plast. Seveda pa to ne gre vedno tako lepo po sreči, kot je moč prebirati. Prav tn nastajajo največje težave, saj terja delo s skoraj mikroskopsko majhnimi koščki kovine naj-večjo natančnost in pazljivost- Iz električne peči dobijo sedaj tranzistorski element. Tega morajo najprej še toliko časa jedkati s kislino, da le-ta razžre in odstrani vse morebitne zunanje napake, ki so nastale pri stapljanju. Notranjosti elementa seveda ni več moč popraviti: kar je, je gotovo. Nato pa elementu še izmerijo električne lastnosti in ga vgradijo v ohišje. Tehnološki oddelek: delo pri diamantni žagi — žaganje ploščic iz germanijevega monokristala se bo njegovo nadaljnje delo raz cepilo v dve smeri; eni bodo nadaljevali z raziskavami na področju čiste znanosti, drugi pa bodo z uporabnimi raziskavami koristili proizvodnji. Sodelavci obrata, katerih delo bo krenilo v čisto znanstveno smer, bodo sodelavci pod okriljem Fizikalnega inštituta »Jožef Stefan«, drugi pa bodo prešli k industriji. Obrat »Polvodniki« IEV že sedaj tesno sodeluje z inštitutoma »Jožef Stefan« jn pa »Boris Kidrič« s tem, da njegovi in strokovnjaki obeh inštitutov izmenjujejo izkušnje in si posredujejo znanstvene izsledke. V Jugoslaviji so potrebe po tranzistorjih že sedaj precejšnje, z leti pa bodo gotovo še narasle. Za vso državo bi potrebovali že sedaj približno 1 milijon tranzistorjev na leto. Industrija za elektrozveze računa, da bo mogla 1960. leta že izdelati kakih 250.000 tranzistorjev na leto, s čimer bo zadovoljila četrtino potreb tržišča. Z izdelavo tranzistorjev se že nekaj časa ukvarjajo tudi drugod po državi, v Beogradu. Nišu in Zagrebu, vendar nj doslej razen Industriji za elektrozveze še nikomur uspelo usvojiti delovnega postopka za tranzistorje- Tndi to dokazuje visoko raven dela strokovnjakov obrata »Polvodniki« IEV ki so se prav z vztrajnim delom prebili do svojega velikega uspeha Pri tem pa je seveda pomagal ves delovni kolektiv obrata. V »Polvod-nikih« IEV je zaposlenih okoli 40 ljudi in lahko rečemo, da bi tako pisan kolektiv glede na strokovnost vsakega posameznika komaj mogli še kje najti. V obratu so zaposleni predvsem inženirji, pa tehniki in laboranti, toda vseh strok — kemiki, fiziki, elektrotehniki, strojniki itd. Vodja obrata nam je zagotovil, da je pri njih komaj moč najti po dva od iste stroke. To pa je še en dokaz več, kako kompleksni so problemi izdelave tranzistorjev, ki jih mora kolektiv obrata sproti reševati pri svojem delu. Izdelava naših prvih tranzistorjev pa je tudi lep list v jubilejnem vencu matice obrata — Industrije za elektrozveze v Ljubljani — ki prav sedaj praznuje deseto obletnico obstoja. Tako je postal veliki uspeh obrata »Polvodniki« IEV hkrati tudi ponos vsega kolektiva tega našega velikega industrijskega podjetja. s. 'Razgovor s predsednikom Okrajne zveze »Partizan« Jožetom Pavličičem Tesnejše sodelovanje med partizanskimi društvi in delovnimi kolektivi Skorajda ni občnega zbora športnega ati partizanskega društva, na katerem vodstva ne bi tarnala, da je v društvenih vrstah premalo delavske, predvsem pa vajenske mladine. In res, statistični podatki o so cialni sestavi članstva v te-lesnokulturnih organizacijah kažejo po tej plati zelo nerazveseljivo sliko, še posebno v partizanskih društvih. V dneh pred prvim kongresom za telesno kulturo v Beogradu smo se prav s tem problemom obrnili na predsednika Okrajne zveze društev' za telesno vzgojo Partizan v Ljubljani Jožeta Pavličiča, ki je za to razpravo na kongresu prispeval nekaj tehtnih misli. »Zares velja ugotovitev, da v slovenskih telesnokulturnih organizacijah — pa menda tudi V drugih republikah — ni dovolj delavske mladine. Prav zato menim, da bo moral beograjski Naloge kongresa Delegati (več kot 2000 jih je) so zbrani v Beogradu in kongres se bo začel. Prvi kongres za telesno kulturo v Jugoslaviji! Po osvoboditvi smo pri nas dosegli pomembne rezultate pri širjenju telesne kulture med našo mladino, pri vključevanju državljanov v raz-litične telesnokulturne organizacije in kvalitetnem dvigu našega športa. Družba je dala že doslej mnogo sredstev za izgradnjo in vzdrževanje objektov in šolanje kadrov za telesno kulturo. @ Kongres bo osvetlil vse te uspehe in pozitivne izkušnje našega dosedanjega dela. Novi pogoji življenja, ki nastajajo zaradi hitre izgradnje naše države (in še posebej mest, pa vse bolj narekujejo potrebo, da se čim širši krog ljudi aktivno vliljuči v telesno-kulturno dejavnost. Telesna kultura je postala vsakodnevna potreba vsakega posameznika in je del standarda delovnih ljudi in del skrbi naše družbe za človeka. Za zdaj pa teh potreb ljudi glede na objektivne možnosti še ne zadovoljujemo dovolj. @ Kongres bo torej nakazal vse možnosti, ki so, in pogoje, ki bi jih bilo treba ustvariti, da bi se čimvečje število otrok, mladine in delovnih ljudi lahko ukvarjalo s telesno vzgojo. Množična, vsestranska in kvalitetna telesna kultura mora neposredno prispevati k reševanju aktualnih problemov, ki jih ima družba glede zdravja ljudstva, vsestranske vzgoje otrok In mladine ter koristnega počitka in zdravega razvedrila delovnih ljudi. Taki telesni vzgoji mora tudi veljati skrb vse družbe. Kongres mora torej pokazati vse tiste družbene či-nitelje, ki morajo stalno bedeti nad telesno vzgojo vsega ljudstva in še posebej določiti naloge šol, družbenih organizacij in institucij, ki jim je poverjena neposredna skrb za telesno vzgojo državljanov. Kongres bo moral začrtati pot in nakazati vsebino, oblike in področja dela za nadaljnji napredek telesne kulture, ki bo tako prispevala svoj delež pri izgradnji socializma v naši državi. Razvoj telesne kulture pri nas pa zavira niz težav. Napredek spremljajo tudi negativni pojavi in tendence. @ Kongres mora smelo razpravljati tudi o teh problemih in njihovih povzročiteljih ter storiti vse, da jih v bodoče ne bo več. kongres posvetiti dobršen del vseh teh razprav prav temu problemu. Res je, da so športna društva ,v tem pogledu nekoliko na boljšem kakor pa partizanska organizacija, toda to vprašanje bo vsekakor treba reševat; enotno, hkrati za obe organizaciji. Nič manj važna ne bo razprava o športnem udejstvovanju delavcev i nasploh, zlasti seveda tistih, ki doslej še niso gojili telesnih vaj ali pa katero koli razvedrilno igro ali panogo. Podatki namreč kažejo, da se na delavskih športnih igrah v občinah in zlasti še v republiškem merilu udejstvujejo zlasti tisti delavci ali delavke, ki so že redni člani športnih ali partizanskih društev. Ti so seveda že deležni redne telesne vzgoje, medtem ko večina tistih, ki bi jim bila prvenstveno namenjena, še stojijo ob strani, bržkone zaradi napačne zasnove delavskih športnih tekmovanj. To sta dva oreha, o katerih bo zvezni kongres za telesno kulturo moral neogibno razpravljati in sklepati, saj sta dve zares zelo boleči točki našega telesnovzgojnega gibanja.« Predsednik Pavličič je hkrati poudaril, da je slab odziv iz delavskih vrst tudi precejšen problem za močnejša telesno-vzgojna društva v ljubljanskem okraju. Zelo prizadevno in vedno med najboljšimi partizanskimi društvi — Narodni dom — ima n. pr. v svoji sredi 74 odstotkov mladine in samo 26 od- stotkov članov jn članic nad 18. letom, pa še med temi j® precej študentov. Delavcev in delavk je torej prav malo tudi v takih društvih, ki lahko z delom služijo za zgled drugim telesnovzgojnim enotam. »Hkrati pa moramo tudi povedati, da so zlasti močnejša ljubljanska društva zastavila vse sile, da bi pridobila za redno telesno vzgojo čimveč delavske mladine. Za primer naj navedem spet Narodni dota, ki je s kvalitetnim sporedom gostoval v delovnih kolektivih (Jarše) in navezal tesne stike z vajenskim domom v Kersnikovi ulici v Ljubljani. Takih društev pa je v naši okrajni zvezi seveda še več. Prav bi pa tudi bilo, če b; delovni kolektivi sami pokazali večje zanima- nje za ta problem in kar najbolj tesno sodelovali s partizansko organizacijo. Tedaj tudi večji uspeh takih akcij ne bi izostal in športna in partizanska društva ter delovni kolektivi bi se lahko pohvalili, da imajo v svoji sredi dovolj športni-kov — delavcev.« Na vprašanje, kaj sicer meni in pričakuje od kongresa v Beogradu, je predsednik in delegat Pavličič poudaril, da bo mora! zbor naposled vendarle enkrat razčistiti pojme, ki tarejo telesnovzgojno gibanje. Tj zaključki naj bj se pozneje pokazali tudi v razdelitvi sredstev in razumevanju oblastvenih organov za telesno kulturo, predvsem pa v formiranju uzakonjenih skladov za te namene v občinskih ljudskih odborih. Tekmovanja kegljačev so privlačna za tekmovalce in gledalce KAR 87% KEGLJAČEV JE DELAVCEV Kegljanju — še več podpore V Sloveniji je registriranih 5215 kegljačev Ko pred prvim kongresom telesne kulture pišemo o posameznih strokovnih športnih organizacijah ih ocenjujemo njihov pomen, ne moremo mimo tega, da ne bi posvetili posebno pozornost kegljačem. Kegljaška organizacija je po osvoboditvi gotovo doživela največji razmah in vključila v svoje vrste največ delovnih ljudi. Športna panoga, ki je bila prej gostilniška, je postala sedaj prava tekmovalna in se je izredno razmahnila v vseh republikah z Izjemo Črne gore im. Makedonije. Najbolj razveseljiv podatek pa je ta: med 20.778 aktivnimi čla-ni in članicami 521 klubov je kar 87 0/o delavcev! Ze samo to zgovorno priča o velikem pomenu, ki gre tej športni zvrsti. Najbolj razširjeno je kegljanje v Hrvatski, že na drugem mestu pa je Slovenija, kar je seveda izredno vzpodbudno. V podrobnem so številke naslednje: Hrvatska Slovenija Srbija . BiPI . . 10.028 kegljačev v 279 klubih 5.215 kegljačev v 98 klubih 4.733 kegljačev v 116 klubih 802 kegljača v 29 klubih SESTANEK U0 ZSŠA »ELEKTRA« Zimske igre v Kočevju V to število so všteti seveda samo registrirani tekmovalci, medtem ko je takih, ki kegljajo samo zaradi razvedrila in samo na sindikalnih tekmah, še mnogo več. Zelo napak bi torej bilo, če bi kegljača podcenjevali in ne upoštevali dovolj velikega pomena, ki ga imajo pri širjenju telesne kulture med ljudstvom. V pripravah za kongres telesne kulture je zelo živahno bilo povsem moč izločiti gostilniški element in zastarelo mišljenje nekaterih članov, širši razmah te priljubljene panoge pa najbolj ovira rela- tivno majhno šteuilo stez, ki jih je za zdaj v vsej državi le 620. Kegljanje ima torej zares vse možnosti, da se z večjo materialno pomočjo družbe še bolj razvije in tako nudi delovnemu človeku — tudi najstarejšemu —- vsaj osnovno telesnovzgojno aktivnost. Uporabno in lepo V ljubljanskem »Triglav-filmu« so posneli 10-minutni film o izdedkiih domače obrti. Film prikazuje čipka rstvo, lončar- stva Slovenije v Kočevju. (O nekaterih drugih sklepih UO ZSSA Elektre) bomo še poročali v prihodnjih številkah našega lista.) Upravni odbor Zveze sindikal- športa tudi v občine, kjer naj ima sko športne igre elektrogospodar-nih športnih aktivov Elektre pravzaprav korenine. " Je pred dnevi na drugem red- ___ nem sestanku razpravljal o pr- Šport v slovenskem elektrogo-vem jugoslovanskem Kongresu za spodarstvu pa tudi kaze, da je telesno kulturo s posebnega gle- treba sindikalnim aktivom dišča — za nadaljnji razvoj športa to viti materialna sredstva (to je v delovnih kolektivih, o delu na namreč eden izmed poglavitnih temelju novega pravilnika, o temeljev, da se je telesna kul-zimsko športnih igrah elektrogo- tura sploh tako razmahnila v spodarstva Slovenije, o mednaro- ELES). Kongres naj torej »modnih in conskih tekmovanjih ter goči podjetjem čim večje podpl-gradnji novih telesnovzgojnih in ranje sindikalnega športa, ki ima turističnih objektov. Sestanek je prvenstveno nalogo gojiti na ama-vodil predsednik ZSSA Elektre terskih načelih zares pravo mno-Rudolf Kern. žičnost, medtem ko naj bo vrhun- , , . . skl šport »postranski produkt«. Zborovalci so najprej razpravljali o težišču delavskih športnih upravni odbor ZSSA Elektre je prireditev in ob tej priložnosti še ge sklenil, da bodo prihodnje zim-posebno naglasili, da so dosegli izredne uspehe v množičnosti in kvaliteti prav zaradi dobrih osrednjih republiških letnih in zimskih iger, ki so spodbudile elektrogospodarske kolektive, da so delali vse leto v conah. Republiškim tekmam torej tudi v prihodnje ne hi kazalo odreči odločilnega pomena za razvoj delavskega športa. Hkrati pa bo treba prenesti težišče delavskega sodelovala hudi kegljaška or- stvio, pletarstvo, lolepaštvo in, ko-ganizacija. Ugotovila je svoje velike uspehe, ki so plod množičnosti (Jugoslovani so doslej osvojili štiri svetovna in eno evropsko prvenstvo), hkrati pa 'samokritično ocenila tudi svoje pomanjkljivosti. Predvsem doslej zaradi pomanjkanja kegljišč ponekod vendar še ni vaštve. Gre aa izdelke pristne diomače obrti v nasprotju z vaa-kovrstniimi-, izdelki, ki jih pod videzom domače obrti ponujajo na trgu. Namen ustvarjalcev tega filma je bdi: prikazti lepoto, pa tudi čustveno vrednost teh predmetov, ki v vsakem okolju ugodno dedujejo. V drugem smislu je to eden izmed glavnih načinov boja proti kiču, ki ga vse več srečujemo v izložbah naših trgovin, tako da je resno ogrožen dober okus naših ljudi. Idejo aa ta barvni film je dal Ivan Šinkovec, režiral pa je po lastnem scenariju Zvonimir Sintič. Snemal je Janez Mally, glasbo pa je napisal Alojz Sre-botn j ak. Zadnji razgovori pred kongresom Pred prvim kongresom za telesno kulturo je bilo v Beogradu več pomembnih sestankov političnih in družbenih forumov, na katerih so ugledni jugoslovanski voditelji razpravljali o problemih telesne vzgoje. Predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič je ob tej priložnosti sprejel skupino članov pripravljalnega odbora za kongres telesne kulture. Na sestanku so bili še navzoči podpredsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije ^ Ivan Božičevič ter sekretarja Mišo Pavičevič in Ašer Deleon. Na tem zboru so razpravljali o vlogi sindikatov v razvoju telesne kulture. OBRTNO PODJETJE »0 BIJ A« IZDELUJEMO ROČNO IN STROJNO PREŠITE ODEJE, PUHASTE ODEJE IN BLAZINE. PREDELUJEMO TUDI STARE ODEJE. Izdelava solidna. Cene konkurenčne. ‘ j , J .V O - A Ob proslavi Sutjeske: predsednik okrajne zveze »Parfizan« Jože Pavličič je predal štafetno palico predsedniku šentviškega »Partizana« Ivanu Petriču. Na M©»črnih (g)®0P(h) Brzopotezni turnirji Brzopotezni turnirji so zelo razprostranjena in priljubljena oblika šahovskih te0 let prakse v elektrotehnični službi, ali da je opravljal službo na vodilnem mestu 5 let. y Kolkovane ponudbe z opisom strokovne prakse in življenjepisom pošljite Občinskemu Ljudskemu odboru Medvode do Id. nov. 1958 lo kratkem času, v nekaj urah. pa že izguba partije. In še en Zato so taka tekmovanja ugod- poseben predpis: uro je treba na za množično sodelovanje ša- poganjati z isto roko, kakor histov, razen tega pa so za vlečemo poteze, pri igranju na igralce hkrati tudi dober tre- zvonec ali izklicavanje pa biti ning za resne turnirske partije, točen, kajti dvakratna zamuda Tempo igranja na brzopdtez- pomeni že konec partije. Brzopotezni turnirji so zelo zabavni in zelo zanimivi. Ponekod jih prirejajo redno mesečno, recimo za prehodni pokal, drugod spet ob raznih spominskih dnevih, v Beogradu n. pr. nih turnirjih je v glavnem dvojen: z uro, če pa te ni, potem na zvonec ali izklicavanje »beli-črni«. v točno določenem časovnem zaporedju (5 ali 10 sekund). Kadar potekajo takšni turnirji z urami, potem imajo igralci za vsako posamezno partijo točno določen: čas, običajno pet, sedem ali največ deset minut. Kakor v običajni turnirski par- "es lia vrsto spet_ dva lažja »orc- H« talen tudi ♦„ nora« ' ha«. kl 1“ bu moC na mah Streti. Uji, tako tudi tu sledi poraz, prvl kaže na deski naslednto po_ če eden izmed obeh igralcev dobo: pa vsako leto za naslov mestnega prvaka, ko začnejo pri četrtfinalnih (enokrožno), nadaljujejo s polfinali (dvokrožno) in končajo s finalom, ki je štlri-krožen in traja kar tri dni. V Sloveniji pa je največja prireditev te vrste tradicionalni brzoturnir slovenskih mest, ko nastopajo osemčlanske rifepre-zentance. Skratka, brzoturnirji so zelo priporočljiva oblika šahovskih tekmovanj, zlasti množičnih, zato povsod radi segajo po njih. Pri tem pridejo obilno na svoj račun tk. zv. slabši igralci in marsikdaj prehitijo celo boljše od sebe. KOMBINIRAJMO! Za spremembo naj prideta da- Črni: Kc6, Tb3, hc7, Pc5, g6, bi prekorači čas za razmišljanje. Razporeditev časa je pač njegova stvar. Partija poteka sploh po istih pravilih kot pri normalnem igralnem času t. j., da ŠTEV. 25.: Bell: Kgl, Dbi, Tal, TU. Sbl Lel, Pa2, b2, f2, g2, h2 (11) Črni: Ke8, 11(6. Ta8, Tgl. Ld4. Le6, Pal. c4, c6, 17, h? (11) Beli igra tako, kakor smo men- Drugi »oreh« je iz najbližje dobe, z enega prejšnjih državnih prvenstev, služi pa kot primer, kako lahko tudi najboljši padejo v zanko. Beli je imel še kmeta na M kljub temu pa partije ne bi mogel dobiti, ker trdjave ne more mumeiii igiuiueiu >-as>u i. j., u«. da kar vs) začeli: pobira vse. kar spraviti na svetlo: razen tega ga jo lahko predaš, si lahko ma- vidi, namesto da bi poskrbel za frni lahko oo mili volji drži v tiran, se sporazumeš za remi itd. V Sloveniji pa so bile vsaj doslej določene razlike. Tako je bilo mogoče pobrati celo kralja (s tem je bilo seveda partije takoj konec!), čeprav to ni logično, potem je nepravilna, nemogoča poteza imela za posledico izgubo partije, kar prav tako ni docela pravilno. Po splošnih navodilih je treba ne- razvoj svojih figur, kf so na damski strani še vse na začetnih položajih. In prav odsotnost dame s prizorišča dogajanja in pa nerazvitost bele vojske omogočita črnemu, da zapleše okoli nasprotnikovega kralja smrti ples. V štirih potezah in pol je vsega konec. Kot zanimivost velja povedati. da je začetna pozicija izbrskana iz arhiva 17 stoletja! ŠTEV. 26.; Beli: Ke4, Ta7, Sc4, Pa6, g3, h2 (6) črni lahko oo mili volji drži v šahu. Toda črni je lakomno segel po kmetu, ki ga ni več na deski in bil takoj kaznovan: po zelo preprosti kombinaciji se ie lahko takoj vdal. REŠITEV ŠTEV. 23.: 1. Th4:, Th.. 2. Dg7 j-, Ke3 3. Og8 , Kd7 4. Df7: + , Kd6 5. Ke7 itd. do mata. REŠITEV ŠTEV. 24.: 1. De6: + , (e: 2. TId6:, Dc8 3. Ldi . in zmaga belega je samo še stvar tehnike. OHO, to je pa že preneumno. Ekipa — zrevoltirana zaradi slabega sojenja v predzadnjem kolu se pritoži kljub neodločenemu izidu na tujem. Prihodnjo nedeljo pa sodnikovi miljenčki zadnjo tekmo sezone izgube, nezadovoljneži pa zmagajo, tako da jim propade prvenstvo. Seveda, če ne bi bilo protesta! V ponovni tekmi namreč domačini zmagajo in tako vendar ohranijo naslov prvaka. Premagani — pa spet protestirajo. Vse to ni izmišljena zgodba, marveč resnični dogodek iz republiške rokometne lige. Naslovni vlogi igrata Odred in Branik. In morala teh dogodkov: tudi protestirati je treba po tehtnem premisleku. AHA, saj ne gre brez tega. Brez nešportnih izpadov na naših nogometnih igriščih namreč. Ko je na Reki gostoval mostarski Velež in pustil domačinom obe prvoligaški točki, nekako ni mogel mimo prenesti tega poraza. Zato je po končanem sodnikovem žvižgu ne športno odkorakal z odra, ne da bi se njegovi igrale rokovali z nasprotnikom in sodniki. Tako je pač uka zal kapetan ekipe Zelenika, državni reprezentant. K< ga je reško občinstvo zaradi tega izžvižgalo, ji je svoje velikansko omalovaževanje dobesedno pokazal — kako sami uganite, ker ni za časopis! In kar je najbolj, zani mivo. Zaradi tega niti ni bil kaznovan in je že v naslednjem kolu spet zabil gol Sarajevu, kljub temu da so reški športni forumi o tem dogodku obvestili NZJ in Zvezo športov Jugoslavije. OHO, kaj pa je to? V našem športu doslej neznanih propagandnih prijemov so se lotili boksarji. Za revijo šampionov v Beogradu pripravljajo dvoboj Kelave in Jakovljeviča, naših najboljših boksarjev. Toda, da bi bil učinek večji, Boksarska • zveza Jugoslavije prepoveduje ta dvoboj (da ne bi tekmovalca izgubila ugleda!), pa tudi boksarja sama sta zdaj za ta nastop, zdaj pa spet ne Pri vsem tem pa nikar ne mislite, da gresta tekmovalca v ring zastonj. Že na prejšnji tekmi te vrste sc bile za zmagovalca pripravljene obleke, tokrat pa nagrada gotovo ne bo manjša kot sto tisočakov! Napredek, kajne? Tudi v metodah! AHA, sreča pa taka! Vzhodnonemški telovadci so prišli na dvoboj z Jugoslavijo v Beograd po večmesečnih pripravah. Na vsak način so se hoteli oddolžiti za poraza v Berlinu in Moskvi. Pa je bilo spet zaman. Jugoslovani s Cerarjem na čeid so bili znova boljši. Upajmo samo, da naši reprezentanti ne bodo iz tega dvoboja potegnili takega zaključka: zmagati je mogoče tudi brez priprav! OHO, in to je celo resnično. Na tekmi republiške nogometne lige je sodnik kar naprej zapisoval igralce zaradi nediscipline. Ob zaključnem žvižgu je bila popisana cela pola papirja. Pa se ob odhodu z igrišča najde igralec (Jeseničan), ki sodniku izmakne iz žepa nevarni papir in ga .pogoltne! Brez -komentarja leta 1958 — pri nas! . DELAVSKI ENOTNOST - Glasilo slndiKaluv Slovenije. - i/.oaja Keputmsm svei Zven .mdlkatov ra Slovenijo. - Odgovorni urednilt Ivo Tavftar. -Tisk Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljub Jani. - Naslov uredništva In npravei Ljubljana, Čufarjeva ulica J, poštni predal 284. - Telefon uredništva 32-538, oprave in-ntB. skupnfl ta /uredništvo In upravo 32- ne morejo odločati o gospodarjenju v obratu ter so samo posvetovalni organ. To se je pokazalo prj praktičnem delu v našem podjetju. Naši obratni delavski svetj so v obratu posvetovalni organi in s svojimi predlogi, ki jih prenašajo na centralnj delavski svet, pripomorejo k uspešnejšemu reševanju vprašanj. Obratni delavski svetj pa tudi proučujejo vse probleme, ki jih obravnava na seji osrednji delavski svet. Ugotavljamo, da so obratni delavski sveti že sedaj uspešno delali. Ko bi še naprej vztrajali pri taki obliki, pa bi po našem mnenju obratne delavske svete zajelo mrtvilo. Zato smo se v našem podjetju že lotili organiziranja obratov kot samostčjnih ekonomskih enot. S tem bomo obratnim svetom omogočili nadaljnji razvoj, ker bo podana možnost, da bi razširili njihove pravice in odgovornost. Tako bomo neposredno upravljanje podjetja "prenesli na več članov podjetja. Uvedba ekonomskih enot bo obratnim delavskim svetom omogočila stvarne j e razpravljati o dvigu storilnosti, pravičnejšem nagrajevanju članov kolektiva ter o delu in ekonomski politiki obrata. Menimo, da bomo s tem tudi dosegli, da delo v obratnih delavskih svetih ne bo zgolj formalno, marveč da se bo povečala tudi osebna odgovornost posameznih članov, kar bo nedvomno dvignilo tudi zanimanje slehernega člana obratnega delavskega sveta to drugih članov kolektiva za upravljanje podjetja. To bo hkrati prispevalo k večji povezanosti vseh članov kolektiva s podjetjem.. OBRATNI DELAVSKI SVETI TUDI PRI PODJETJIH ZA VZDRŽEVANJE PROG • Mnenje o obratnih delavskih svetih v tako imenovanih železniških namenskih podjetjih ali točneje povedano, v podjetjih za vzdrževanje prog nam je prispeval tovariš Jože Šuligoj iz Bače pri Modreju. V Sloveniji je osem podjetij za vzdrževanje prog. Vsako od teh vzdržuje 150, 200 ali tudi več kilometrov železniške proge. Na posameznih odsekih ima podjetje svoja nadzomištva, ki imajo po tri ali štiri delovne skupine. V vsakem nadzorništvu je 70 do 100 delavcev. Ta nad-zorništva bi bila lahko obrati: ki naj bi imeli svoje obratne delavske svete. Zaenkrat pa imamo le centralne delavske svete, čeprav bi bili takšni obratni delavski sviti zelo koristni. Volitve v obratne delavske svete bi morale biti sočasno z volitvami v osrednje delavske svete. Vsak član osrednjega delavskega sveta pa naj bi bil hkrati tudi član obratnega delavskega sveta. Ko bi hotela, da bi obratni delavski sveti opravičili obstoj, bi jim bilo treba dati določene pristojnosti, t, j. nakazati stvari, o katerih bi lahko popolnoma samostojno odločali. Obratni delavski sveti pri nadzorniitvih prog bi morali sami sestavljati predloge načrtov za svoje odseke; sami bi morali odločati o tem, komu naj se v skladu s pravilnikom izplača premija, kdo bi prišel v poštev za nagrade; soodločati pa bi morali tudi o morebitnih spremembah tarifnih postavk delavcev tistega odseka. Obratni delavski sveti bi morali tudi odločati sorazmerno s številom delavcev in v skladu z izpolnitvijo plana o določenem odstotku nad tarifno postavko in o delu skladov podjetja. Samostojno naj bi tak obratni delavski svet tudi odločal o sprejemanju in odpustu delavcev svojega odseka. Številčno pa tak delavski svet ne bi smel biti prevelik. Stel naj bi največ 15 članov. Upravnega odbora naj ne bj imel in volil naj bi iz svoje srede samo predsednika, ki bj moral postati tudi član centralnega delavskega sveta. Obratni delavski svet naj bi se sestajal takrat, ko bi bilo to potrebno, obvezno pa nekaj dni pred zasedanjem osrednjega delavskega sveta. Mnenja sem, zaključuje tovariš Šuligoj, 'da bi tako lahko obstajali in naši; vsebino dela tudi obratni delavski sveti železniških podjetij za vzdrževanje prog. OBOJE HKRATI 0 Predsednik delavskega sveta Tovarne emajlirane posode v Celju Anton Marolt pravi, da se v podjetju ukvarjajo z mislijo obračuna po ekonomskih enotah. Če bomo osvojili tak način obračuna, bomo ustvarili tudi pogoje za delo obratnih delavskih svetov. Teh v našem podjetju še nimamo. Menimo pa, da je nujno, da obratni delavski sveti nimajo le dolžnosti, marveč tudi pravice. Le-te pa si lahko pridobijo samo tam, kjer je že uveljavljen obračun na osnovi ekonomskih enot. Menimo tudi, da je potrebno, da v tistih podjetjih, ki imajo posamezne enote krajevno ločene, izvolijo-obratne delavske svete. Obratne delavske svete pa bi morali imeti tudi pri podjetjih, ki krajevno niso ločena, izdelujejo pa povsem različne izdelke. To velja na primer za železarne, ki imajo šamotarne itd. GOSPODARSKE ENOTE - SPODBUDA ZR NEL ^EDEK Prispevek k razpravi o obratnih delavskih svetih V razgovorih o obratnih delavskih svetih zelo pogosto prihajamo na temo »obračunavanje dohodka po ekonomskih enotah«, to je na obračunavanje dohodkt ločeno za posamezne obrate in podobne zaključene gospodarske enote znotraj podjetja. To je kajpak povsem naravno in razumljivo. Bistvena naloga vsakega samoupravnega organa, torej. tudi obratnega delavskega - sveta, je namreč, da gospodari s sredstvi določene gospodarske skupnosti. To pa je mogoče le, če v podjetju ločeno obračunavajo dohodek posameznih enot. Zdi se, da je to gospodarsko politično načelo povsem jasno in da se z njim večidel strinjamo. Res pa je tudi, da imamo še razmeroma malo gospodarskih organizacij, ki so notranje tako organizirane, da bi imele ustrezne ekonomske in finančne preglede. To se pravi, da nastajajo glavne težave pri praktičnem uresničevanju omenjenega načela. Veliko naših podjetij se še vse premalo ukvarja z notranjo organizacijo lastnega organizma. Doslej so bila v tej smeri tudi premalo ekonomsko stimulirana. Poleg tega po je večina naših evidenc, pregledov in statistik, ki jih izpolnjujejo podjetja, izdelana za potrebe državne uprave in drugih služb. To je za ugotavljanje splošnih gospodarskih premikov v našem gospodarstvu, ne pa za spremljanje delovanja posameznega gospodarskega orgamzma in njegovega notranjega mehanizma. Zaradi tega se v delovnih kolektivih marsikdaj porode nejasnosti glede obratnih delavskih svetov. Kaže, da se bo stvar vendarle hitreje premaknila na- prej. To obetata dve zadevi. Obstoječi gospodarski instrumenti, ki se na njihovi osnovi deli dohodek gospodarskih organizacij, bodo letos tako popravljeni, da bodo gospodarske organizacije v večji meri kot doslej zainteresirane na povečevanju produktivnosti dela. Med drugim bodo delovni kolektivi v bodočem letu s posebnim deležem sodelovali pri delitvi viška svojega dohodka, če bo njihov dohodek v tekočem letu višji od dohodka v preteklem letu. To bo vsekakor v večji meri kot doslej usmerilo pozornost delovnih kolektivov na notranje gospodarske sile gospodarske organizacije. Poleg tega pa so sindikati sprožili obsežno akcijo za to, da bi delovni kolektivi obračunavali in delili svoj čisti dohodek na osebne dohodke na osnovi obračuna po enoti proizvoda. Obračunavanje osebnih zaslužkov po enoti proizvoda pa navaja delovne kolektive na to, da prouče vse možnosti in oblike razdeljevanja dohodka po učinku. V tem sklopu prihaja na dnevni red tudi obračunavanje dohodka po gospodarskih enotah. V zagrebških gospodarskih organizacijah, kjer so že pred leti uvedli nagrajevanje po enoti proizvoda, so si med prvimi ukrepi organizirali delitev sredstev po proizvodnih in poslovnih enotah. Tako, so v omenjenih podjetjih zaSfoveli tudi obratni delavski sveti. Tudi v Sloveniji je v teku pripravljalno delo za prehod na nagrajevanje po enoti proizvoda. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so bila v Kopru, Celju, Mariboru, Ljubljani in v Kranju na pobudo republiškega sindikalnega sveta posvetovanja s predstavniki več kot 70 gospodarskih organizacij vseh strok iz vse Slovenije. Na vseh teh posvetovanjih so predstavniki delovnih kolektivov pokazali zelo veliko pripravljenost za to, da bi uvedli v gospodarstvu takšen način nagrajevanja, kot ga predlagajo sindikati. Za praktično izvedbo te zamisli v omenjenih podjetjih, ki so za sedaj pritegnjena v delo, so v vsakem podjetju organizirali posebne strokovne komisije in jim naročili, naj pripravijo predloge za tak način nagrajevanja. Poleg tega pa so bile pri vseh okrajnih sindikalnih svetih osnovane komisije, v katerih so strokovni delavci iz vseh omenjenih podjetij. Te komisije bodo sproti proučevale predloge posameznih podjetij, posredovale bodo izkušnje in dognanja med komisijami in podobno. Poleg tega pa so republiški odbori strokovnih sindikatov osnovali strokovne komisije in jim zadali nalogo, naj prouče delo komisij iz podjetij svoje stroke in naj obdelajo predloge za širšo uvedbo te oblike nagrajevanja, ki bodo prilagojeni za gospodarske organizacije posameznih panog in vej gospodarstva. V osnovnem načrtu dela vseh omenjenih komisij je tudi priprava obračuna dohodka po posameznih gospodarskih enotah podjetja. V nekaterih podjetjih so celo prišli že dlje: tako že obračunavajo dohodek znotraj podjetja. Nobenega dvoma ni, da bo tak način gospodarjenja z dohodkom kolektiva in tak način osebnega nagrajevanja nudil obratnim delavskim svetom povsem nove možnosti, da se uveljavijo v gospodarjenju. Roman Albreht Ob imenovanju novih upravnih odborov ljubljanskih kliničnih bolnišnic KAJ STORITI i da bi se organi upravljanja bolj uveljavili Petega novembra je Svet za zdravstvo LRS imenoval nove upravne, odbore vseh šestnajstih ustanov in osrednjega vodstva v okviru kliničnih bolnišnic. Družbeno upravljanje je uvedeno že od leta 1953, ko je bil imenovan prvi upravni odbor. Ker pa so bile njegove naloge zelo velike in ni mogel sam zajeti problematike vseh ustanov, so z novo mandatno dobo 1. 1955 ustanovili poleg osrednjega še upravne odbore pri vseh 13 klinikah, rentgenološkem zavodu, lekarni in tehničnih enotah. Tudi zdaj na prehodu od druge v tretjo mandatno dobo se družbeno upravljanje še bolj širi in razvija: novi upravni odbori so številčno okrepljeni in nedvomno pričakujejo, da ne bodo več samo pomožni in posvetovalni organi, temveč resnični organi družbenega upravljanja. Da bodo novi odbori v pravem pomenu to lahko postali, pa je v kliničnih bolnišnicah potrebno tudi marsikaj spremeniti. DRUŽBENO UPRAVLJANJE NA POL POTI Od vseh dosedanjih upravnih odborov sta se redno, kakor to določa zakon, sestajala le dva: osrednji upravni odbor in upravni odbor stomatološke — (zobne) klinike. Na številnih klinikah in drugih ustanovah bolnišnice, kjer čaka na rešitev vrsta problemov, so se upravni odbori sestajali le nekajkrat na leto. Mnogokrat so celo dnevne rede in gradivo sestavljali sproti, tik pred sejo. Zato so člani teh odborov, ki so bili maloštevilni in često komaj sklepčni, mogli spoznati le nekatera tekoča vprašanja in še od teh večino iz delokroga ekonomatov. Marsikje to niso bili organi družbenega upravljanja, temveč samo posvetovalni organi. Le nekateri upravni odbori so se resnično trudili prispevati k napredku zdravstvene službe. KLJUČ V DEJANSKI DECENTRALIZACIJI Vzrokov za to je več in ne bi mogli reči, da člani teh organov ne bi hoteli delati. — Temeljni vzrok je nedvomno v sami zasnovi upravljanja, ker je v dosedanji praksi in po pravilih kliničnih bolnišnic preveč pravic osredotočenih pri osrednjem upravnem odboru. O njem lahko rečemo, da je dobro deloval, toda že sam ta način vodenja ga je pehal v površnost (le težko se je poglobil v določeno problematiko, ker ni imel vsega potrebnega gradiva in ker je v sestavu osmih aktivnih članov mogel reševati samo najbolj tehtna vprašanja) in seveda v odvisnosti od uprave. Zato tudi ni mogel vzdrževati stikov z upravnimi odbori posameznih enot, prakse koordiniranega reševanja pa ni razvijal. Toda koordinirano reševanje je mogoče snovati le, če imajo na primer upravni odbori klinik za to možnosti. Prav zato je ključ do vrat, ki vodijo v boljši sistem dela, dejanska (in ne samo formalna, z ustanovitvijo upravnih odborov posameznih enot) decentralizacija. VLOGA LAIČNIH ČLANOV V UPRAVNIH ODBORIH Preden bomo načeli vprašanje notranje organizacije, je treba zabeležiti še nekaj vzrokov, zakaj se upravni odbori klinik in drugih enot niso bolje uveljavili. Eden od teh je mnenje določenega dela v teh ustanovah zaposlenega strokovnega kadra, da laični kadri ne morejo prispevati k izboljšanju zdravstvene službe. — Naloge zdravstvenih ustanov so zdravljenje bolnikov in ponesrečencev ter izvajanje zdravstvene zaščite. (Klinične bolnišnice so seveda obenem še baza za vzgajanje medicinskih kadrov in za znanstveno raziskovalno delo, zato je poudarek na dobrem zdravljenju še toliko večji!) Toda zdravstveni kadri sami ugotavljajo, da bi bilo zelo koristno poslati v nekatere oddelke sanitarno inšpekcijo. Taka ugotovitev odpira nekaj resnih Topel obrok za 30 din Skoraj tri leta je že, odkar si lahko delavci sevniške kopitarne kupujejo toplo malico. V kopitarni jemlje malico 70 delavcev, v njenem obratu na žagi pa 35 do 40. ' Po jedilnikih lahko sklepamo, da to pravzaprav niso več malice, ampak že kar pravcata kosala, saj ne kuhajo enolončnic. Taka »malica« stane 30 dinarjev in ni čuda, da so delavci z njo zadovoljni, zlasti tisti, ki hodijo na delo od daleč in se vsaj enkrat na dan pošteno najedo. Režijo krije podjetje, vir dohodkov pa so tudi kazni, ki jah v podjetju plačujejo za neupravičeno izostajanje z dela. Tople obroke dele še v mizarski zadrugi, v Splošnem trgovskem podjetju in v podjetju »Jugota-ajin«. Posebno/v slednjem je ku-Moja dobro organizirana, ker Imajo primerne prostore. L. S. problemov in predvsem kaže, da je tam ne le koristna, temveč nujna pomoč družbenih organov. V kliničnih bolnišnicah imamo lepe primere, kako so že upravni odbori prispevali k izboljšanju celo tam, kjer so vodstvo in strokovni kader zelo veliko storili za ureditev svoje ustanove. Nič ne bomo pretiravali, če bomo poudarili, da je dobro delovanje organa družbenega upravljanja ena važnih strani za ugodno oceno delovanja strokovnega vodstva, ker je nedvomno od prizadevanja notranjih članov, od tega, kako pred-očujejo življenje in deh svoje ustanove zunanjim članom v upravnih odborih, odvisno, če so pravilno orientirani v delu družbenega organa. Laiki pa bodo sami lahko opozarjali na nekatera vprašanja, ki jih v svoje strokovno delo usmerjeni zdravstveni kadri marsikdaj ne registrirajo tako pozorno. Prav v tej povezavi je eden od pogojev, ki so narekovali družbeno upravljanje. Zdravstvena služba je v naši socialistični skupnosti javna in ker je njena naloga skrbeti za zdravje in zdravljenje najširših plasti delovnih ljudi, mladine in drugih prebivalcev, je možno samo tako upravljanje, ki v celoti to upošteva. ČLANE UPRAVNIH ODBOROV JE TREBA RAZBREMENITI DRUGIH DOLŽNOSTI Ob imenovanju novih upravnih odborov moramo opozoriti še na enega od pogojev za njih dobro delo. Ob skrbi organizacij, ki izbirajo svoje zastopnike v vodstva zdravstvenih ustanov, da bi bili izvoljeni sposobni kadri, se često dogodi, da zaupamo te dolžnosti tovarišem, ki so že zaposleni s številnimi drugimi dolžnostmi. Problem, ki je že splošen pojav. Pri nekaterih je ta funkcija celo registrirana bolj na koncu prioritetnega spiska. Zato nekateri upravni odbori po več mesecev niso mogli najti srečne ure, da hi se sestali v sklepčnem številu. Naloge, ki bi jih mogli čimprej rešiti, so ostajale nerešene, zaupanje v te organe je nekoliko bledelo, notranji kadri so delali brez potrebne pomoči zunanjih in konec koncev je spet vse reševala upravna linija. Novim upravnim odborom želimo več uspeha! Predvsem pri-poročjunp, da .hi člani odborov te dolžr ?stt opravljali z odgovornostjo in si zato izposlovali razbremenitev drugod. Upravni odbori se morajo sestajati mesečno, morajo biti kontinuirano seznanjeni z delom ustanove, morajo najti kontakt tako z zaposlenim kadrom, kot s pacienti in konkretneje spoznavati, kako se odražajo uspehi v delu in kako se v praksi kaže problematika, ki jo obeležujejo poročila. Samo s takim poznavanjem se bodo resnično lahko prizadevali za nadaljnji razvoj družbenega upravljanja in za napredek svojih ustanov. Osrednji upravni odbor, v katerem plenumu so tudi predstavniki vseh 16 upravnih odborov, pa bo postal resničen koordinator prizadevanj in osrednji vodilni organ. SLABOSTI ZAVESTNE ORGANIZIRANE SILE Napačno bi bilo, če bi v dosedanjem delu upravnih odborov odkrivali samo pomanjkljivosti. Svet za zdravstvo LRS je s ponovnim imenovanjem vrste dosedanjih članov teh organov omogočil prenašanje vseh dosedanjih pozitivnih izkušenj in tako na poseben način izrekel priznanje tem tovarišem. Te pomanjkljivosti naštevamo v našem sestavku, ker želimo novim upravnim odborom pomagati k nadaljnjemu utrjevanju njihove vloge. Težave, ki smo jih obeležili, so v vzročni zvezi z nekaterimi glavnimi pomanjkljivostmi. Predvsem je v klinični bolnišnici zadnja leta upadala aktivnost zavestne organizirane sile. Organizacije Zveze komunistov so se pasivizirale in niso bile pobudnice nadaljnjega napredka prav v času, ko razvijanje družbenega upravljanja to najbolj zahteva. Tudi delo in pobude sindikalnih organizacij so bile na tej poti. Zato tudi ni bilo borbe proti negativnim pojavom, ki so se ponekod celo stopnjevali. . OBJEKTIVNE OKOLIŠČINE, KI ZAVIRAJO USPEŠNO DELO UPRAVNIH ODBOROV Upravni odbori pa se tudi ne morejo uveljavljati, če bi vse te pomanjkljivosti odklonili, če imajo vezane roke in jih razni predpisi ter omejevanje pravic silijo na raven registratorjev pojavov, ki lahko le moledujejo, opozarjajo in kvečjemu še razpravljajo, ali bodo iz dela razpoložljivih finančnih sredstev nabavljali rjuhe ali instrumen-tarij ipd. Do osnovnih ekonomskih elementov, na katerih se snuje gospodarjenje in prične varčevanje, realno kalkuliranje in konkretno ukrepanje, se niso dokopali. In če so hoteli uveljaviti kak predlog, so ga včasih morali napihovati (ali celo toli- ko časa ponavljati, da so sami verjeli vanj), ali pa iskati osebne zveze in zahtevati intervencije. Tako delo degradira resnost in predvsem demobilizira. Poslužimo se najbolj drastične (a resnične) primere: nedvomno ni skladno s težnjami našega družbenega razvoja, ki upravljanje čimbolj približuje delovnim množicam, da mora upravni odbor ustanove s skoraj 2000 zaposlenimi, ki nudi letno nad 40.000 oskrbovancem zdravstveno pomoč, prositi republiški nadzorni organ, ali sme prodati konja in iztrošene avtomobile ter kupiti nov osebni avtomobil. In ker tega uslužbenci nadzornega organa niso odobrili, je upravni odbor pač kršil njihovo odločbo ter samovoljno ukrepal, če je hotel zadevo urediti. Ker mora upravni odbor za veliko stvari prositi, odločati o tem pa ne more, ni ^rav, da očitamo neresnost sicer včasih dejansko neskrbno sestavljenim predlogom, marveč se vprašujemo po vzrokih in te odpravljajmo! VSAKA ENOTA NAJ POSLUJE PO SVOJEM FINANČNEM RAČUNU V časovni in funkcionalni odvisnosti se je podobno snoval tudi sistem znotraj kliničnih bolnišnic. Največ problemov odpira »računica«, ker so bolnišnice »finančno samostojen zavod«. To pomeni, da klinične bolnišnice zdravstvene usluge zar 'unajo in s tem krijejo svoje stroške ter obnavljajo iztrošene vrednosti. Tako nastaja pojem oskrbnega dne. Ta je dejansko na različnih ustanovah različen. Ker se štejejo bolnišnice funkcionalno za en zavod, se končni učinek prenaša na centralo. V bolnišnici sicer prej pride do primanjkljaja kot do presežka, ker res ne bi bilo pravilno ob zdravljenju ustvarjati presežke (na račun skladov socialnega zavarovanja in občinskih proračunov, ki so glavni plačniki). Toda, če ena klinika dobro gospodari, ni stimulirana. Presežki in izgube se med klinikami izravnajo, vendar ne br-z posledic. Če je domala vseeno (po taki logiki prizadevanja niso namreč taka!), ali ustanova dela z izgubo ali s presežkom, ni priznanja za boljše delo, za boljšo organizacijo, za varčevanje itd., kakor ne sankcij za premajhno skrbnost. Tako na primer lekarna ves mesec ni uporabljala vozil centralne uprave in servisov, dobila pa je vendarle račun, ker se stroški - pavšalno obračunavajo. Nedvomno bi v kliničnih bolnišnicah vsaka ustanova morala biti obračunska enota. To bi zaostrilo gospodarjenje s sredstvi in dalo organom družbenega upravljanja možnost, da se bolje uveljavijo. Take in podobne razprave se v zadnjem času odvijajo na področju kliničnih bolnišnic. Zveza komunistov in sindikalne organizacije so resneje poprijele za delo. Pismo IK CK ZKJ, ki so ga v začetku letošnjega leta preveč površno obravnavale, gradivo VII. Kongresa ZKJ, resolucija in program ZKJ dajejo sedaj osnovno orientacijo v njihovem delu. Ta mesec se vrše konference vseh osnovnih organizacij ZK in občni zbori sindikalnih organizacij. V decembru pa bo konferenca vseh članov Zveze komunistov v kliničnih bolnišnicah podrobneje analizirala delo komunistov in-kliničnih bolnišnic ter z jasneje začrtanimi nalogami in večjo aktivnostjo podprla prizadevanja za razvijanje in utrditev organov družbenega upravljanja. Prizadevanja zdravstvenih organov za izboljšanje javne zdravstvene službe so v takem obeležju notranjega življenja in ob aktivnem sodelovanju velike večine zdravstvenih delavcev, ki sami želijo, da se uresničijo te pobude, zares obetajoča. Zato želimo novim upravnim odborom novih uspehov. Vsakdanji prizor pri enem od vhodov v rudnik: rudarji bodo pravkar vstopili v vagončke rudniške železnice, ki jih bo popeljala prav v osrčje Pece Avguštin Lah IZ PRAKSE UPRAVLJANJ? SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Pavšal in »pavšal Naj prihodnje leto še sklepajo pogodbe o pavšalnem plačevanju storitev z zdravstvenimi domovi, ali naj še sedanje odpovedo, o tem so govorili na zadnji seji izvršnega odbora ljubljanskega okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Pavšalni način plačevanja ima vsekakor nekatere prednosti, ki jih ni moč prezreti. Predvsem so se zdravstveni domovi resneje lotili preventive, saj so bile vse pogodbe sklenjene pod pogojem, da se zdravstveni dom loti konkretnih s pogodbo določenih preventivnih nalog. Zavod pa je upravičeno pričakoval, da bo pogodba o pavšalu spodbudila upravne odbore zdravstvenih domov k smotrnejšemu upravljanju in gospodarjenju. V pogodbi je bil namreč zapisan točen znesek, koliko bo zavod plačal za vsakega zavarovanca, ki spada v njihov okoliš in naj bi Skladišča »Vitaminke« v Trbovljah dograjujejo V našem listu smo že pisali o prepotrebni dograditvi skladišča trgovskega podjetja »Vi-taminka« v Trbovljah. Zdaj pa že lahko poročamo, da skladišče hitro dograjujeijo. Občinski ljudski odbor v Trbovljah je dal potrebna sredstva za dokončno ureditev teh skladišč in garaž za tovorne avtomobile tega podjetja. Zdaj so dokončali streho in stransko zidovje, tako da bodo že v prvi polovici novembra vskladiščili potrebne pridelke. Hladilne naprave pa bodo kupili predvidoma takoj po novem letu, tako da jih bodo lab. ko v skladišče vgradili do spomladi. T. K. bilo potem od upravnih organov zdravstvenega doma odvisno, kje in koliko bodo prihranili. VSAK BO HOTEL PUSTITI VRATA ODPRTA Sploh bi bilo idealno, če bi mogel upravni odbor zdravstvenega doma reči, toliko denarja bomo to leto dobili, vemo kaj moramo storiti, zdaj pa poglejmo, kako bomo gospodarili, da bo še kaj ostalo za nakup opreme, nekaj pa še primaknili k plačam. Toda danes bi težke našel upravni odbor zdravstvenega doma, ki bi pristal na tako pogodbo. Vsak bi se hotel zavarovati s posebnim členom v pogodbi: »V primeru pa, da se stroški spremene in to ne po krivdi zdravstvenega doma, je zavod dolžan plačati razliko za tako nastale stroške...« Naj se spremeni cena zdravil in sanitetnega materiala, naj bodo plače drugačne in vse je postavljeno Va glavo. Letos so bile na primer dvakrat regulirane plače zdravstvenega osebja, potlej je sledilo še oktobrsko povišanje osebnih dohodkov, kar je zmešalo vse račune, ki so jih napravili ob sklepanju pogodb. Zdaj na primer spet vse tako kaže, da je prispevna stepnja za socialno zavarovanje prenizka, da bi mogli plačati vse stroške, in nastaja že primanjkljaj v panogi zdravstvenega zavarovanja. Če bi se stopnja povečala, bi to vplivalo spet na ceno zdravstvenih storitev itd. To je spet ena izmed takih izrednih zadev, ki v pogodbi o pavšalu ne bi bila predvidena in zaradi katere upravni odbori ne bi mt jli pristati na pogodbo brez že omenjenega določila. Bržko pa je tako določilo v pogodbi, je že težko govoriti o kakšni posebni spodbudi za smotrno gospodarjenje v zdravstvenih domovih, saj je moč tudi slabo gospodarjenje zagovarjati z objektivnimi okoliščinami, ki se jim »nikakor niso mogli izogniti«. STROŠKI SO ZA 46% VEČJI No, letos so take okoliščine zares bile in bo treba marsikje dodati. Izvršni odbor pa takega povečanja pavšala kakopak ni mogel odobriti zgolj »na lepe oči«, ampak je poslal komisije v 12 zdravstvenih domov, da so pregledale poslovanje. Komisije so ugotovile, da so stroški storitev v zdravstvenih domovih porasli povprečno za 46 odstotkov. Seveda pa so med posameznimi domovi velike razlike in se giblje podražitev od enega do 82%. Daleč nad povprečjem so bili v prvih devetih mesecih letos zdravstveni domovi v Domžalah 82%, Mostah 75 odstotkov, Cerknici 69% in v Kamniku 64%. Daleč pod povprečjem pa so v Ribnici 0,75%, Kočevju 22 odstotkov in v Šentvidu 35%. Skupno so stroški večji za 51 in pol milijona dinarjev. Sem pa ni šteto še oktobrsko povečanje osebnih dohodkov in bo odstotek podražitve zdravstvenih uslug do konca leta še večji. Razen tega so bile oktobra regulirane še položajne plače zdravstvenega osebja, z ukinitvijo zdravniške prakse pa so se občutno podražile tudi honorarne ure. Storitve zdravstvenih domov so se podražile torej v glavnem zaradi povečanja osebnih dohodk / zdravstvenega osebj a. PREK UPRAVNEGA NAVODILA Izvršni odbor se seveda ne upira povečanju pavšala, če gre res za objektivne okoliščine. Ne more pa pristati na to takrat, kadar so kršeni predpisi ali upravna navodila, na primer o položajnih plačah. V Kočevju OB SKLEPU DELAVSKEGA SVETA TOVARNE JUR To ni pot do enakosti V tovarni barv »JUB« v Dolu pri Ljubljani ni letfts do avgusta nobeden razpravljali o tem, da bi ukinili premijski pravilnik. Premijski upravičenci — skoraj četrtina članov kolektiva — so si prizadevali čdmboiije izpolnjevati svoje delovne naloge. Storili so, kar je bilo v njihovi moči, da bi bdi uspeh čim boljši, kajti le tako so si lahko obetali premije za prvo polletje. Lani v zadnjem četrtletju premij niso prejeli. Podjetje nj ustvarilo toliko sredstev, da bi lahko izločilo del dohodka za premijski sklad. Letos je bilo upanje premijskih upravičencev, da bodo dobili premije, utemeljeno že brez računovodskih podatkov. Podjetij je prodalo nad 50 ton barv več kot lani v prvem polletju, izdelovati pa so začeli tudi bolj kakovostne in zelo iskane barve. Tudi proizvodni stroški so bili nekaj nižji kot lani, itd. Meseca avgusta, ko je bil znan finančni uspeh podjetja in ko naj bi po predpisih tarifnega pravilnika izločili v premijski sklad pol milijona dinarjev, se je upanje premijskih upravičencev zrušilo 'v prah. Ko je namreč delovni kolektiv razpravljal o polletnem obračunu in ko je zvedel koliko denarja naj bj izločili za premije, bolje rečeno za premijski sklad, je zahteval od delavskega sveta tole: Premijski pravilnik je treba razveljaviti, izplačilo premij za prvo polletje je treba ustvariti, denar iz premijskega sklada je porazdeliti med ves kolektiv. Delavski svet, ki je zasedal 25. oktobra letos je osvojil zahtevo kolektiva. Premijski pra- vilnik je razveljavil, premijskim upravičencem pa za prvo polletje ni prisod-}! premij. Od avgusta naprej že v »JUB« razpravljajo, ali so ta stališča pravilna' ali ne. Premijski upravičenci trdijo, da je sklep delavskega sveta nepravilen in nepremišljen. Pravijo, da je de. lavski svet napačno sklenil, ko je premijski pravilnik ukinil šele takrat, ko je ugotovil, koliko sredstev je ustvaril za premije in da je nepremišljeno nasedel uravnilovskim težnjam v nagrajevanju. Tisti člani kolektiva, kf niso zajeti v premijski sistem, pa trdijo, da so premije nepotrebne, da jih dobe večji del le ljudje iz pisarne, ki imajo že tako visoke prejemke in ne prispevajo toliko k ustvarjanju dohodka kot ljudje, ki delajo neposredno v proizvodnji. (V premijski sistem pa so vključeni tudi mlinarja, kuharji močila itd.). Razčlenimo nekoliko podrobneje vzpoke za takšna mnenja v kolektivu. Prva namaka, ki jo je zagrešilo upravno vodstvo podjetja, je v tem, da k polletnemu obračunu in ugotovitvam, koliko sredstev naj bi izločili v premijski sklad, ni predložilo poimenski spisek premijskih upravičencev in utemeljilo višino premij za vsakega posameznega s knjigovodskimi podatki, kj naj po-' kažejo, koliko je posameznik prispeval s svojo prizadevnostjo k ustvaritvi, dohodka. Če bi upravno vodstvo storilo to, če bi z računi dokazalo, da bodo iz premijskega sklada izplačali upravičencem za prvo polletje le okoli 80 tisoč dinarjev, potem bj bilo mogoče mnenje ko- lektiva drugačno. Upravno vodstvo ni predložilo teh izračunov niti delavskemu svetu, ko je oktobra razpravljal o zahtevi kolektiva. In najtorže bi delavski svet sklenil drugače, če bi imed pred seboj te izračune. Izvršni odbor sindikalne podružnice ni glede teh stvari ničesar ukrenil, ni se postavil na svoje stališče, nj. opozarjal ne kolektiva in ne del. sveta, da je napak, če ukinejo premijski pravilnik z veljavnostjo za nazaj in če ne izplačajo premijskim upravičencem zneskov, ki jih lahko knjigovodstvo utemelji s potrebnimi podatki. To je najbrže eden od tehtnih vzrokov, da je v kolektivu prevladala teorija »enakosti želodcev«, ki jo je podprl tudi delavski svet s svojim zadnjim sklepom. Delavski svet je pred družbo odgovoren za gospodarjenje, za ekonomičnost in storilnost. Zato je dolžan pospeševati vse oblike nagrajevanja, ki vplivajo na varčevanje s surovinami, na večjo proizvodnjo, rast storilnosti itd. Premijski sistem pa je ena od teh oblik nagrajevanja. Zato bi moral delavski svet tehtno preudariti, kaj bo bolj vplivalo na' ekonomičnost gospodarjenja, na storilnost in proizvodnjo: ali enaki ptejemki za vse ali različni prejemki za različno prizadevnost in storilnost. Če bi delavski svet te stvarj tako pretehtal in če bi njegov; člani odšli v obrate in oddelke ter ljudem razložili te stvari tako, potlej bi najbrže drugič drugače sklepal. Delavski svet je sicer letos februarja naročil tarifni komisiji, naj prouči premijski pravilnik in predlaga spremembo posameznih členov, če niso v skladu s splošnimi načeli pre-miramja. Komisija pa ni niti enkrat razpravljala o premijskem pravilniku in delavski svet od nje ni zahteval takšnega poročila. Na zadnji seji torej ni sklepal o ukinitvi premijskega pravilnika zaradi tega, ker bi bil ta slab, ker bi posamezni členi dopuščali nagrajevanje brez zaslug, temveč ga je ukinil zato, ker je v podjetju prevladala teorija enakih plač za vse, ki pa ne delajo enako. Zato ni to pot do enakosti, za katero se borimo. Nasprotno — po njej pridemo do še večje neenakosti. Da se pravilno razumemo; ne mislimo zagovarjati premijskega sistema v tovarni »JUB«, kajti o tem bi morali pravzaprav najbolje razsoditi člani delavskega sveta sami, predvsem pa komisija, ki ji je bila ta naloga zaupana. Teh vrstic torej ne pišemo v obrambo premijskih upravičencev. Stvar se nam je zdelo komentirati iz razloga, ker je delavski svet res brez tehtnega premisleka, brez tehtne presoje, kakšne politične in ekonomske posledice lahko porodi tak ukrep, ukinil premijski pravilnik, ne zavoljo tega, ker je slab, temveč zavoljo tega, da bodo prejemki na vse enako porazdeljeni, čeprav je res, da nikjer v kolektivu ne delajo vsi ljudje enako, nimajo vsi enakih odgovornosti in ne prispevajo vsi enakega deleža k ustvaritvi dohodka podjetja. Nedvomno bosta morala delavski svet in izvršni odbor sindikalne podružnice še razpravljat; o tem, razpravljati predvsem iz izhodišč, kakšne posledice lahko porodi takšno enostransko in gospodarstvu škodljivo dejanje. imata pomočnik upravnika in računovodja po 1000 dinarjev več, kot bi smela dobiti po navodilu okrajnega ljudskega odbora, v Domžalah ima pomočnik upravnika 2500 dinarjev več, računovodja pa celo 4500 dinarjev več, v Ribnici so dali računovodji 5200 dinarjev več itd. - Naslednja stvar, s katero se izvršni odbor ne more kar tako sprijazniti, pa J: odpiranje novih ambulant v izključno kmetijskih predelih. To zveni na prvi pogled malce nenavadno, vendar je konec koncev le res, da organom socialnega zavarovanja ne more biti čisto vseeno, kje odpro novo ambulanto. Če jo obiskuje malo pacientov, je vsaka storitev precej dražja in se ti stroški prenesejo tudi na storitve zdravstvenega doma, ki storitve opravljene za samoplačnike — kmetijsko prebivalstvo, jih plača zavod. Ponavadi so te Praktično plačuje potemtakem zavod za cialno zavarovanje del stroškov za zdravljenje tistih, ki socialno niso zavarovani. Izvršni odbor meni še to, da ustanavljajo take ambulante največkrat na pobudo zdravstvenega osebja, da bi našli honorarno zaposlitev — na deželi namreč ni take možnosti zanjo, kot na primer v Ljubljani — občinski ljudski odbori pa , pristanejo na ustanovitev, ko jim obrazlože, da bo stroškt praktično kril zavod, čeprav tega morda, odkrito niti ne povedo. Upravni organi ocialnega zavarovanja na taka stališča, čisto razumljivo, ne morejo pristati. ZA NEDOKUMENTIRANE STROŠKE — UPRAVNI SPOR Odločili so se za korenite ukrepe. Zavod bo pristal na izplačilo samo tistih stroškov, ki jih bodo mogli zdravstveni domovi opravičiti s podrobno dokumentacijo in kalkulacijo, sicer bo sprožil upravni spor. To bo storil tudi takrat, če bo ugotovil, da so določili plače osebju prek zakonitih predpisov in upravnih navodil. Zavod bo zahteval k tej dokumentaciji še prepise vseh pogodb z zdravniki. Tudi naslednje leto bodo sklepali pogodbe za pavšalno plačevanje zdravstvenih storitev, prej pa naj posebna komisija skupščine sestavi predlog, kako raj se predvidi tudi pavšalno plačevanje specialističnih storitev, saj bodo zdravstveni domovi sklepali z ljubljansko polikliniko pogodbe za specialistične ordinacije L. bodo potemtakem tudi ti stroški že prej znani. »Smo za pavšal, vendar ne za vsakega,« pravijo člani izvršnega odbora. In prav imajo. V. J. Sindikalna organizacija naj spremlja razmere na trgih Na nedavnem sestanku predsednikov sindikalnih organizacij, delavskih svetov, direktorjev podjetij in upravnikov kmetijskih zadrug občine Mozirje so govorili o gibanju proizvodnje v devetih letošnjih mesecih. Ugotovili so, da so podjetja v glavnem izpolnila proizvodni načrt, razen tovar..e usnja »Rečica« kjer so dosegli proizvodni plan ie z nekaj nad 40 odstotki (to pa zaradi objektivnih okoliščin, v katerih se bori ta delovni kolektiv). Na seji so tudi razpravljali o stanju na tržišču. Zavoljo takojšnjih administrativnih in političnih posegov n.i prišlo do višjih cen na trgih. Menili so, naj bi tudi sindikalne organizacije dosledno spremljale r-.z-mere na trgih in pomagale preprečevati kakršno koli zviševanje cen. Naposled pa so se na tem sestanku pogovorili še o bližnjih občnih zborih Sindikalnih organizacij. Kritična ocena dela Nekaj zapiskov o delu zboia proizvajalcev pri ObLO Zagorje Prav je, da zbori proizvajalcev, ki so bili lam izvoljeni pri vseh občinskih ljudskih odborih, od časa do časa pregledajo svoje dosedanje delo, se pomenijo o pomanjkljivostih in sprejemajo načrte za bodoče delo. — To je pred dnevi storil tudi zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Zagorju ob Savi. Kljub temu,.da je ta zbor letos že dosegel nekaj uspehov, pa vendar še ni bil dovolj odločen pri uveljavljanju nekaterih ukrepov. Njegova osnovna pomanjkljivost je bila v tem, da je še premalo usmerjal politiko razdelitve in porabe sredstev, ki z njimi razpolagajo podjetja in občinski ljudski odbor. Tudi ni dovolj razpravljal o potrebah občinskega ljudskega odbora na zborih volivcev-proizvajalcev. Letos je dajal premalo pripomb Letos-40 stanovanj Nedavno tega je bil v Kočevju občni zbor sindikalne organizacije rudnika rjavega premoga. V obširnih poročilih upravnega odbora in obratnih sindikalnih pododborov ter v razpravi so omenili vrsto problemov rudnika, ki je v njem zaposlenih 780 rudarjev. Ker so skozi vse leto na sejah osrednjega in obratnih delavskih svetov razpravljali o številnih gospodarskih problemih, pa jih tudi reševali, je naraščala storilnost, zmanjšale so se obratne nezgode, povečala se je delovna disciplina itd. Z mehanizacijo in z uvedbo odkopa na širokem čelu ter s prizadevnostjo kolektiva so uspeli izpolniti planske naloge, čeprav so bile večje kot lani. Letos bodo predvidoma nakopali 165.000 ton premoga, se pravi 7000 ton več kot lansko leto. Samo v oktobru so letos nakopali 25.000 ton premoga, kar je največji uspeh v zgodovini rudnika. Toda v kočevskem rudniku tudi rie manjka težav. 2e več let se borijo s stanovanjsko stisko. Letos so iz republiškega in občinskega sklada investirali v gradnjo stanovanj 80 milijonov dinarjev. Poleg tega pa so za Za fiifeilej - simultanka V nizu zanimivih prireditev ob proslavi 10. obletnice industrije za elektrozveze v Ljubljani je bila pred dnevi tudi simultanka mednarodnega šahovskega mojstra Stojana Puca s člani tega kolektiva. Mojster Puc je igral z 28 šahisti. Zmagal je devetnajstkrat in remiziral devet partij. Ta delni uspeh so zabeležili Božnik, Goršek, Češnovar, Kordeš, Markovič, Mozetič, Rihtman. inž. Slokan in Ulaga Udeleženci so bili iz vseh obratov ljubljanske industrije za elektrozveze. Igre tudi v Celju Za delavske športne igre je tudi v Celju veliko zanimanja, saj so se razmahnile po mnogih delovnih kolektivih in podjetjih. Prvi računi kažejo, da so tekmovanja zajela približno 600 delavcev in delavk. Te dr.j so na sporedu še nogometno prvenstvo in tekme v streljanju. V prihodnjih dneh pa bo še jeseniški kros, nato pa prvenstvo v hamiznem tenisu im šahu ter za Zaključek še veliko kegljaško (tekmovanje. nova stanovanja prispevali iz lastnih sredstev 20 milijonov dinarjev. Tako bodo letos zgradili nad 40 stanovanj. Prav gotovo je občutno pomanjkanje stanovanj eden izmed vzrokov precejšnjega preliva delovne sile. V tem letu je podjetje zapustilo 168 ljudi, na novo pa so sprejeli 121 rudarjev. Prelivu delovne sile gotovo precej botruje tudi tarifni pravilnik, ki ga niso spremenili že dve leti. Na občnem zboru so sprejeli precej sklepov, med drugim tudi sklep o izobraževanju mladih rudarjev in članov delavskega sveta. D. V. k posameznim postavkam občinskega družbenega plana, vse premalo je sklepal o vseh tistih ukrepih, s pomočjo katerih bi sprejete postavke zagorskega občinskega plana tudi v celoti uresničili. Zbor je tudi premalo razpravljal o pobudah na zborih volivcev, da bi odpravili razne pereče probleme komunalnih služb, kakor tudi o tem, da, bi ustanovili prepotrebne gospodarske dejavnosti, ki jih v občini še ni, so pa zelo potrebne. Nekaj primerov: zagorski trgovci nenehno poudarjajo, da ne morejo razviti svoje dejavnosti v takšni meri,'kot bi .si. želeli. Poudarjajo, da so trgovski lokali v zasebnih hišah in da je vsakršno investiranje nemogoče in nedonosno. Vprašanje pa je, kaj so zagorska trgovska podjetja ukrenila, da bi tako stanje odpravili. Lahko se tudi vprašamo, kaj je ukrenil svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora, ki doslej še ni pričel reševati tega vprašanja. Svet za blagovni promet bi trgovskim podjetjem lahko dal pobudo, da bi skupaj najela potrebna finančna sredstva za graditev trgovske hiše, ki jo Zagorje nujno rabi. Na drugi strani pa bi bil svet lahko pobudnik za kar naj večjo specializacijo trgovin, ki bi potrošnikom nudile cenejše blago. Molče tudi ne moremo mimo sklada za skupno porabo, ki so o njem razpravljali na sejah zagorskega občinskega odbora. Podjetja naj bi prispevala 16% sredstev iz svojih skladov za prosto uporabo v skupni sklad, i:i naj bi ga ustanovili pri zagorskem občinskem ljudskem odboru. Odziv na ta predlog pa je bil zelo slab. Po temeljni oceni dela so člani zbora proizvajalcev razpravljali o stanovanjski stiski, o osamosvojitvi nekaterih obratov itd. Predlagali so tudi, naj bi žagarski obrat rudnika rjavega premoga Zagorje združili z lesno predelovalnim podjetjem v Zagorju, avtopark rudnika v Zagorju naj bi združili z »Avto-prevozom« itd. O teh predlogih bodo razpravljali še delavski sveti teh podjetij. Naj na koncu omenimo še to, da se bo obrat »Varnost«, ki izdeluje električne jamske varnostne svetilke in varnostno opremo, v kratkem osamosvojil. Doslej je ta obrat deloval v sklopu rudnika, vendar z lastnim obračunom. L. M. UREDBI JE TIKI... V podjetju »Topol« v Ilirski Bistrici je zaposlen invalid Franc Perovič, popolnoma slep je. Mednarodni komite Rdečega križa v Ženevi mu je prek Centralnega odbora našega Rdečega križa poslal klavirsko harmoniko. Potem se je začela trnova pot:' Centralni odbor RK je takoj julija sporočil obdaro-vancu, da so naročili carinarnici, naj harmoniko pošljejo na njegov naslov, kajti RK ni mogel izposlovati oprostitve carine, ker so take olajšave predvidene samo za izključne naloge Rdečega križa. Obdarovancu so kasneje na njegovo pismo, ko harmonike ni dobil, odgovorili, da je niso poslali zato, ker Uprava carine zahteva, naj pošiljatelj spremeni naslov prejemnika. Tega pa Mednarodni komite ni storil. Medtem so se pri Rdečem križu zanimali, koliko bi znašala carina. Petdeset tisoč, so dejali v Upravi carine. Iz Rdečega križa so nato Mednarodnemu komiteju pisali, kolikšna je carina in vprašali, če bi jo komite sam plačal. Komite pa je odgovoril, da bi bili pripravljeni sami plačati največ 2000 dinarjev; če je carine več, naj harmoniko vrnejo. In končno so invalidu iz Rdečega križa sporočili, da so zaradi vseh teh ovir prisiljeni harmoniko vrniti... OPOMBA UREDNIŠTVA: Zanimali smo se pri ljubljanski carinarnici, ali te zadeve res ni moč rešiti tako, da bi slepi invalid dobil harmoniko brez caj-ine (vid je izgubil že kot otrok, ko je našel bombo in mu je eksplodirala). Pokazali so nam Uradni list FLRJ št. 25/57 — Uredbo o carinski tarifi, kjer piše, da je treba p»a:a, za harmonike carino in sicn 55 odstotkov vrednosti. V m benem členu ni predvidena oprostitev carine za opisani primer. Na Glavnem odboru Rdeče ga križa Slovenije niso vedeli povedati nič drugega kot to, kar so zvedeli iz telefonskega pogovora s podjetjem iz Ilirske Bistrice in kar je napisano že v dopisu. Vso zadevo namreč urejujejo prek Centralnega odbora Rdečega križa. O tem je razpravljal tudi sindikat podjetja. Delavski svet tudi ve za zadevo, vendar se o tem, da bi morda sami zbrali denar za carino niso menili, ker sodijo, da bi se morala vsa zadeva tako urediti, da bi bil omenjen1 invalid oproščen carine. Sa mi so se že obrnili na Zvez ni izvršni svet, naj bi v tem primeru napravili izjemo. Včasih je kakšen predpis zares nesmiseln. V tem primeru pa trpi še ugled našt-države. Samo graja ni dovolj Na mnogih sestankih slišimo, da so sindikalne organizacije v podjetjih že našle vsebino svojega dela. Toda dlje povsod tako? Metida ie še nekaj podjetij, kjer se organizacije ne ukvarjajo z gospodarskimi problemi, vprašanji družbenega standarda, delovnimi odnosi, marveč rešujejo Delovna storilnost v MTT raste Na sestanku političnega aktiva v MTT so razpravljali o osebnih dohodkih in o možnosti povečanja tarifnih postavk. Podjetje zaposluje okrog 4 tisoč delavcev. V tem letu se osebni dohodki delavcev • iso prav nič povečali, saj so ostali tolikšni kot lani vzlic temu, da je storilnost porasla. Ko so primerjali osebne dohodke delavcev v tem kolektivu z osebnimi dohodki v ostalih tekstilnih podjetjih, so ugotovili, da ao tarifne postavke v MTT pod republiškim povprečjem v tej gospodarski veji. Delovna storilnost je rastla, pa čeprav so uvedli skrajšani delovni čas. Tudi zaposlenih n.i več. (2e pet let se v, glavnem nd spremenilo številčno stanje kolektiva.) Lansko leto so tudi znižali ceno svojim izdelkom. Na kraju so ugotovili, da je zvečanje osebnih dohodkov ekonomsko utemeljeno zlasti še zaradi tega, ker je kolektivu ostalo precej sredstev po izpolnitvi družbenih obveznosti. Delavski svet pa je na seji sklenil, da se iz sredstev skladov kolektiva izplačuje dodatek na urne tarifne postavke v naslednjih razponih: za nekvalificirane in polkvalificdrane delavce po 3 din, za kvalificirane od 4 do 6 din, za visokokvalificirane delavce pa 10 dinarjev. Delavcem in uslužbencem, ki prejemajo mesečne plače, se bo izplačeval dodatek v zneskih po 600 , 800, 1000 do 1200 in 2000 din. Ti dodatki se bodo obračunali tudi za pretekle mesece. (V tem dodatku pa ni upoštevano zvišanje osebnih dohodkov v zvezi z odlokom Zveznega izvršnega sveta.) Na pobudo sindikalne orga- nizacije je delavski svet tudi sklenil, da bo dalo podjeije nekaj denarja zg stroške priprave enolončnic, ki jih todo dajali v polurnem odmoru. Del stroškov pa bo dala tudi sindikalna podružnica. Enolonč- nica s kruhom bo stala 30 im. Za poskušnjo bodo enolončni-'ce delili samo v obratu '1, pozneje pa še v drugih oddelkih. Naj večje težave so pač v tem, ker ni na razpolago dovolj primernih prostorov. Predvsem družbeni standard V radovljiški občini bodo imeli novembra in decembra večino občnih zborov sindikalnih organizacij, medtem ko bo v prvih dneh januarja prihodnje leto občni zbor Občinskega sindikalnega sveta v Radovljici. Temu Nov obrat tovarne zdravil v Novem mestu Tovarna zdravil v Novem mestu se je od svoje ustanovitve naprej stalno širila. Nedavno pa so odprli še ampulni oddelek in oddelek kemične sinteze. Ob tei priložnosti so priredili razstavo, na kateri so obiskovalcem prikazali nad 100 izdelkov, ki jih v tovarni danes proizvajajo. Podjetje je tedaj obiskalo precej članov drugih kolektivov. Prostori Pa postajajo pretesni zato razmišljajo že o novi stavbi, v kateri se bo lahko ta gospodarska organizacija razvila v pomembno tovarno zdravil. S. D. občnemu zboru bo prisostvovalo 90 delegatov iz posameznih sindikalnih organizacij. Doslej so v večini podružnic že imeli predvolilne sindikalne sestanke. Razpravljali so o skladih skupne porabe, o skritih rezervah, prelivu delovne sile, tarifni politiki, normah, premijah itd. Na seji občinskega sindikalnega sveta so menili, da ima med . večjimi podjetji najbolj delovno sindikalno organizacijo podjetje Veriga. Dogovorili so se tudi, da bo sindikalni svet podružnicam priporočil, naj razpravljajo o družbenem standardu in naj . vplivajo na to, da bodo dala podjetja čimveč sredstev v sklad za skupno porabo. Izvršni odbori naj bi na občnih zborih podali irčrpna poročila o delu sindikalnih organizacij. Napak pa bi bilo, ko bi taka poročila dajali direktorji podjetij, kakor je bilo to doslej v nekaterih podjetjih. Sklenili so tudi, da bodo na naslednjo sejo predsedstva sindikalnega sveta povabili predsednika Občinskega ljudskega odbora Radovljica in ga prosili, naj jim razloži program investicij družbenega standarda. . R. C. Pravna posvetovalnica v Murski Soboti V zadnjem času se na občinski sidikalni svet v Murr’i Soboti obračajo številni delavr či, ki želijo odgovorov na sporna vprašanja s področja ,a-konskih predpisov. Zavojjo tega bodo meseca decembra odprli pri občinskem sindikalnem svetu pravno posvetovalnico. V njej bodo delali člani Društva pravnikov iz Murske Sobote. Odprta bo vsak ponedeljek. Delavci bodo lahko pošiljali -ravni poosvetovalnici pismena vprašanja, ob ponedeljkih pa se bodo lahko s pravniki pogovorili o zapletenih vprašanjih. Sodijo, da bodo z ustanovitvijo nove pravne posvetovalnice precej pomagali upravnim organom v občini, gospodarskim organizacijam ter zavodom. J. D. le manj pomembne zadeve. Med take slabe podružnice sodi tudi sindikalna organizacija »Slovenija-avto« v Ljubljani. Ta organizacija je v preteklem letu priredila nekaj izletov, poučnih ekskurzij in obiskov v bolnicah. Nekateri člani kolektiva pravijo, da se ljudje ne zanimajo za probleme podjetja ozi--roma si za delo v sindikalni organizaciji ne vzamejo dovolj časa. Po našem mnenju pa je izvršni odbor podružnice v veliki meri kriv, da se lani sindikalna organizacija ni ukvarjala z ekonomskimi problemi podjetja. Podjetje ni brez težav. Na primer, člani delovnega kolektiva so se večkrat med letom zanimali za tarifna vprašanja. Kakor pravijo, obstajajo nesorazmerja med tarifnimi postavkami enakih delovnih mest znotraj podjetja. Prav tako pa so razlike med tarifnimi postavkami posameznih delovnih mest poedinih podjetij. Člani sindikalne organizacije so večkrat diskutirali o teh stvareh, a ne organizirano. Izvršnt odbor ni priredil načrtnih razprav o teh problemih, ki b! na njih sprejeli . določene sklepe., da bi nekatere slabosti v podjetju odpravili. Ker takih razprav ni bilo, je prišlo do negodovanj, včasih neupravičenih, včasih pa tudi upravičenjih. Zato bi pričakovali, da bi se o tem zadnjem pogovorili na občnem zboru sindikalne organizacije. Podružnica tudi m kdo ve kaj sodelovala z delavskim svetom. Pred sejam) niso delavskemu svetu dajali pobud, o čem naj bi ta organ razpravljal, sklepe delavskega sveta so zelo slabo posredovali ostalim članom kolektiva, kar tudi lahko zamerimo sindikalni organizaciji. Razumljivo je, da zavoljo tega občni zbor sindikalne or- ganizacije ni uspel, člani izvršnega odbora pa tudi ostali člani sindikalne organizacije niso načeli vseh težav tega kolektiva. Zdi se, da ni dovolj, če na občnem zboru grajajo le nedelavnost sindikalne organizacije, marveč je treba v prihodnje tudi dosedanje slabosti v delu izvršnega odbora sin<4i-kalne organizacije odpraviti. N. B. Najstarejša tovarna v Savinjski dolini že izpolnila letni plan Na desnem bregu Savinje, prav blizu rudnika Zabukovca, stoji naj starejša keramična to* vama v naši državi in hkrati tudi najstarejše industrijsko podjetje v celjskem okraju — Keramična Liboje. Dasiravn° dela ta naš industrijski veteran z ne obno vij enim. vedno bolj iztrošenim strojnim parkom, dosega tovarniškii kolektiv lepe proizvodne uspehe. Letos so že izpolnili letni plan proizvodnje. V torek 28. oktobra je sirena rezko zapiskala ob neobičajni uri: nekai minut po signalu so se iz tovarne vsuli delavci in radovednežem veselo pojasnjevali. da so v tovarni pravkar izpolnili letni plan proizvodnje. Ta dan se ie v tovarni sestal upravni odbor in na osnovi poročala direktorja tovarne ugotovil, da so po količini izpolnili letni plan že pred tremi dnevi, tisti dan pa s° ga izpolnili tudi po vrednosti. Keramična tovarna Liboje ie v Savinjski dolini izpolnila letni plan prva od vseh industrijskih podjetij. Zato tudi kaže, da bo do konca leta v ori-merjavi z drugimi tovarnami najuspešneje zaključila svoje letno poslovanje I1JIETS MED MLADIMI INŽENIRJI IN TEHNIKI Kaj menijo mladi strokovnjaki o sebi in drugih Sodelovanja v dmžbenem življenju je sestavni del proizvodnih nalog — Strokovna vzgoja praktikantov prek šol za obratne inženirje tudi v Sloveniji Pred nedavnim je bilo skupno posvetovanje Komisije za delavsko mladino pri CK LMS in sekretariata Zveze inženirjev in tehnikov LRS. Razpravljali so o dejavnosti in problemih mladih strokovnjakov v gospodarstvu. Pred tem je bila izvedena med več mladimi inženirji in tehniki tudi posebna anketa, ki je poleg drugega gradiva izredno jasno osvetlila in postavila v ospredje dva najvažnejša problema. Praktična dejavnost v gospodarskih organizacijah kaže, da dobršen del mladih strokovnjakov ne sodeluje dovolj pri reše-vamju povsem »trotavnih. včasih res le dobrim poznavalcem dostopnih vprašanj, ki pa so neposredno povezana z izboljšanjem organizacije dela in polnim izkoriščanjem notranjih rezerv, skratka, ki vplivajo na večjo produktivnost. Uresničljive in zdrave ambicije mladih ostanejo največkrat le v njihovem ozkem krogu, kar jih nujno oddvaja in ločuje od osnovnih proizvodnih problemov, ki so v središču pozornosti naše družbeno ekonomske dejavnosti. Drugj problem, ki je tesno povezan s prvim, pa je v tem, da dobršen del mladih strokovnjakov ne sodeluje v našem javnem in družbenem žvljenju, da se ne zanima za probleme delavskega samoupravljanja in za ostala dogajanja v našem sistemi. Iz obeh navedenih vprašanj pa se poraja še vrsta na videz Etajhnih, sic^r pa izredno važ-info. problemov. Vsem pa botru- jejo že dalj časa neurejeni in s strani političnih organizacij zanemarjeni problemj med našimi strokovnjaki v celoti. Posvetovanje je osvetlilo nekatere povedane misli, ki bodo predstavljale osnovo skupine dejavnosti društev inženirjev in tehnikov in organizacij LM. O podrobnejših ugotovitvah bomo pisali v enj od naslednjih številk našega lista, v tem članku pa bralcem posredujemo le nekatere misli ankete. V anketi je sodelovalo preko 100 mladih inženirjev in tehnikov, ki so odgovarjali na 10 postavljenih vprašanj. Na vprašanje: »Kakšen vtis ste dobili ob začetku zaposlitve v podjetju«, izraža 61% anketirancev zadovoljstvo spričo razmestitve, vsi drugi pa izražajo manj ali tudi povsem argumentirane pomisleke in nezadovoljstvo. Mnogi so bili zadovoljni predvsem zato, ker jih nihče ni seznanil z dejavnostjo, organizacijo in sistemom poslovanja v podjetju. Vse preveč prevladujejo nepotrebne formalnosti, "vse premalokrat pa seznanijo movozaposlenega z de- lom in nalogami v proizvodnji; ničesar mu ne povedo o možnostih nadaljnjega napredovanja, o življenjskih pogojih, o možnostih družbeno - političnega udejstvovanja in slično. Začetek zaposlitve predstavlja za mlade absolvente fakultet in srednjih šol prvi korak njihovih včasih morda preveč naivnih, vendar v bistvu pozitivnih stremljenj. Temu sledi takoj praktično delo, kjer kmalu pozabljajo, da bi se morali boriti z zastarelimi mišljenji mojstrov alj ljubosumnostjo strokovnjakov, ki so sposobni vse nihove misli in predloge zavračati na dokaj premeten način, če ne drugače, celo s prakso o »delovni disciplini«. Med anketiranci je 75% takih, ki jim sedanje delovno mesto ustreza glede na kvalifikacijo, kar 25% pa je takih, ki nimajo svoji kvalifikaciji ustrezne zaposlitve. Predloge mladih tehnikov starejši premalo upoštevajo. Večina tehnikov, ki niso zaposleni v industriji svoje stroke, meni, da dobijo premalo pomoči pri izpolnjevanju proizvodnih nalog in da so prepuščeni le lastni pobudi. Mnogi trdijo, da zaradi te§a tudi strokovno zaostajajo. Osnovni problemi, ki je načelno sicer urejen, v praksi pa še vedno nerešen, pa je v tem, kako naj bo programsko zasno- vana pripravniška doba, koliko časa naj traja v posameznih strokah in kdo naj spremlja razvoj pripravnikov med to dobo. Podatki ankete kažejo, da so mnogi prikrajšani v nadaljnjem strokovnem in zlasti še družbenem izpopolnjevanju. Dosedanji sistem šolanja je pomanjkljiv zlasti zato, ker študenti cesto ne posredujejo niti tistih najosnovnejših pogledov na našo družbeno stvarnost, ki so osnova za praktično dejavnost v mehanizmu upravljanja. Strokovnjakom — praktikom pa je tudi onemogočeno nadaljnje izpopolnjevanje. Tu mislimo na tehnike in tiste nadarjene delavce, ki so dosegli srednjo strokovno izobrazbo in vse bolj čutijo tudi potrebo po specializaciji. Zato je bil eden najpomembnejših sklepov skupnega razgovora, naj bi se ob sodelovanju, zlasti sindikatov, lotili dokončnih predlogov in stališč za ustanovitev šol za obratne inženirje v Sloveniji. To stališče je v skladu z načeli splošnega zakona o šolstvu, nanj pa nas že dalj časa opozarjajo praktične potrebe našega gospodarstva. V anketi je bilo tudi vprašanje, kaj menijo anketiranci o nagrajevanju, o delu po učinku in o drugih oblikah vzpodbude za delo. Anketiranci menijo, da ima srednji strokovni kader premajhen razpon v plačah. Ko tehnik že v nekaj letih doseže maksimalno tarifno postavko, nima potem nobene materialne vzpodbude več, ker doseže najvišjo postavko prehitro. Vsi mladi strokovnjaki se zavzemajo za nagrajevanje Po učinku in menijo, da je ta oblika nagrajevanja najpravtilnejša za dosego boljših uspehov in večje prizadetosti proizvajalcev ob vprašanjih, ki presegajo okvir delovnega mesta. Nerazumljivo pa je tudi dejstvo, da 17% anketirancev ne pozna sistema nagrajevanja v podjetju, še več pa je takih, ki ne poznajo osnovnih vprašanj s področja delitve sredstev gospodarskih organizacij. Mnogi namreč dobro poznajo ozka strokovna vprašanja svojega poklica, nimajo pa dovolj jasnih pogledov na širše probleme gospodarstva in proizvodnje, ki cesto odločilno vplivajo na dejavnost slehernega v podjetju. Na posvetovanju so obravnavali tudi več vprašanj s področja delavskega samoupravljanja in dejavnosti v različnih organizacijah in organih družbenega samoupravljanja. 16% anketirancev odkrito izjavlja, da ne ve ničesar o delu delavskega sveta v podjetju, drugi pa menijo, da kolektiv največkrat ni dovolj seznanjen z delom delavskega sveta in sl stvari tol-iriači, po svoje, da ponekod delavski svet; in upravni odbori delajo preveč pod vplivom uprave podjetja adi tehničnega vodstva, da delavski sveti premalo obravnavajo življenjske pogoje delavcev in slično. Dalje navajajo, da so se polletni obračuni v nekaterih podjetjih obravnavali vse preveč površno in menijo, da delavski sveti cesto zaradi preobsežnih dnevnih redov ne opravijo svojega dela do kraja tako, kot. bi pričakovali, temveč z drobnimi sklepi omogočajo upravnemu aparatu spreminjati nejasno postavljene zaključke. Odgovori večine anketiranih kaj jasno potrjujejo, da so zelo površno obveščeni o delu organov samoupravljanja v podjetju in da jih to nit; ne zanima preveč, s čimer v nemajhni meri prispevajo k politični omrtvelosti članov kolektiva. Precejšnje zanimanje vzbujajo tudi mnenja mladih inženirjev in tehnikov o dejavnosti društev inženirjev in tehnikov. Z dosedanjim delom DIT v podjetju je zadovoljnih le 47% anketirancev, vsi ostali pa navajajo popolnoma upravičene razloge kot vzrok nezadovoljstva nad delom društev. Omeniti moramo, da kar 42% anketirancev sploh ni včlanjenih v DIT. Zlasti zapostavljeni in podcenjevani so mladi tehniki. DIT premalo skrbi za uveljavljanje mladih članov v podjetju in nima povezave z mladimi tehniki v proizvodnji; zajema dosti preozek krog inženirjev in tehnikov, ki so v glavnem starejši. Dobršen del krivde za tako stanje je predvsem v tem, da je program dela DIT cesto preozek in da temelji le na težnjah po ozkem združevanju določenih skupin ljudi, ki ne upoštevajo želja in stremljenj mlajših strokovnjakov. Društva inženirjev in tehnikov niso sama šemi namen, temveč morajo s svojim delom doseči večjo vlogo v našem gospodarskem in družbenem življenju, V njihovo obravnavo sodijo zlasti problemi s področja organizacije dela, možnosti za povečanje produktivnosti, izdelava različnih analiz, ki bi različne proizvodne probleme osvetlile s širših stališč, odpiranje možnosti za strokovno in tudi družbeno izpopolnjevanje, razprave, pomoč in praktično sodelovanje v organih upravljanja v podjetju, komuni in slično. Sedanjemu stanju v DIT botruje predvsem uzKusi nekaterih društev od vrha navzdol, zato mladi inženirji in tehniki pozdravljajo pobudo sekretariata Zveze inženirjev in tehnikov LRS, naj se društva ustanavljajo v komuni in to z enotnim programom, ki ne bo predpisan, temveč bo temeljil na razmerah in problemih komune. Dosedanje slabosti v DIT so močno vplivale na prizadetost mladih strokovnjakov za različna področja dejavnosti. 20% anketiranih daje prednost strokovnemu udejstvovanju. To niti ni slabo, toda vprašarije je, ali v reševanju strokovnih problemov res zasledujejo položaj v kolektivu in doprinos k večjim proizvodnim uspehom, ali pa gre tu le za osebni materialni napredek. Kot najbolj pogoste vzroke, da ne sodelujejo aktivno v družbeno-političnem življenju, navajajo anketiranci oddaljenost stanovanja od tovarne, zaposlenost s strokovnim delom v prostem času zaradi izboljšanja gmotnega položaja, strokovno usposabljanje, pomanjkanje časa itd. Tudj v organizacijah LM dela le 40% anketirancev in pravijo, da jih največkrat odbijajo zastarele oblike dela in prav verjetno tudi delovni program, ki v mnogih primerih ne upošteva želja in hotenj mladine in potreb proizvodnje in upravljanja. Na mlade delavce, združene v Ljudski mladini, gledajo mnogi zviška in mislijo, da ne spadajo v njihovo sredino. 57% anketirancev pa pravilno ocenjuje delo klubov mladih proizvajalcev, ki predstavljajo trenutno najboljšo obliko tesnejšega sodelovanja pr; reševanju proizvodnih vprašanj, kjer mnenje in odpor starejših ne more predstavljati nobene ovire. Omenili smo-le nekatere ugotovitve obravnavane ankete. Marijan Rožič N a j po goste j še pbmanj kij ivosti v osnutkih pravilnikov o delovnih razmerjih člena, V 345. členu Zakona o delovnih razmerjih je podrobno našteto, kaj mora vsebovati pravilnik o delovnih razmerjih. Poleg tega je v zakonu še kakih trideset členov, v katerih je gospodarskim organizacijam naro_ ceno, kaj naj točneje odrede v svojih pravilnikih oziroma v pravilih podjetja, če nimajo ločen&ga pravilnika o delovnih razmerjih. Upoštevati pa je treba še navodila o daljšem plačanem letnem dopustu (Ur. list št. 21-58). ZAPOSLOVANJE TUDI PROTEKCIJI? V zakonu je uveljavljeno načelo, da sklepa delovna razmerja delavski svet, kjer ga nimajo, pa ves kolektiv. Delavski svet lahko imenuje posebno komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. Sklenitev delovnih razmerij predlaga komisiji direktor. V nekaterih podjetjih pa so to obrnili in napisali, da sklepa delovno razmerje direktor in to po predlogu komisije delavskega sveta. Drugod pa so postopek zaposlovanja sila zapletli, uvajajo »novačenje« »rekrutaci-jo« zraven tega pa predvidevajo, da se prošnje za sprejem na delo nabirajo med drugim tudi »po osebnih poznanstvih in zvezah« — torej tudi po protekci-ji. Nekje so zapisali, da mora sekretar podjetja poiskat; telefonske, pismene in osebne in-formcije o kandidatu pri dosedanjih delodajalcih, pri osebah, ki kandidate dobro poznajo, pri državnih organih ali pri družbenih organizacijah . . . Razumemo takšno določilo, kadar gre za vodilne uslužbence v podjetju, zlasti v finančni stroki, saj se dostikrat čudimo, kako je mogel priti nekdo na vodilni; položaj v podjetju, ko pa je komaj prišel iz zapora in podobno. Teda pri zaposlovanju delavcev takšna določila ne sodijo v pravilnik. Hkrati pa so marsikje prezrli določilo 142. Obrat »Novoteksa« v Metliki Delovni kolektiv »Novoteksa« je pred velikim praznikom, Tekstilna tovarna v Novem mestu, ki je nastala iz dv^h manjših. zasebnih podjetij, se je po osvoboditvi zelo razvila in je danes že najmočnejše podjetje na Dolenjskem. Ob občinskem prazniku v Metliki (ki bo 26. novembra) bodo na novo odprli obrat »Novoteksa« — predilnico za kamgarn. Njena letna zmogljivost bo okoli 400 ton česane Preje za tkanje in pletenje. Četrtino proizvodnje bodo porabili za lastne potrebe, zalagali pa bodo tudi druge pletllnice in tekstilne tovarne. Tako bo »No-voteks« s predelavo domače preje znatno pocenil proizvodnjo, hkrati pa tudi razširil asortiman izdelkov. Doslej so v »Novoteksu« izdelali na leto za približno eno milijardo dinarjev blaga, v prihodnje pa ga bodo naredili za 2,5 milijarde dinarjev. Doslej so v »Novoteksu« izdelovali blago večidel iz uvožene preje, prvi poizkusi z doma-fQ prejo, pa so pokazali, da je povsem enakovredna uvoženi. Pomembneje je, da bo domače preje dovolj. Tako letos delovni kolektiv »Novoteksa«. ob osmi obletnici gospodarjenja v podjetju slavi pomembno delovno zmago. Z novim obratom se bo povečala proizvodnja in v prihodnje bodo uvažali le surovine, vse drugo pa bodo izdelovali sami. S. D. Uova žaga v Slovenskih Konjicah Leto 1958. bo ostalo dobro v spominu vsem delavcem lesnega obrata »LIP« v Slovenskih Konjicah. Meseca januarja je namreč nastal požar zaradi iskre iz električnega motorja, ki je upepelil staro leseno žago. Dobrih devet mesecev pozneje pa je delovni kolektiv tega obrata slavil vesel dogodek, saj je začela obratovati nova žaga. Ko so dokončno sklenili, da bodo žago na novo zgradili, se je delovni kolektiv odločil, da bo s prostovoljnim delom pomagal, da jo čimprej spravijo pod streho. Prvotno so skenili, naj b; vsak delavec opravi; 20 prostovoljnih ur. Toda med gradnjo je marsikater; član delovnega kolektiva napravil veliko več. Pri izkopu temeljev in (Kfeočnih jarkov, pri zidanju in mantažnih delih, pri popravilu polnojarmenika so delavci opravil; prekc 5000 prostovoljnih ur. Ko so konec minulega tedna odprl; novo žago, ki je med najboljšimi v Sloveniji, čeravno bodo v njej obratovali stari popravljen,; stroji, so tiste delav-ce, ki so pr; gradnji žage največ pomagali, nagradili. Nova žaga je zgrajena iz materiala, ki ne gori. Zraven nje so prizidki, v katerih bodo pomožne delavnice, ki jih bodo dokončno uredili šele v prihodnjem letu. Predvideno je tudi, naj bi v bližnjih letih uredila še nekatere druge obrate in razširili skladišče. L. V. po katerem morajo v pravilniku določiti, katera vodilna mesta v podjetju morajo biti razpisana! V pravilniku je dokaj medla vloga posredovalnic za delo. Marsikje so sploh pozabili, da je treba prosta delovna mesta prijaviti posredovalnici in se najprej pogovorit; z ljudmi, ki jih pošlje posredovalnica, ter da lahko iščejo . kandidate z oglasi ali drugače šele takrat, ko v posredovalnic,; n; prijavljen nihče, k; b} po strokovni usposobljenosti ustrezal praznemu mestu. Zelo priporočljivo je dalje, da odrede v .pravilnikih tista delovna mesta, za katera je določena poskusna doba, in določijo, koliko sme največ trajati. Prav tako marsikje niso določili, za katera delovna mesta se lahko sklene začasno delovno razmerje, za katero mora biti pismena pogodba itd. Večina podjetij je glede razporeditev delavcev na delovna mesta predpisala besedilo zakona. Bolj pa so razčlenili premestitve. Prav gotovo n; pametno zavzemati se za to, da je treba vsako premestitev odrediti pismeno, saj bi to ustvarilo pravo »papirnato vojsko« v podjetju. Z zakonom je namreč zagotovljena pravica do iste tarifne postavke, če nekoga začasno premeste na delo, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove. Povsem druga pa je stvar, kadar nekoga za stalno premeste na tako delo. Vsaka taka premestitev pa bi morala biti pismena in obrazložena, da lahko delavec ubere redno pritožbeno pot. V nekem trgovskem podjetju so zapisali v pravilnik tole: »Delavec mora prit; na delo umit, obrit in dostojno oblečen«. To je samo po sebi razumljivo in smo menda že dosegli tolikšno stopnjo civilizacije, da nam tega res ne kaže še posebej nagla-šati! Glede delovnega časa v glavnem nj pripomb, razen kar smo že zadnjič zapisali, da v nekaterih podjetjih še vedno razlikujejo med delavc; in uslužbenci ter odrejajo za delavce osemurni, za upravo pa sedemurni delavnik. »V gospodarskih organizacijah z neprekinjenim rednim delovnim časom imajo delavci pravi- co med delom do odmora, ki traja 30 minut«, piše v zakonu. Marsikatera podjetja pa odrejajo odmor na konec delovnega časa, ali ga sploh nimajo in delajo zato v soboto tr; ure manj itd. Vsa taka določila v pravilnikih so seveda protizakonita. Ponekod pa so sploh pozabili določiti začetek "in konec delovnega časa, ampak so sam« zapisali, da traja redn; delovni čas osem ur. Glede dolžine dodatnega dopusta so imeli zlasti dosti pripomb sindikalni sveti. Pogosti so primeri, da načeloma odrejajo uslužbencem več dopusta kot delavcem. Redkejša so podjetja, kjer so se držali v navodilu o daljšem plačanem dopustu naštetega vrstnega reda delovnih mest s težavnejšim; pogoji (dela, za katera je odobren »beneficirani« deilovni staž; delovna mesta, kjer je prepovedano delati ženam In mladini; delovna mesta s skrajšanim rednim delovnim časom; delovna mesta, na katerih prihaja do poklicnih bolezni in je delo sploh nezdravo itd.). Navodilo posebej pravi, da je treba pr; določanju o daljšem dopustu upoštevati intenzivnost posebnih delovnih razmer, koliko časa je delavec delal v takih razmerah, koliko truda je vložil, kakšne uspehe je dosegel itd. Nikjer pa navodilo posebej ne omenja vodilnih uslužbencev podjetja, kar pa seveda ne pomeni, da bi nikakor ne mogli dobiti daljšega dopusta, kot pa jim pripada po delovni dobi. Odločanje o plačanih in ne~ piačanijt izrednih dopustih so največkrat prepustili direktorju, kar samo po seh; sicer ni napak, ko bi obenem določili, v kakšnih primerih se lahko pdo-bri tak dopust. Vendar menimo, da b; moral o plačanih dopustih sklepati upravni odbor podjetja. Nasploh lahko trdimo, da so določila o materialni in disciplinski odgovornosti v glavnem prepisali iz zakona, dokaj pogosto pa so pozabili določiti, v kakšne namene se uporablja denar iz denarnih kazni. Pri naštevanju hujšil^ prekrškov delovne discipline so v nekem podjetju izpustil; tisti točki. zakona, k; govorita o zanemarjanju varnosti pr; delu, kar z dokaj nenavadne plati osvetljuje, kakšn; odnosi vladajo v tem podjetju do higiensko tehnične zaščite in do delovne varnosti sploh. V poglavju o HTZ so samo prepisala uvodna določila zakona. Sicer pa glede tega niso osamljeni. Dokaj podobno je tudi s posebno zaščito žena, mladine in invalidov in so. določila o tem v pravilnikih precej splošna. Pri določilih o odpoved; delovnega razmerja n; zaslediti kakšnih večjih pomanjkljivosti. Največkrat pozabijo s pravilnikom odrediti, kaj je »večje število delavcev«. O takih odpovedih mora namreč sklepati delavski svet) To so najpogostejše pomanjkljivost; v pravilnikih o delovnih razmerjih v mnogih podjetjih. Tokrat pa seveda nismo omenil; tistih, o katerih smo pisal; že v naši zadnji številki, V. J. V »Tednu varnosti so priredili v celjskem okraju vrsto razstav o hiffiensko-tehnični zaščiti in T-arnosti pri delut s katerimi seznanjajo člane kolektivov z varnostnim; ukrepi in uporabo zaščitnih sredstev. Bolje je, da se vsak prej pouči, kot da ga pouči šele nezgoda, to jo temeljno geslo prireditev v tem tednu varnosti v celjskem okraju. Razširitev tovarne ali gradnja stanovanj ? Težavna odločitev! Eno in drugo je vabljivo in nujno. Vsak bi seveda dejal, da bi bilo najbolje — oboje. To vprašanje je zastavilo kolektivu tovarne umetnih brusov v Mariboru vodstvo sindikata in tovarne na nedavnem občnem zboru. Kar sredi tovarne, med vročimi pečmi, je sedelo dvesto ljudi, večidel mladeničev in deklet. Le tu in tam je bil med njimi tudi kak starejši obraz. Po poročilu so začeli razpravljati. Najprej je spregovoril tehnični vodja tovarne. Govoril je o slabi delovni disciplini, pa o nujnosti rekostrukcije. Hladno ie razpredal svoje misli in članov kolektiva ni mogel prepričati; mi povedal, za koliko se bo povečal dohodek in kdaj se bodo povrnila sredstva. ki so bila vložena v razširitev tovarne. V zraku je bilo čutiti veliko vprašanje: zakaj graditi? Kolektiv tovarne umetnih brusov je odločal s tenj odrekli za dve ali tri leta graditvi stanovanj. Za nas je važnejša tovarna kot pa stanovanja!« Zvenelo je kot ultimat. V dvorani je zavladala moreča tišina. Predsedujočii je podrezal člane kolektiva ki so molčali: »Odločite se!« Odgovor je bil — še vedno molk. Na obrazih vseh je bilo čutiti napetost. V njih se je nekaj lomilo: odreči se stanovanjem — to je huda žrtev! Marsikdo bi si želel splesti; toplo družinsko gnezdo, ki ga še nima. Mlada žena s skoraj še dekliškim obrazom je šepnila sosedi: »Ce bom glasovala za stanovanja, bodo tako in tako spet naredili po svoje.« Druga pa je Besedo je povzel direktor 'globoko vzdihnila: »Saj vem, tovarne in odločno dejal: »Danes odločimo, ali bomo ves dohodek iz lastnih skladov dali za rekonstrukcijo in se da je oboje še kako potrebno!« Odločilna beseda ni in ni hotela na dan. Predsedujoči je ponovno terjal, naj se ljudje Podjetje likvidirano, odgovornost pa... Zadnja beseda je padla prejšnji torek. Občinski ljudski odbor v Medvodah je sklenil, da se podjetje »Graditelj« prisilno likvidira in da se dolg enakomerno razdeli na vse upnike, tako da ne bi dobil nekdo povrjnje-ftega vsega dolga, dragi pa nič. Prvi »zapik« je izrekel občinski ljudski odbor že 24. decembra lani, ko je ugotovil, da ima podjetje tri in pol milijone dinarjev dolga. ObLO je takrat odredil prisilno upravo. Drugi »zapik« so izrekli 20 julija, ker je kazalo, da stvari ni moč več rešiti in so zato sklenili podjetje likvidirati. No, zdaj pa ga bodo prisilno likvidirali. Prisilna uprava se je namreč lotila zadeve precej na lahko. Z občine so jih nič kolikokrat pozivali, naj povedo, kako jim gre. Toda odgovora ni bilo. Ta čas pa je izguba narasla še za dobre tri in pol milijone. Nekaj zavoljo tega, ker so šele ha-sneje ugotovili, da je več računov že plačanih, v podjetju pa so imeli zapisano, da so še odprti. Izguba pa je rasla najbrž tudi zato, ker je prisilni upravitelj dobival po trideset tisoč na mesec poleg prav tolikšne redne plače v elektrarni. Razrešenemu direktorju niso odpovedali in je tudi on ves čas dobival plačo. Kolikšno izgubo so napravili julija in avgusta, še niso izračunali in je vprašanje, če bodo lahko sploh kdaj. Režija je bila velika', storilnost pa slaba ... Likvidacijski komisiji ni uspelo sestaviti likvidacijske bilance, ker knjigovodja ni knjižil prav ničesar in so se potemtakem lahko naslonili le na podatke iz prvega polletja, kolikor so jih mogli ugotoviti. No, kolektiv se je avgusta razšel na vse štiri vetrove, dolgov pa je ostalo za okoli 18 milijonov. Potem ko bodo vse prodali in vse izterjali, bodo spravili skupaj le dobrih devet ali deset milijonov dinarjev ... Kolektiv se je razšel, enako tudi prisilna uprava. In kaj sedaj? Kdo je za vse to odgovoren? Kdor bi hotel to ugotoviti, bi mel preklicano nehvaležno nalogo. Seveda je prvi, ki je odgovoren za vse to, bivši dtrektor. Ugotavljajo, da je prodajal material zasebnikom, ne da bi delavski svet za to vedel, in da je zagrešil še druge nezakonitosti. O nečem pa kaže vendarle še razmišljati. Delavski svet je tudi odgovoren za gospodarjenje. Težko je tudi reči, da nihče izmed njegovih članov nj vedel, kako gre material iz podjetja in kam ga vozijo. Malce težko se je izgovarjati tud; na to, da so sicer vedeli, pa se direktorju niso upali oporekati. Če nič drugega, so moralno soodgovorni, da je zašlo podjetje v slepo ulico in so ga morali končno prisilno likvidirati. In drugič Je v Medvodah zbor proizvajalcev, ki tudi ne bi smel mirno gledati, kako gospodarijo pri »Graditelju«. Če že takrat niso ukrepali, bi mogli to storiti vsaj za časa prisilne uprave, ko se je dalo morda še kaj popraviti. Po navad) pa je že tako, da gredo razne govorice o gospodarjenju v nekem podjetju od ust do ust, posluša jih tudi odbornik zbora proizvajalcev, pa se sam ne čuti prizadetega, niti poklicanega, da bi zahteval, naj stvari razčistijo, dokler je še čas. Del krivde je treba poiskati tudi na občini. O vsem tem kaže razmišljati in se ne zadovoljiti z ugotovitvijo, češ, podjetje je likvidirano. Škodo bodo trpela podjetja, ki ne bodo dobila plačanih računov, nas pa ne bo več bolela glava zavoljo »Graditelja«. Vlado Jaro Sodelovanje med podjetjem in občino Pretekli teden so imeli tudi' v Tovarni celuloze v Goričanah redn; letn; občn; zbor. Udeležba članov kolektiva je bila zelo lepa in spričo dobro pripravljenih poročil je ves občni zbor dobro potekal. Po poročilih, k; so osvetlila lepe proizvodne rezultate tovarne, so člani kolektiva začeli tud; izčrpno razpravljat; o problemih komunalne dejavnosti. Predvsem so kritično razpravljal; o vlogi njihovega podjetja v občini. Poudarili so, da so premalo seznanjeni s tem, kaj se v občini dela in kakšn; so načrt; za izboljšanje življenjske ravni zaposlenih ljudi. Sli-' šati je bilo pripombe o napol pečenem kruhu, k; ga prodajajo pekarne, pa o slab; zdravstven; služb; in b tem, da člani zbora proizvajalcev ne obveščajo delovnega kolektiva o lastni dejavnosti. Slednje pripombe so povzročile, da so člani zbora proizvajalcev, ki so hkrati tudi člani delovnega kolektiva tovarne celuloze, začeli na občnem zboru pojasnjevati, o čem je zbor proizvajalcev razpravljal, katere sklepe je sprejel in kaj meni v bodoče narediti. Pokazalo se je, da so o vsem tem sicer nekaj vedel; člani delavskega sveta tovarne, ves kolektiv pa z dejavnostjo bora proizv«jalcev dotlej sploh ni bil • seznanjen. Člani zbora proizvajalcev so predvsem povedali, kaj vse je bilo narejeno, da b; preprečili neupravičeno večanje cen. Pojasnjevali pa so tud; nekatere probleme s področja zdravstva, šolstva, stanovanjske politike itd. Predlagali so tudi, naj bi podjetja iz lastnih skladov prispevala sredstva, ki bi pomagala urediti nekaj nujnih komunalnih problemov. Povedal; so, da so nekatera podjetja v občini že sprejela takšne obveznosti, kot n. pr. tovarna barv in lakov »Color«, ki bo iz lastnih sredstev zgradila novo pekarno, tovarna celuloze pa naj b; z lastnimi; sredstvi podprla obnovo mostu pri Goričanah, ki čezenj hodijo njen; delavci. Temu predlogu so pritrdili vsi člani, kolektiva. V nadaljnji razpravi so člani kolektiva menili, da bi bilo nujno urediti zdravstveno službo, saj morajo sedaj hodit; po zdravila celo v Ljubljano. Sklenili so tudi, da bodo začel; graditi nov stanovanjski blok, saj bo imelo podjetje letos ob zaključnem računu okoli 70 milijonov dinarjev, ki jih bodo lahko za to porabili. Kolektiv bo prispeval tudi sredstva za potrebe raznih komunalnih uslug, le za tiste, ki naj življenjsko raven vendar res izboljšuj ejo zaposlenih. Na občnem zboru so razpravljali tudi o rekonstrukciji tovarne ter o pogojih dela in o razvoju samega podjetja. Prejšnji člani izvršnega odbora pa so tudi kritizirali nekatere člane Zveze komunistov, češ da kolektivu ne pomagajo dovolj pri izpolnjevanju raznih nalog. Sindikalna podružnica pričakuje od osnovne organizacije Zveze komunistov v bodoče več pomoči pri vsestranskem delu. France Plazar SERVISNA POSTAJA V NOVEM MESTU Pred vojno je bila v Novem mestu le tekstilna in keramična dnduetriija. Po osvoboditvi pa se Novo mesto razvija v industrijsko središče. Zdaj je v dolenjski metropoli že precej podjetij, med njimi Novoteks, Novoiest, splošnto gradbeno podjetje »Pionir«, industrija perila itd. Ob občinskem prazniku. ki so §a Novomeščani slavili 29. oktobra, so v tem mestu odprli moderno servisno postajo »Petrol«. Postajo, ki je lepe zunanjosti in je precejšen okrasek malemu mestu, ie «ra-dilo gradbeno podjetje »Pionir«. Ker je v Novem mestu že kar razvit promet motornih vozil, dela ne bo primajkovalo. Majhna oddaljenost avto ceste bo Novemu mestu (kjer je precej turističnih in drugih zanimivosti) le v Prid. V poletnih mesecih bo vedno dovolj turi- stov in tedaj bodo' imeli na črpalki. ki ima na zalogi goriva in mazava, kar precej opravka. Hkrati z avto cesto pa bodo tudi v Otočcu pri Novem mestom odprli novo ftioderno servisno postajo, in ^icer na obeh straneh ceste. (Za voznike, ki potujejo proti Ljubljani in proti Zagrebu). Živahna dejavnost JIM v Velenju Na nedavnem občnem zboru avto-molo krožka v Velenju -so se dogovorili, da bodo začeli s tečajem, na katerem naj bi se mladi ljudje spoznavali s prometnimi predpisi in ustrojem vozil za mlade motoriste pa bodo nabavili moped. Rudnik in šoštanjska občina kažeta za ta krožek precejšnje zanimanje. 1 odločijo. Tedaj pa so se dvignili štirje delavci in dejali, da so za — rekonstrukcijo. Nekdo je predlagal, naj bi glasovali. Napetost je popustila, ko je bila na vrhuncu, kot da bi se utrgal oblak. Na vprašanje, kdo ,ie za rekonstrukcijo, je bilo slišati s sredine dvorane pritrdilne odgovore: »Da!« — In sklep je bil takoj sprejet! Opazovalec bi se vprašal, ali je na tak način izvabljena odločitev pravilna. Ali so dobro razmislili? Mar se ne bodo kesali že y jutri? Mar ni to vprašanje stvar tehtnejšega preudarka, referenduma? Vodstvo tovarne doslej še nj preskrbelo delavcem niti malice niti kosila^ to od njih že tri leta zahtevajo z republiškega odbora sindikatov. Nalogo, da bi organizirali kuhinjo in pralnico, so si zastavili šele za prihodnje leto. Tudi stanovanj še nimajo; doslej so jih zgradili komaj dvanajst. Resda so si uredili počitniški dom v Rovinju, toda mar naj ostanejo kar tri leta brez stanovanj? Sta mar vodstvo sindikata In tovarne pozabila, da ie skrb za človeka prva skrb? Saj bi bilo moč postopoma razširje-vati tovarno, vzporedno s tem pa tudi graditi stanovanja, kar bi na eni strani rešili s posojilom. del sredstev pa bi vzeli iz lastnih skladov. Čemu torej zanemarjati osnovne potrebe delovnega človeka? Kaj narekuje rekonstrukcijo tovarne? Peči za keramično vez so res že pri kraju svoje življenjske dobe; zaradi popravila ene same so izgubili 20 milijonov dinarjev dohodka. Peči so ozko grlo tovarne, pa tudi s surovinami so imeli mnogo težav: dobili so jih le za kompenzacijo. V začetku leta niso imeli niti enega deviznega dinarja. Kako težko je bilo takrat ljudem, ko nekaj časa niso imeli dela! Za rekonstrukcijo tovarne bi potrebovali 70 milijonov dinarjev. Banka zahteva, naj vloži podjetje ta lastnih skladov. Omenjena vsota bi zadostovala za obnovo peči, obratni kredit pa bi dala banka. Sedaj imajo že 59 milijonov lastnih sredstev, pa tudi priložnost za najetje investicijskega posojila ie menda prav sedaj izredna. Njihovo prošnjo že rešujejo. Prosilcev za kredite pa je — več kot petnajst tisoč! Posojilo bo dobil tisti, ki bo dal več sredstev iz lastnih skladov. Zavoljo tega 1e mrzličnost vodstva tovarne pri urejanju tega vprašanja nekako razumljiva. Z novimi pečmi bi po izračunih že v* prvi fazi rekonstrukcije izdelali 240 tisoč kilogramov brusov, kar bi predstavljalo 240 milijonov dinarjev vrednosti. V drugi fazi rekonstrukcije pa bi proizvodnja tovarne tako porasla, da bi zadostili vsem potrebam v državi (sedaj krijejo samo 60 odstotkov potreb, drugo morajo potrošniki uvažati). Jasno je torej, da je rekonstrukcija ekonomsko povsem upravičena. V tovarni bi se zboljšali tudi delovni pogoji. Zavoljo vsega tega se je kolektiv odločil za rekonstrukcijo, dasiravno s težkim srcem. Morda pa bodo vendarle še enkrat razmislili in obnovo preložili na daljši rok? Direktor tovarne sicer zatrjuje, da bo ob rekonstrukciji ostalo nekaj denarja tudi za stanovanja. Kaj bo na vse to n§kel zbor proizvajalcev? Poudariti je treba, da je kolektiv tovarne pridno delal, sai so plan proizvodnje dosegli in presegli: izpolnili so ga s 103 odstotki. Mimo »Vlgon-ke« je tudi Tovarna umetnih brusov v Mariboru dosegla polletni in tričetrtletni plan dohodkov. V razpravi in poročilu je bilo slišati kritiko sedanjega premijskega pravil- nika, ki zajema zelo ozek krog proizvajalcev im sicer samo tiste, ki je pri njih učinek dela mogoče meriti povsem natančno. Popolnoma pa je iz premiranja izpadel srednji tehnični kader, kljub temu. da neposredno prispeva k zboljšanju in povečanju proizvodnje. Negativne posledice takšnega premiranja so v tovarni že občutili. Zato bodo morali to pomanjkljivost čimprej popraviti. K. A. Nesreča -prekrut učitelj »Starejši delavci, ali poučujete mlajše o pravilnem uporabljanju zaščitnih sredstev pri delu, ali jih poučujejo o tem šele nesreče?« so zapisali na enega izmed lepakov, ki so jih obilo izdal; za »Teden varnosti« v celjskem okraju. Spremenumo to opozorilo inr se vprašajmo: Kaj je bolje, da se sam; poučimo, ali nas mora šele nezgoda izmodriti? To pa j e, pravzaprav osrednje geslo prirediteljev celjskega »Tedna varnosti«. Prireditev je zelo široko zasnovana. Ta teden bodo prirejali v vseh.občinah posebna posvetovanja o higiensko-tehnični zaščiti, delovni varnosti in varnosti prometa. Zlasti se nameravajo potruditi, da bi se teh posvetovanj udeležili odgovdrni voditelj; proizvodnje, predstavnik; delavskih organov upravljanja, prav tako pa tudi predstavnik) političnih organizacij in oblasti v občimi. Ob tej priložnosti naj bi naglasili, da te stvari niso zgolj neka socialna zadeva, ki se tiče organov socialnega zavarovanja in morda ljVa' n?'1 . ®'e sindikatov, ampak da sta zla- denar iz - st;i varnost pr; delu in varnost prometa stvar vseh gospodarskih in družbenih činjteljev. Voditeljem proizvodnje in delavskim svetom pa naj bi posebej položili na srce skrb za novo zaposlene delavce in delavke, saj je med njimi še vedno največ nezgod in nesreč. V zadnjem času so priredili tečaje o higiensko-tehn.ični zaščiti -in delovni varnosti za vsa celjska podjetja, kjer je več kot 10 zaposlenih. Potemtakem, so akcije v tem tednu samo nadaljevanje že začetega široko zasnovanega' dela. V podjetjih bodo priredili vrsto predavanj, kino predstav o HTZ, posebej bodo pregledovali delovna mesta ter zbirali gradivo, da bodo lahko sestavili dolgoročnejši program varnostnih in zaščitnih ukrepov. Med drugim bodo marsikje uredil; tudi razstave o varnosti'' pri delu, kot na primer v Celju, Žalcu, Šoštanju, Slovenskih Konjicah in v Laškem. To pa so tud; kraji, kjer so se občinski sindikalni sveti močno zavzeli, da b; teden varnosti uspel in zaslužijo za to vse priznanje. Vodstva podjetij pa so obljubila, da bodo ta teden podrobneje seznanjala mlade delavce in tiste, ki so prišli pred nedavnim v podjetje, z varnostjo pri delu. To priložnost pa bodo izkoristili seveda tud; za seznanjanje z delom in problemi delavskih organov upravljanja. Kajpak je to le kos velikega dela, ki so si ga v celjskem okraju naložil; za »Teden varnosti«, saj sodijo sem poleg zaščite strojev in naprav še prizadevanja za boljš; prevoz na delo in z dela, za rednejšo in in, boljšo prehrano delavcev, zlasti s toplimi malicami, in obsežna propaganda higiensko-teh-nične zaščite. R, p. tvzm Svobod in prosvetnih društev Slovenije prirejo vrsto tečajev in seminarjev za vzgojo prosvetnih kadrov Doslej j® priredila seminar s 17 dirigenti godb na pihala, seminar za zborovodje z 28 udeleženci in režiserski tečaj — Decembra pa bodo na sporedu seminar za vodje ljudskih univerz in trije seminarji s predsedniki in tajniki občinskih svetov Svobod Ena izmed pomembnih ovir pri nadaljnjem razvoju slovenskega amaterizma je v pomanjkljivi strokovni usposobljenosti večine strokovnih vodij, ki sicer z veliko ljubeznijo, a premajhnim znanjem vodijo prizadevne skupine. Prav zato se je Zveza Svobod Slovenije odločila, da bo v letošnji sezoni priredila vrsto < seminarjev in tečajev, ki naj bi pomagali strokovnim vodjem kakor tudi organizatorjem spoznati njihove hibe in jim odpirati možnosti za poglobljeno in sistematičnejše delo. Ob tem si seveda Zveza ne dela nobenih iluzij, da bodo z organiziranjem teh tečajev glavne hibe odpadle, ampak hoče s temi tečaji pomagati predvsem tistim prosvetnim delavcem, ki kažejo največ volje in sposobnosti za delo v društvih in bodo s svojim zgledom in izkušnjami lahko vplivali tudi na ostale prosvetne delavce. Ce bomo s temi tečaji in seminarji sistematično nadaljevali, če bomo iz njih povzemali dobre in slabe izkušnje, bomo v naslednjih letih zanesljivo ugotovili napredek v našem delu. Prvi tak poizkus je bil seminar 17 dirigentov godb na pihala, kii je trajal tedem dni in na katerem so tečajniki v skopih obrisih spoznali teoretične in (jfreAeda da tie&edo POZABLJENO? V zadnjem času je moderno govoriti o krizi amaterizma. Da je ljudem amaterskih gledališč, amaterskega petja, amaterske kulture sploh dovolj, ker da imajo mnogo boljše nadomestke za to oziroma, ker imajo zdaj dobre originale namesto amaterskih nadomestkov. O tem je bilo že dosti napisanega in mnenja, razložena v gornjem odstavku, so bila tehtno in izčrpno zavrnjena. Ampak v pričujočem zapisku ne gre za to, temveč za nekaj drugega: da pogovori o krizi amaterizma dostikrat izvirajo samo iz oblikovne neiznajdljivo-sti amaterskega udejstvovanja. Vprašanje KAKO PRIVABITI LJUDI NA NASE PRIREDITVE je dostikrat zanemarjeno s čisto formalne plati. Na kratko: le redka so društva, ki bi znala na svoje prireditve privabiti ljudi z reklamo, ki bi bila enakovredna reklami, kakršni je dames vsak dan izpostavljen sodobni človek. Kinematografi vsak dan menjujejo reklamno gradivo v velikih izložbenih oknih — in to ne samo v večjih mestih, temveč tudi že v najmanjših krajih. Veliki oglasi v časopisih opozarjajo človeka na to ali ono vrsto juhe ali čistilno sredstvo; neonske reklame ga vabijo v trgovske lokale; ogromni mnogobarvni plakati mu govorijo o razstavah, prireditvah; kaiko se ne bi sredi vseh teh modernih reklamnih sredstev izgubil majhen enobarvni plakat društva, ki vabi na gledališko predstavo ali pevski koncert? Seveda si društva ne morejo privoščiti neonskih reklam in ogromnih večbarvnih plakatov. Tega tudi ni treba — čeprav ne bi škodilo. Vendar pa ne bi smeli zanemariti vsaj tistega najpreprostejšega obveščanja, ki se ga tudi ne poslužujemo, pa ne velja ničesar: obvestila po razglasnih napravah v tovarnah, malce živahnejši plakati pred vratarjevo ložo v podjetjih, prodaja vstopnic preko sindikatov in tako naprej. Društva, ki se bodo zamislila ob tem vprašanju in znala poiskati okoljti, v katerem delajo, primerne oblike živahnejše propagande, bodo morebiti presenečena nad uspehom. Tudi na take majčkene stvari ne smemo pozabljati! mm praktične osnove dirigiranja. Tečaj je bil namreč organiziran tako, da so tečajniki dopoldne preizkušali svoje znanje pri godbi Ljudske milice, kjer sta jih dirigenta Starič in Brun sproti opozarjala na napake, ki so v njihovem delu pogoste in značilne. V popoldanskih urah in večerih pa so predelali osnove glasbene teorije in im-strumentacije, kar jim bo nedvomno v korist pri njihovem praktičnem delu. Sledil jim je tečaj za zborovodje, ki ga je obiskalo 28 dirigentov iz naše republike in dva iz zamejstva. Na vilšjem zboro-vodskem tečaju so tečajniki poslušali predavanja iz zborovod-stva, seznanili so se z pomembno zborovsko literaturo, glasoslovjem in pravorečjem, praktičnim dirigiranjem, tehničnimi in ritmičnimi vajami kakor tudi s petjem v zboru, ki so ga sestavljali tečajniki sami. Program je bil zelo obsežen, saj je obsegal 24 ur. Na njem so predavali tovariši Gobec, Simoniti, Mihelčič, Štrukelj, Lipar in Škoberne. Izkušnje obeh tečajev so pokazale, da je bil program, kjer se prepleta praksa z nujno teorijo, dobro sestavljen, žal pa prekratek. Tečajniki so ob zaključku izrazili željo, da bi s podobnimi, oibšiirn.ejŠTmi tečaji nadaljevali! tudi naslednje le^o. Če bodo na razpolago sredstva, bomo skušali dirigentom v njihovi želji ustreči. Velika težava pri tečajih pa je bila v tem, da imajo dirigenti zelo različno predznanje in da so predavatelji v neprestanih Skrbeh, kako podajati snov, da bodo predavanja vsi razumeli in da se bolj razgledani tečajniki ne bodo dolgočasili. Možni sta za v bodoče dve rešitvi: Skrbno odbiranje tečajnikov, ali pa daljši seminarji, ki bodo manj razgledanim in izkušenim posredovali osnovno znanje. Na kasnejših seminarjih pa bi zahtevnost in nivo tečajev porasla. To slabost bo delno mogoče odpraviti s prizadevnostjo samih tečajnikov, če bodo skrbno študirali priročnike in gradivo, ki jim je bilo na tečaju svetovano. Izkušnje dosedanjih igralskih tečajev so pokazale, da na njih prevladuje teorija, da pa je praktičnemu delu bilo posvečeno premalo časa. Zato smo se za letošnji režiserski tečaj odločili, da spremenimo dosedanjo prakso. Režiser začetnik naj ne bo zmeden od gledališke teorije, marveč mora na tečaju dobiti toliko praktičnih in teoretičnih napotil, da bo sposoben zrežirati amatersko predstavo, če bo na tečaju te izkušnje pridobil, potem ga ne bo strah zrežirati predstavo. Ker mora bit; amaterski režiser običajno tudi dober igralec, smo za osnovo tečaja vzeli študij dramske predstave — Kaisarjevega, »Vojaka Tanako«, ki predstavlja trd oreh tudi za poklicna gledališča. Ob študiju predstave, kjer so tečaj- niki opravljali vsa dela, potrebna za realizacijo predstave, pa so poslušali tudi predavanja o dramski igri, stilnih obdobjih gledališča, režiji, maskiranju odrski besedi, inscenaciji in organiziranju predstave. Predavali so France Jamnik, Branko Gombač, ki je delo tudi uspelo zrežiral, Maks Furijan, Mirko Zupančič, ing. arch. Niko Matul in Marjan Belina. Tečaj, ki je bil tokrat morda še malo preveč osredotočen v samo predstavo, je uspel in, mladi tečajniki so na njem pridobili obilo izkušeni ki jih bodo lahko s pridom uporabljali pri svojem nadaljnjem amaterskem udejstvovanju. Za mesec december pa so predvideni štirje seminarji. Eden je namenjen vodjem ljudskih univerz, ki bodo na seminarju seznanjeni z osnovnimi principi pedagogike odraslih, z uporabo ponazoril in z nekaterimi novimi oblikami izobraževalne dejavnosti. Na tem' seminarju bomo poizkušali praktično vrednost nekaterih sugestij, ki so bile podane na zadnji seji Sveta Svobod in prosvetnih društev. Če bodo ti poizkusi nale- teli na ugoden sprejem, jih bomo posredovali tudi prosvetnim društvom. Tudi ta seminar bo slonel na praktičnem delu, na sodelovanju poslušalcev pri obdelavi in posredovanju gradiva. Ostali trije seminarji pa so namenjeni predsednikom in tajnikom občinskih svetov Svobod in prosvetnih društev. Na njih bomo obširneje predelali sklepe mariborskega kongresa, kakor tudi pobude predsedstva Svobod za realizacijo teh sklepov. Velik del seminarja bo posvečen razpravam, preizkušanju novih oblik, razgovorom, ki bodo pomagali tečajnikom pri njihovem nadaljnjem delu. Ti trije seminarji se nam zde v tej sezoni najvažnejši, kajti najpogosteje ne krenemo iz dosedanjih oblik dejavnosti v sodobnejše prav zaradi premajhne razgledanosti in naklonjenosti prosvetnih aktivistov novejšim prijemom. Letošnja jesen bo torej bogata tečajev, ki bodo, tako vsaj upamo, pomagali nadaljnjemu razvoju amaterske prosvetne dejavnosti. VINKO TRINKAUS JEŽE K ~ četrt stoletja Igralec v gledališču,’ filmu In radiu, pisec humoresk, skečev, scenarijev, radijskih in lutkovnih iger, kupletist, pevec, glasbenik, predvsem pa humorist, ki praznuje 25-letnico svojega dela — vse to je Frane Milčinski - Ježek. »V življenju je veselo in žalostno,« mj je rekel, »zato si ljudem najbližji takrat, kadar si uglašen z njimi. To pa je klovn. Zato grem tako rad v cirkus. Cirkus je odmevnica ljudi. Nastanek humorja pri sebi pripisujem slučaju. Na talent dam zelo malo, humor je zame precej trdo delo. Nespametno je govoriti o »kulturni zabg.vi«. To sta dve različni stvari. Humor ni nikaka nižja oblika kulture, ampak drugačna oblika. * Brdd hočejo več novih knjig Nekatere redke knjižnice v večjih industrijskih središčih so še razmeroma do-br$ založene s sodobnimi knjigami. Toda naročene so le na dva, največ tri izvode .knjižnih zbirk, ki izhajajo na Slovenskem. Potem mora bralec čakati, da pride na vrsto, ali pa se poslužiti preizkušenega načina: budno zasledovati vse vesti o novitetah v dnevnem časopisju in rezervirati knjigo v knjižnici. Zelo redke so knjižnice, ' ki kupujejo knjižne zbirke sosednjih republik. Povpraševanje po teh knjigah pa je vedno večje. Zanimivo je tudi, da so v Trbovljah zelo iskana celo dela v tujih jezikih, zlasti u nemščini, francoščini, italijanščini. Seveda pa razpolaga ondot-na knjižnica le z nekaterimi starimi knjigami v teh jezikih. — Bralci, posebno bralke, si želijo tudi najrazličnejše tuje revije, ki pa jih sploh ni dobiti. Kajti sredstev močno primanjkuje že za slovenske knjige. Sila redke so knjižnice, ki so letos izdale za nakup novih knjig kaj več kot 100 tisoč dinarjev. In še te so dobile ta sredstva največ od sindikatov ali občinskih ljudskih odborov in delno od upravnih vodstev »Svobod«. Z izposojevalninami knjižnice komajda krijejo stroške ovojnega papirja, administracije in delno honorarje stalnih in občasnih kjižničarjev. Posebno vprašanje so knjižničarski prostori. O tem je bilo že nešteto razprav, vendar delj kot do razprav . nikdar ni prišlo. Najbolj občutijo to Trboveljčani in Zagorjani, nič dosti manj Hrastničani. Vse tri kjižnice so brez čitalnic. V Zagorju je tolikšna stiska, da se ljudje niti obračati ne morejo, pa jih to kljub temu ne odvrne od tega, da vedno znava prihajajo v knjižnico. Zdaj se zagorskim bralcem obetajo lepši časi. Upravni odbor »Svobode« je že povabil upravnika Delavska knjižnice iz Ljubljane, ki je nasvetoval, kako najbolje u-rediti novo knjižnico s čitalnico v novem Delavskem domu. Domenjeno je, d« bo knjižnica v novem domu svobodnega tipa, v kateri si bo lahko vsak bratec svojevoljno izbral knjigo. Zanimivo je to, da bo občina prevzela knjižnico in nastavila stalnega knjižničarja. Še slabše je s knjižnicami v zasavskih vaseh. Na knjižnih policah vaških knjižnic je redko kje več kot nekaj sto knjig, seveda večidel starih. Za to se nekateri občinski sveti Svobod zdaj pogovarjajo, da bi kazalo utrditi občinske knjižnice, jim dati dovolj sredstev za nakup knjig in organizirati potujoče knjižnice ali pa privabiti vaške bralce, da bi enkrat ali dvakrat na mesec obiskovali občinske knjižnice. Sindikalne organizacije in občinski ljudski odbori bodo v bodoče morali namenjati knjižnicam v središčih več sredstev, saj tu pa tam že spoznavajo, da je prebrana knjiga dosti več vredna kot slabo obiskano predavanje. Vendar bralci nočejo starih knjig; že zato ne kaže skopariti, saj je zahtevnejši okus ljudi dovolj veliko znamenje, da si želijo več znanja. Humor potrebuje kontakt s poslušalci. brez tega ne more živeti. Napori so poplačani, ko človek občuti, da so se ljudje v smehu sprostili In da bodo nekoliko laže predihali razne težave. Humor je, žal, pri nas pastorek in ga je zato treba v neki meri (če naj uporabim sodoben izraz) rehabilitirati. Kar zadeva politične šale, poznam dve vrsti ljudi, ki jih slabo razumejo: tiste, ki pišejo, in tiste, ki jih ocenjujejo. Nam, ki pišemo politične šale, se pogosto zgodi, da jih napačno usmerimo. Tisti, ki jih ocenjujejo, često ne vedo, kaj moremo in česa ne moremo doseči s šalo. Od nas pričakujejo, da bomo s šalo izzvali pri ljudeh navdušenje, ki naj bi bilo osnova, motor za akcijo (»aktivistični vic«). Toda s šalo se ne da vzbuditi navdušenje, z njo lahko rušimo negativna družbena razpoloženja (jeza, sovraštvo, strah itd.), ki bi mogle postati osnova za protiakcijo. Take šale nam koristijo. Laže je s človekom, ki se smeje, kot s tistim, ki kolne. V tem smislu le treba pri nas poenostaviti politično satiro. Kajti smeh pravzaprav izpodkopava oboje: nezadovoljstvo in navdušenje. Gre le za to, kaj spodkopuješ. Formalna meja je dana z zakonom o tisku, vsebinska pa z učinkom. Ljudje, ki o tem odločajo, bi se morali zavedati, da imamo iste cilje. Pri tem pa je treba unoštevati, da mora humor prekipevati. To je v njegovem bistvu.« Ježek to lahko zahteva, saj se tega tudi drži! F. S. Film o delavskih univerzah Pri beograjskem podjetju »Du_ nav-film« so izdelali kratek dokumentarni film, ki nosi naslov »Delavske univerze«. Kot pove že naslov, prikazuje film pomen delavskih univerz za izobrazbo in splošni kulturni dvig delavskega razreda v Jugoslaviji. Film je zrežiral Božidar Rančič po lastnem scenariju. življenje Majakovskega v filmu Majakovski, veliki pesnik proletarske revolucije in socializma, katerega »Veliko žehto« prav zdaj gledamo v ljubljanski Drami, je poleg spomenika v Moskvi doživel zdaj še eno priznanje. V moskovskih filmskih študijih so začeli snemati film o njegovem življenju pod nekoliko nenavadnim naslovom »Majakpvski je začenjal tako...« V tem filmu nameravajo obdelati predvsem pesnikovo mladost. Kot je znano, je bil Majakovski od svoje smrti leta 1934 pa do spremembe pred nekaj leti v SZ »pozabljen«. Več mladine v društvo Po uspešnem obračunu dela sekcij v preteklem letu so svobodami v Bršljanu na občnem zboru sprejeli tudi nekaj sklepov za v prihodnje. Bolj se bodo posvetili izobraževanju odraslih; zlasti bodo skušali za to pridobiti čimveč svojih članov. Število bralcev v lastni knjižnici nameravajo povečati od sedanjih 166 na 300, število knjig pa na več kot tisoč. Za folklorno sekcijo, za katero se mladina najbolj navdušuje, bodo dobili poklicnega vaditelja. Tudi tamburaška sekcija namerava razširiti svoje vrste z mlajšimi močmi. Pritegnitev mladine in pomoč večjih podjetij ter političnih organizacij bo bršlj inski Svobodi prav gotovo pripomogla do še večjih uspehov. S. D. Slava Maroševičeva kot Veronika in Slavko Polano - v vlogi Friderika. Župančičeva „Veronika“ stota premiera v Čufarjevem gledališču na Jesenicah V soboto so obiskovalci Cu-arjevega gledališča na Jeseni-:ah doživeli lep in prijeten ve-:er.‘ Jubilejna predstava stote jremiere z uprizoritvijo ?upan-iičeve ti-agedije »Veronika De-;eniška« je bila za amaterska astvarjalce in za gledališko občinstvo pomemben . kulturni logodek. V njem se zrcalijo dol- in ljubezen do gledališča, ki je nastajalo in raslo od skromnih uprizoritev do vse zahtevnejših in tehtnejših del. Z resnim prizadevanjem in načrtnim usmerjanjem svojega dela je postalo jeseniško gledališče ena najboljših amaterskih skupin v Sloveniji. Zupančičeva »Veronika Dese- uprizarjanje; premalo akcije in zgoščenih dramatšSlH konfliktov, ki s stopnjevanjem dejanja, napetostjo in dinamiko razgibljejo in pritegnejo gledalca. Zupančičeva pesnitev je nad realistično vsakdanjostjo in polna simbolnih prispodob, kar je za amaterje nadvse zahtevna in odgovorna naloga. Zupančič se v »Veroniki« oddalji Jurčiču, Novačanu ali Kreftu, ki so tudi obravnavali to snov, ter kaže zgodovinska dejstva kot posledico igre skrivnih sil v ljudeh, jim daje neki mistični prizvok ter izoblikuje izrazito ljubezensko pesnitev. Osnovno v njej je usodno čustvo, ki je močnejše od stanovskih predsodkov, oblasti in koristoljubja posameznikov ter je vzrok tragičnemu žrtvovanju junakinje. Erotika dobi prednost pred ostalimi odrskimi elementi in prav zaradi tega »Veronika Deseniška« kljub zgodovinski osnovi ni zgodovinska tragedija, temveč dramska pesnitev o ljubezni srednjeveškega človeka, polna simbolike, s katero je pesnik prepletel notranja doživetja, miselno in besedno igro svojih junakov. Režiser Bojan Čebulj se ja lotil zahtevne in težke naloge, ki pa jo je solidno rešil. V oporo mu je bila ubranost, igralska rutina in sposobnost igralskega ansambla ter lastna iznajdljivost in spretnost v režijski in scenski koncepciji. Izognil se je pretiranemu simboliziranju ter postavil delo bolj na realistično osnovo. Poleg Hermana, ki j« poosebljena moč in samovolja, j'e tudi ostale osebe približal resničnemu življenju ter jim dal prepričljivejšo in za gledalca laže dojemljivo podobo. Tako so postali prizori, ko Veronika ogrinja plašč Celjanov, ko govori o svojem materinstvu, o križu, ki je razrušil grad, ali prizor njene smrti, razumljivejši in tudi igralsko laže izvedljivi. Režiser je izbral »cvet«, igralskega ansambla ter z njim tudi v celoti uspel. Dejanje je kljub nedramatičnim elementom »teklo« in se dvigalo v ubranem ritmu besedne igre, ki so jo igralci v glavnem dobro obvladali. Nihče ni razočaral, posamezniki pa so igrali zares doživeto in prepričljivo. Tak je bil Marijan Stare v vlogi Hermana II., Slavko Polanc, ki je bil predvsem strasten ljubimec In v svoji mladostni razgibanosti in čustvenosti podoben mlademu Romeu, Slava Maroševičeva, ki je v Veroniki upodobila pretresljivo in čustveno bogato podobo ljubeče žene; takšna j« bila Marij anca Čebulj eva kot Jelisava, Franci Pogačnik kot vitez Jošt, Bojan Čebulj kot Bonaventura in bolj ali' manj tudi vsi ostali v večjih in manjših vlogah. V Čufarjevem gledališču ne gre samo za ljubezen do gledališke ustvarjalnosti, temveč se v tem in vseh drugih uspehih, ki jih je gledališče doslej doseglo, zrcali smotrno in načrtno delo. študij in vsestransko prizadevanje, dajati občinstvu dostojne Miško Kranjec med igralci v Stražišču Svoboda v Stražišču pri Kranju je počastila pisateljevo petdesetletnico V soboto je DPD Svoboda v Stražišču pri Kranju počastila 50-letnico uglednega soseda — književnika Miška Kranjca, ki se je nekako pred tremi leti in pol naselil v sosednjem Javorniku, naselju nad Kranjem. Obenem je kranjska študijska knjižnica priredila v Mestnem muzeju v Kranju smotrno urejeno razstavo Kranjčevega literarnega dela. Hkrati je bila ob sodelovanju Muzejskega društva odprta tudi razstava akvarelov akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja. Otvoritev obeh razstav je bila v soboto, 15. novembra ob 16. uri. Otvoritvi sta prisostvovala tudi oba umetnika. Nedvomno pa je bila osrednji del slovesnosti slavnostna pre,miera drame Miška Kranjca »Pot do zločina«, istega dne zvečer. Delo je v režiji ‘Mirka Cegnarja pripravila igralska družina stražiške Svobode. Ne bi kazalo razpravljati o etičnih, dramaturških in ostalih vrednotah drame, saj ne bi mogli iz dela izluščiti nič thkega, česar ni storila pred časom že kritika. Ne bo pa odveč, če v skopih obrisih ocenimo uprizoritev. Nobenega dvoma ni, da se je režiser lotil težavne naloge, toliko bolj težavne, ker je imel med igralci dva ali tri novince, ki so to pot prvič s-topili na oder kot nosilci zahtevnejših vlog. Sicer pa so sploh nastopili v pretežni večini mladi ljudje, bogatejši z veseljem do igranja kot z odrskimi izkušnjami. Morda je trema takoj v začetku zavirala močnejšo dinamiko, vendar so se je igralci kaj kmalu otresli in zaigrali sproščeno, toplo in prepričljivo domala v vseh prizorih. Zlasti uspešni so bili prizori, kjer sam tekst narekuje igralcem glasovni crescendo. Se ena ugotovitev: dikcija, ki jo tako radi očitamo našim amaterjem, je bila čista in domala vedno razumljiva. Tudi obvladanje teksta ni imelo vrzeli; le v drugem dejanju bi utegnili najti nekaj prizorov, kjer je dinamika govora pešala. In še nekaj, kar je dajalo delu posebno vrednost: površnosti ni bilo opaziti. Sicer pa ni nobenega dvoma — uprizoritev so še posebno dobro pripravili, saj so na slavnostno premiero povabili avtorja Miška Kranjca. Brez pretiravanja; ogledali smo si solidno grajeno amatersko predstavo. s. S. Štiri nove šole v Pomurju Zaradi potreb po strokovnih kadrih in zato, da bi čimveč domačinov kvalificirali, so ustanovili učiteljišče, dve kmetijski in gospodinjsko šolo NASI PESNIKI VESNA PARUN (roj. 1922 v Zlarinu) se je uveljavila med hrvatskimi pesniki mladega rodu v prvih povojnih letih. Izdala je vrsto pesniških zbirk, med njimi »Zarje in viharji«, »Črna oljka«, »Suženjstvo« in druge. Piše tudi pesmi za mladino. Mah človek Bolje, da si rodila črno zimo, o mati, kot meno, da si rodila medveda v brlogu ali kačo v logu. In da si poljubila kamen prej kot moj obraz, da me dojila je zver, bolje bilo bi kot žena. In da si rodila ptico, o mati, bila bi mati. Bila bi srečna, g perotjo bi ogrela ptico; da si rodila drevo, drevo bi ozelenelo spomladi, razcvela bi se lipa, ozelenel bi grm od tvoje pesmi. Pri nogah bi ti počivalo jagnje, da si mu mati. Da biješ in jokaš, razumelo hi te jagnje. A tako samo stojiš in deliš svoj molk z grobovi; težko je biti človek, kadar nož s človekom Se brati. (Prev. Saša Vegri) PREDLOG MLADIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Višja tehniška šola za obratne inženirje Pogoji za vpis v dvoletno šolo: najmanj triletna praksa v proizvodnji — Vpisali bi se lahko tudi delavci, ki so si s praktičnim delom pridobili naziv visokokvalificiranega delavca Ob začetku letoš. leta se je Pomurje znašlo v neprijetnem položaju — pred perečim vprašanjem, kdo bo poučeval na njihovih šolah. Kajti v vseh tamkajšnjih šolah je letos okrog 200 nezasedenih mest, okrog 30% učnih moči premalo. Približno 24.000 šolarjev — toliko je v Pomurju mladine, ki hodi v šole — poučuje okrog 600 učiteljev. Zaradi učiteljstva so že vsa leta v Pomurju težave. Saj je Prekmurje med učitelji znano kot težko službeno mesto zaradi Oddaljenosti od večjih kulturnih središč, zaradi slabih prometnih zvez (ki so pa sedaj že kar lepo urejene, saj pridete iz Ljubljane v Mursko Soboto z motorko že lahko v 4 urah!) in tudi neugodnih stanovanjskih in prehranskih razmer. Čeprav je treba povedati, da ponekod že prav lepo skrbe občine in tudi prebivalci za stanovanja učiteljev. Marsikje že v novih stanovanjskih blokih predvidijo stanovanje tudi za učitelja. Teže je za hrano, kajti gostilne je ne pripravljajo povsod (v vseh vaseh, kjer so šole, tudi takih gostiln ni), kmetje si pa zaradi prevelikega dela, ki je skoraj čez vse leto, to obveznost neradi nalagajo. Zaradi tega je gibanje učnega kadra v Pomurju vsako leto veliko. Starejši učitelji odhajajo, prihajajo pa novinci. Posledica tega je, da je učiteljski staž vsako- leto nižji, sedaj znaša 6 do 7 let. Povprečna starost učiteljstva je pa 25 do 26 let. Skoraj polovica učnih moči je pripravnikov — 49%! Vse našteto prav gotovo ne more ugodno vplivati na učni uspeh in sploh na širjenje splošne izobrazbe med pomur- sko mladino, čeprav se učiteljstvo še tako prizadeva, da bi svoje delo vestno opravljalo. Letos je pa še toliko huje, ker so učitelji temeljito izkoristili možnost svobodne izbire službenih mest. Tako je odšlo iz Pomurja okrog 180 učnih moči, prišlo je pa le 30 novincev. Sveti za šolstvo, okraja in občin, ter tudi šolski odbori so tako morali rešiti pred začetkom in še tudj ob samem začetku šolskega leta težko vprašanje, kje dobiti moči, kj bodo poučevale njihove šolarje. Seveda so lahko računal; samo na razpoložljive sile. Tako so s; pač morali mnogi učitelji naložiti dvojno breme, pouk v več rajzredih, dopoldanski in popoldanski pouk. Na pomoč je bilo treba poklicati tudj upokojence in kmetijske tehnike, ki so mnogi z veseljem sprejeli delo v. šoli. Pri vsem tem delu so šolskim organom pomagali zlasti šolski odbori. Tako je' na primer v videmski občini, kjer manjka 47% učnih moči, predsednik šolskega odbora (ne-učitelj!) poskrbel, da njihovi šolarji niso ostalj brez učiteljev. To je samo en primer, kako so šolski odbori in ob njih tudj starši bili zaskrbljeni ob težavah v pričetku šolskega leta. CEZ 5 LET PRVI UČITELJ S PONOVNO USTANOVLJENEGA UČITELJIŠČA Za letos je tako stanje za silo rešeno. Seveda bo najbrž treba še marsikatero težavo med šolskim letom urediti. Vendar, kaj. bo v bodoče! Problem, ki je terjal hitrega ukrepanja. Ponovno so letos ustanovili v Murski Soboti učiteljišče. Toda. naj je bilo ukrepanje še tako hitro, učiteljišče bo pomanjkanje učnih moči lahko začelo delno reševati šele čez pet let. Dotlej pa ne bo drugega preostalo ko honorarno poučevanje, dvojno obremienjevanje mnogih učiteljev, mobiliziranje drugih ljudi za šolo, tudi upokojencev, iskanje rešitev v štipendiranju, po možnosti takih učiteljiščnikov, ki so na koncu študija, da bodo lahko čimprej prišli (kolikor bo seveda moč take dobiti!). Učiteljišče je bilo potrebno in ljudje, starši ter njih otroci so ga z veseljem sprejeli. Sedaj ima 116 dijakov. To so otroci, ki bi letos ostalj doma, če učiteljišča ne bi bilo. Zanimanje za učiteljišče je bilo torej veliko, večje, kot so ga prosvetni in vsi ostalj organi pričakovali. V ZADRUGE KVALIFICIRANE KMETIJSKE DELAVCE Iz istega razloga kot učiteljišče, da bi zadostili velikim potrebam Pomurja po kadrih in še zato, da bi čimveč domačinov kvalificirali, da ne bi odhajali na dela v druge kraje, so bile ustanovljene ob začetku letošnjega šolskega leta še tri druge šole. Dvoletna Kmetijska šola v Rakičanu, poljedelsko živinorejskega tipa, Vinogradniška — sadjarska šola v Pod-gradju in Gospodinjska šola v Ljutomeru. Te šole so že prej enoletne in niso dajale kvalifikacije. Zategadelj, tudi ni bilo zanje posebnega zanimanja. Sedaj je pa stanje bistveno drugačno. Tako imajo na poljedelsko živinorejski šoli v Rakičanu letos v prvem letniku 39 gojencev, v glavnem iz Po- murja, nekaj pa celo iz drugih krajev Slovenije, ki so popolnoma ali pa vsaj delno štipendirani. Sola bo dajala kvalificirane kmetijske delavce. Pouk na šoli poteka v štirih skupinah: v živinorejski, mehaniza-cijski in dveh poljedelskih skupinah. Tudi način šolanja je precej spremenjen od prejšnjih Let, ko je šola dajala gojencem samo nekak pregled o kmetijstvu, ki jim je služil za delo doma. Sedaj so gojenci začeli najprej obraVnavatj teorijo. Ta pouk bo trajal 6 mesecev, nakar bodo šli za leto dnj na prakso na razna posestva. Temu bo sledilo spet štiri mesece teorije. Tako, upajo, da bodo dali zadrugam dobro kvalificirane kmetijske delavce. Podobno kvalificirane kadre, le da v vinogradniški in sadjarski stroki, bo dajala šola v Pod-gradju, šola v Ljutomeru bo pa dajala kvalificirane gospodinje in kuharice za razne domove in večje kuhinje. V BODOČE Se NEKAJ NOVIH STROKOVNIH SOL V Pomurju primanjkuje strokovnih kadrov. Razni vzroki so temu krivi. Med drugim tudi to, da doma ni bilo ustreznih šol in ne sredstev, da bi se otroci hodili šolat drugam. Razen Ekonomske srednje Šole, ki ima okrog 170 učencev in daje srednji strokovni kader gospodarskim organizacijam, zadrugam in bankam, ima sedaj Pomurje še omenjene tri srednje strokovne šole In učiteljišče. Za bližnjo bodočnost sta v načrtu še dve strokovni šoli, in sicer gradbeno delovodska in pa bolničarska šola. Prva, gradbeno delovodska bj bila pozimi, ko nj sezone za zidarska dela. Glede na razmera in potrebe bi pa bila šola bodisi periodična ali pa stalna. To je še stvar bodočnosti. Težnja Pomurja je torej — čimveč strokovnih šol, da bodo dale kader za doma in usposabljale take ljudi, ki sd iščejo kruha po drugih krajih. ----- B. S. Ljudska univerza tudi v Zagorju V kratkem bodo y Zagorju ob Savi ustanovili ljudsko univerzo. Taka ustanova v tem kraju že deluje, vendar je doslej skrbela le za izobraževanje peščice ljudi. Razna predavanja in druge oblike izobraževanja so bila doslej ne-, načrtna, nezadostna in večkrat pomanjkljiva. Zavoljo tega je občinski odbor Socialistične zveze v Zagorju pred dnevi sklical posvetovanje o izobraževanju odraslih. Na tem, posvetovanju so sklenili, da bodo po zgledu ljubljanske ljudske univerze ustanovili tudi v Zagorju podobno univerzo. Seveda bo ljudska univerza v Zagorju sodelovala z vsemi družbenimi organizacijami in društvi. Razumljivo je, da bo treba ljudski univerzi zagotoviti tudi potrebno finančno osnovo, sicer bo njeno delo onemogočeno. Ponovno je na dnevnem redu razprava o ustanovitvi šole za obratne inženirje. Tokrat na pobudo mladih tehnikov in inženirjev, ki so na nedavnem skupnem posvetovanju s komi-sitjo za delavsko mladino pri Centralnem komiteju LMS predlagali, naj bi Društvo inže-niirjev in tehnikov izdelalo podrobnejši načrt za ustanovitev posebne šole za obratne inženirje v Sloveniji. S tem predlogom so se premaknile z mrtve točke dosedanje razprave, ki so bile Žive zlasti ob obravnavanju predloga Zakona o šolstvu. Vendar dalje od splošnih ugotovitev o potrebi šole in različnih predlogov, kakšne naj bi te bile, tedaj niso prišli. Društvo inženirjev in tehnikov je na lanskem občnem zboru, v razpravah o reformi strokovnega šolstva predlagalo; naj bi pogonske inženirje šolala Tehniška srednja šola, ki bi se morala temu primerno reorganizirati. Po njihovem predlogu naj bi se študij na Tehniški srednji šoli podaljšal na 6 let s tem, da bi bil pouk v prvih treh letih (tako imenovani nižji stopnji) predvsem praktičen — precej prilagojen pouku v industrijskih šolah. V višji stopnji Tehniške srednje šole pa bi se slušatelji opredelili za eno od dveh smeri študija; za obratne konstruktorje, laborante oz. tehnike ali pa za obratne inženirje. V višjo stop- njo Tehniške srednje šole naj bi se po predlogu nekaterih lahko vpisovali tudi absolventi industrijskih šol. Ta predlog se je vsaj v začetku zdel zelo sprejemljiv, ker je reševal dva problema hkrati: problem Tehniške srednje šole v celoti in še posebej vprašanje tistih kadrov, ki jih v maši industriji že dolgo pogrešamo. Ne glede na to, da bi uresničitev predloga zahtevala dolgotrajnejše priprave in večje spremembe v celotnem sistemu strokovnega šolstva, pa ima ta predlog še eno slabost. Nepretrgano šolsko izobraževanje obratnih inženirjev brez predhodnega praktičnega preizkusa znanja in sposobnosti kandidatov v proizvodnji ne daje dovoljne garancije za to, da se bodo za ta študij odločbi ljudje, ki bodo odgovarjali Zahtevam tega tako pomembnega in odgovornega poklica v proizvodnji. Poklic obratnega inženirja zahteva mimo strokovne in organizacijske sposobnosti predvsem tudi človeka s pravilnim odnosom do dela in do delavcev, kar pa si človek lahko pridobi le na delovnem mestu v proizvodnji. Po novem predlogu mladih inženirjev in tehnikov naj bi se zato osnovala v Sloveniji posebna dvoletna Višja tehniška šola za obratne inženirje (namesto tega naziva bi absolventi lahko dobi! tudi naziv višji tehnik ali podobno). V šolo naj bi se lahko vpisovali mimo absolventov Tehniške srednje šole ali mojstrskih šol tudi delavci, ki so si s praktičnim delom pridobili naziv visokokvalificiranega delavca. Pogoj za vpis v šolo bi bila najmanj triletna praksa v proizvodnji na položaju tehnika, mojstra oziroma visokokvalificiranega delavca. V šolo bi sprejemali na osnovi razpisa in bi morali tisti kandidatje, ki nimajo dovoljne šolske predizobrazbe (predvsem tisti delavci, ki so kvalifikacije pridobili s praktičnim priučevanjem),' opraviti sprejemni izpit iz tistih predmetov, ki so za uspešen študij na šoli osnovnega pomena. Za te delavce bi lahko šola sama ali pa ljudske univerze organizirale posebne tečaje, na katerih bi se pripravljali za sprejemne, izpite. Slušatelje za šolo bi morale izbirati' komisije za kadre pri delavskih svetih in sindikalne podružnice, pri čemer naj bi mimo strokovne sposobnosti upoštevale tudi moralno politične kvalitete kandidatov. Tak sistem usposabljanja obratnih inženirjev predstavlja med drugim tudi konkretno in objektivno osnovo za to, da se bodo tudi višji strokovni kadri rekrutirali neposredno iz vrst delavcev — proizvajalcev. TILKA BLAHA NOVA GALERIJA Slikar Marjan Dovjak se je rodil 1928. leta v Kozarjah pri Dobravi. Akademijo in specialno šolo je končal 1952. leta v Ljubljani. Razstavljal je v Ljubljani, Kranju. Radovljici, v Mariboru, Sarajevu in Vojvodini. »Beležke iz Vojvodine« so nastale letos poleti, ko so umetniki iz Vojvodine povabili Marjana Dovjaka v svojo slikarsko kolonijo. Tam je našega slikarja zanimalo predvsem življenje preprostega Vojvodinca. Njega je upodobil tudi na naši sliki. Našel ga-.je med počitkom, ki si ga je privoščil ob mlačvi žita. Ko je risal, slikar ni imel namena napraviti nekega dokončnega dela, niti ne samostojne risbe, zato jo je tudi imenoval samo »beležke«. Na list papirja je lovil izraze, tiste značilne izraze obdelovalcev vojvodinske zemlje. Takšne risbe pomenijo slikarju Dovjaku le študijo za bodoče delo v olju. Z golo linijo, največkrat celo brez sence, hoče izvrtati iz življenja bistvene lastnosti, psihologijo ljudi in pokrajine. In šele takrat, ko je že pro-posredno vezan na te skice, ko je le prodrl v notranjost ljudi, ko mu je vsaka poteza na obrazu upodobljenega povsem jasna, šele takrat začne ustvarjati večje delo — sliko v olju. Čeprav se potem, ko slika z oljem odmakne od svojih risb, od svojih »beležk«, pa tisto, kar ga je od vsega začetka najbolj zanimalo, kljub temu obdrži oziroma se odmakne od risbe samo zato, da lahko to, kar hoče, še bolj poudari. Prav tako, kakor so preproste in jasne njegove risbe, so preprosta in jasna tudi njegova olja. Uspešne nove oblike V občini Vič, teren Krakovo-Trnovo, deluje KUD »France Prešeren«, ki je v svojem delu začel z nekaterimi novimi metodami dela. V tem društvu so imeli med drugim pevski zbor, ki je bil nekak nadaljevalec predvojnega' kvalitetnega pevskega zbora »Krakovo-Trnovp«. Ta zbor pa se je izpel, naraščaja pa niso imeli. Podobno je bilo tudi v drugih krožkih. Vse te težave so privedle vodstvo do tega, da je začelo premišljevati, kako bi poživilo dejavnost društva. Pri tem so stopili na novo pot, ki je seveda nova predvsem zanje, ker so ponekod verjetno že poisku-sill tudi na isti način. Bistvo te spremembe je v tem, da so se sklenili opreti predvsem na mladino. To jim je bilo tem laže, ker imajo na terenu tri osemletke, poleg tega pa tudi precej mladine predvsem iz grafičnih vrst. Zato so skupno z vzgojitelji in starši podvzeli akcijo, ki naj bi zajela čim večje število otrok v različne krožke. Uspeh je presegel vsa pričakovanja. Čeprav so izbor omejili na mladino do 14. leta starosti, se j* do zdaj prijavilo že 140 otrok. Otroci bodo nastopili na. avdicijah pred 'strokovnjaki, kii bodo posameznim staršem svetovali, za kateri krožek je njihov otrok najbolj nadarjen. Delo v krožkih bodo zaupal' Raziskave prostega časa v svetu in pri Od 19- do 26. oktobra je v Mun-oheniu zasedala • delovna skupina UNESCO inštituta za sociologijo, ki raziskuje probleme prostega časa v petnajstih različnih državah. Med njimi je tudi Jugoslavija. Dva Jugoslovana se udeležujeta dela te skupine. Pri nas se namreč v zadnjem času precej intenzivno ukvarjamo z raziskavami prostega časa. Nastajanje in razvoj te skupine morda nista toliko zanimiva. Zanimivejši so problemi zaradi katerih je nastala. Proučevanje prostega časa ni samo moda. V deželah, kjer se delavci borijo za 40 urni delavnik, in tam, kjer so si ga že priborili — v Nemčiji na primer — postaja poraba prostega časa vedno bolj stvaren problem. Počitek se je ob koncu tedna razširila od enega na dva prosta dneva. Zaradi naraščajoče avtomatizacije se manjša utrujenost- V življenju človeka nastajajo tako neizpolnjena časovna razdobja. Možno jih je izpolniti z zelo različno vsebino — z učenjem, izleti, z ukvarjanjem z obroki, a tudi s popivanjem brezdeljem. zapravljanjem časa. Če bo prosti čas v teh državah služil delavcu in >***"*b«nru ?a njegovo osebno izpopolnjevanje, razvijanje č= t»i zato ker ima več časa nas izobražen, kulturnejši, potem bi prosti čas ne ustvarjal problemov. Toda raziskave kažejo, da postajajo dela osvobojeni ljudje manj aktivni, večji individualisti. Težijo k pasivnemu uživanju, namesto k aktivnemu razvijanju svojih sil. Povečuje se potrošnja kriminalnih romanov, televizijski program se slabša, ljudje pa ga vedno intenzivneje zasledujejo. Stane Saksida ' Kapitalistična družba si je tako s prostim časom spet ustvarila enega izmed vedno številnejših konfliktov. Visoka stopnja razvoja proizvajalnih sil počasi osvobaja človeka enostranskega., neustvarjalnega dela, ki ga zasužnjuje. Daje mu več prostega časa. Prosti čas pa ga razkraja, namesto, da hi ga dvigal na višjo razvojno stopnjo- Družba torej ne daje človeku, ki ga je sama osvobodila dela, možnosti, da bi smiselno izkoristil svojo osvoboditev. Vzroki takega stanja so preveč številni, da bi jih mogli izraziti v nekaj stavkih- Ker ljudje izkoriščajo prosti čas na postal bolj različnih področjih, so v prvi fazi razvoja raziskave o prostem času razbite na vsa ta področja. Sociologi, psihologi in drugi specialisti raziskujejo obiskovanje filmov, zasledovanje radijskih in televizijskih oddaj, načine zabave, črtanje časopisov itd. Vse te raziskave se vedno bolj množijo. A prav njihova številnost onemogoča pregled nad izkoriščanjem prostega časa. Ne vemo, kako povprečni posameznik v celoti izkorišča svoj prosti čas. ' Problema vsebine izkoriščanja prostega časa in razbitih raziskav sta privedla do ustanovitve skupine za proučevanJiie prostega časa pri institutu UNESCO za sociologijo. Njena prva naloga je bila: dobiti pregled nad celotnim proučevanjem izrabe prostega časa pri povprečnem posa-'mezmiku potem pa bi bilo treba začeti z borbo za smiselno izkoriščanje prostega čara. Zato je v nadaljnjem delu skupine predvideno posredovanje rezultatov raziskav strokovnjakov za izobraževanje odraslih. Ti naj bi pomagali rešiti problem zaposlitve delovnih ljudi v prostem času. Rešitev ie seveda najprej enostranska. Prosti čas se lahko izkori- šča na desetine načinov, ne samo z izobraževanjem. Ostaja pa tudi na površini problema, saj se ne ukvarja z družbenimi vzroki negativnih usmerjenosti v izkoriščanju časa. Toda bilo hi preveč pričakovati. da bo meščanska sociologija kopala grob svojemu lastnemu družbenemu sistemu. Rešitev. kot io predlaga skupina, o kateri govorimo, popolnoma odgovarja sistemu, ki je v njem zrasel: z izobraževanjem se rešuje problem 'prostega časa zgolj individualno in tako strese družba odgovornost za usmerjenost človeka s svojih ramen. Kdor ne izkorišča prostega časa smiselno in zato propada, je sam kriv. Pri tem Da se spregleduje, da obstoji mnogo drugih možnosti za izkoriščanje prostega časa in da drži veliko večino teh možnosti v svojih rokah komerciali-zirana industrijska kultura — njenega detovanja pa družba v veliki večini primerov n,e kontrolira. Kjer obstoji kontrola »kulturne produkcije«, obstoji spet kot državna kontrola in se briga v glavnem za to, da ne bi bili načeti temelji, na katerih država sloni. Osnovnega konflikte, zaradi katerega sploh nastaja problem prostega časa. skupina UNESCO torej ni načela in ni mogla načeti. Zato Pa še ni nujno, da bi bilo njeno delovanje v celoti negativno. Skupina skuša namreč reševati problem aktivnosti posameznika v izkoriščanju svojega prostega časa, ki ni brez pomena. Družba namreč lahko ustvari posamezniku št-tako dobre pogoje in mu daje najboljše možnosti za razvoj njegove osebnosti, toda če jih posameznik ne izkoristi, če se aktivno ne vključi vanje. ostanejo vse te možnosti neizkoriščene, brez smisla. Ce družba ustvarja pozitivne možnosti izkoriščanja prostega časa. ne ustvarja avtomatsko posameznika, ki jih bo izkoriščal- Morda je posameznik zaostal, brez odgovornosti brez interesa, da bi se sam razvil; mogoče ima materialne ali moralne pricjržke in se zaradi njih ne vključuje v različne pozitivne oblike izkoriščanja prostega časa, kij mu jih družba ustvarja. Mogoče ima možnosti da hi si sam ustvaril take oblike, a ne ve. kal naj bi ustvaril, in tako naprej. Skratka: pozitivna aktivnost posameznika v Izkoriščanju prostega časa ie lahko zavrta 7. mnogimi činitelji. Ena od nalog sku-oine pri UNESCO, je proučevanje zavor. ki nastajajo zaradi posameznikov, izdelave predlogov, kako naj bi jih odstranili. Prav ta dejavnost pa približuje delo skupine tudi našim, jugoslovanskim problemom. Tudi osnovna usmeritev skupine: izpolniti čim večji del prostega časa v izobraževanju, ustreza našim problemom. Prihodnjič bomo govorili o tem. na kakšen način skuša skupina rešiti problem aktiviranja posameznika v izkoriščanju prostega časa. (Nadaljevanj,e) strokovnjakom. Seveda nameravajo poklicnega režiserja uporabiti tudi kot vzgojitelja za mlajše in mu bodo zato dodelili nekaj asistentov-amater-jev, ki bodo pozneje lahko mnogo pomagali pri delu. Delo bo zaradi tega lahko postalo sistematično. Mladina bo začutila resnost in se naučila vztrajnosti, ki bo pripeljala do dviga kvalitete, s tem pa tudi do še večjega zanimanja za delo v krožkih, pa tudi do večjega obiska njihovih prireditev. V dramski sekciji jim je že uspelo poleg tega pridobiti tudi patronat igralca ljubljanske Drame Branka Miklavca, ki jim bo z nasveti lahko mnogo koristil. Prejšnjo nedeljo so imeli svoj prvi javni nastop. V društveni dvorani v Korunovi ulici so pesniki in pisatelji Mira Miheličeva, Alojz Gradnik, France Bevk, Ela Perocctjeva in Tore Pavček brali svoja dela. Ta nastop je bil v okviru »Literarnih ur za mladino«, ki bodo redno na sporedu, čeprav v nekoliko daljših obdobjih. Dvorana, ki ima Izo sedežev, ja bila prenapolnjena', saj se je prve literarne ure udeležilo kar 160 otrok. Popoldne pa so imeli premiero plesne pantomime »Alenka in lutka«, ki jo je naštudirala članica ljubljanskega opernega baleta Milica Guh. Otroci so na precejšnji ravni odplesali zahtevno plesno pantomimo. Največja težava, ki jih tar«, so finančna sredstva. Treba je renovirati dvorano in oder ter urediti svetlobni park — poleg izdatkov za gostovanja, kostume, inscenacije, honorarje in še toliko drugega. Upamo, da bo njihovo delo našlo toliko odziva, da bodo premagali tudi te težave, ki resno ogrožajo vztnaj« no in uspešno delo v društva F. SEVFJRKAa* iisiia* m....: E.ORJIK V AVTOMATIZACIJO Najprej je treba povedati, da je bil pisec tega prispevka v nemajhni zadregi, ko je hotel že v prvih stavkih razvozlati pomen besede »avtomatizacija« in ga postaviti na tisto mesto, kamor sodi (seveda nekam blizu pomena besede »mehanizacija«), Pa se je izkazalo, da to le ne bo šlo tako gladko, kajti dejstvo je — da je za ta pojem zelo mnogo razlag, ki so sj sicer vse podobne, pa se vendarle niti dve povsem ne ujemata — in da niti pri nas niti P° svetu strokovnjaki še niso usvojili ene ter ji dali veljavo edine prave razlage novega pojma. Tako torej avtomatizacijo danes že poznamo, govorimo o njej, jo v industriji vedno bolj uporabljamo in imamo od nje resnične koristi, moramo pa skomigniti z rameni, ko naj bi jasno in določno odgovorili na vprašanje — kaj avtomatizacija sploh je. A Od mehanizacije k avtomatizaciji Vsekakor ne bo napak, ako trdimo, da se je avtomatizacija razvila iz mehanizacije in pa, da prve ni brez slednje. Spočetka, ko je tehnika začela nadomeščati človekovo silo z mehansko in je stroj začel opravljati delo, ki so se prej z njim trudile le delavčeve roke, smo govorili o mehanizaciji. Toda takrat je delavec še vedno moral stroj sam upravljati; upravljati ga z rokami, pa tudi z umom. Mehanizacija je delavca telesno zelo razbremenila — napravila mu je, delo lažje. Po drugi strani pa ga je začela — v svojem nadaljnjem razvoju — utrujati duševno. Vedno večja enoličnost delovnih gibov, ropot strojnih naprav, živčna napetost ob hitrejši proizvodnji — vse to močno ubija človekovo duševnost. Najpopolnejši otrok mehanizacije, tekoči trak, je hkrati tudi duševno najutrudlji-vejši način dela. Avtomatizacija pa nadomesti pri delu tudi človekovo duševno silo. Namesto delavca upravljajo stroj avtomatizacijske naprave , ki proizvodnjo same nadzirajo in jo usmerjajo; to pa seveda po predhodnem načrtu, katerega izdelava pomeni edini delovni napor, ki je še prepuščen človeku. Današnji človek je tako postal iz sužnja stroja njegov resnični gospodar. Avtomatizacija je preprosta in zapletena hkrati Stopimo v dobro mehaniziran obrat — denimo v veliko pekarno z zmogljivostjo več tisoč kilogramov kruha na dan. Seveda delavci ne mesijo več testa z rokami; to opravi namesto njih mesilni stroj. Oblikovanje testa v štruce, hlebčke, žemljo — no, tudi to ni več njihova stvar, vsaj ne stvar njihovih rok, marveč naloga drugega stroja, ki to opravi namesto njih. Delavec stroj le napolni s testom, ga požene in nadzoruje — kajpak s tehtnico — opravljeno delo. Peč je seveda velikanska, pravi kolos iz samota in kovine, zaprta s težkimi vrati, ki pa se zlahka odpirajo, ko" mojster potegne za vzvod, da bi pogledal v razbeljeno notranjost. Pa tega mu niti ni treba, saj je prednja stran posejana z manometri, toplomeri in podobnimi kontrolnimi napravami. Pa vendar se zgodi, da je štruca kruha včasih lažja, da je hlebček včasih preveč zapečen, da je kruh premalo slan. Delo resda opravljajo stroji, toda ljudje jih morajo nenehno nadzorovati. Človek pa je včasih bolj, včasih manj pozoren... Pa si zamislimo isti obrat — le da ta velika pekarna ni samo mehanizirana, ampak že avtomatizirana. Tu je na pogled videti mnogo manj, kajti delovni proces se odvija — bi rekli — bolj v notranjosti pekarne, bolj sam od sebe. Moka je shranjena v silosu in se od tam samodelno vsiplje v mesilni stroj, kamor doteka tudi voda. V silosu elektronska naprava nenehno nadzoruje stopnjo vlažnosti moke in potom tega podatka ne posreduje morda kateremu od delavcev v pekarni, ampak kar sama ureja dotok vode v mesilni stroj. Ko je stroj testo dobro zamesil — kar nadzoruje spet'druga naprava — prevzame delo stroj za rezanje testa, kj — spet pod posebnim nadzorstvom vedno budnega elektronskega ali pa kakšnega drugega »očesa« m o -r a opraviti svojo nalogo čisto natančno. Glej no, zakaj pa stroj to mora? Zato, ker avtomatizacij ska naprava, ki je vanj vgrajena, njegovo delo ne samo nadzoruje, ampak ga tudi usmerja. Denimo, da bi stroj odrezal premalo testa za štruco, ki bo pečena morala tehtati natanko toliko in toliko. Ni treba, da gre za veliko napako, dovolj je tudi najmanjša razlika in — avtoma-tizacijska naprava jo bo že ugotovila. Pa tega podatka ne bo morda posredovala delavcu v pekarni, ki bi moral prihiteti in stroj naravnati; ne, naprava bo stroj sama sproti uravnavala! Seveda pa bi bila v primeru, da bi se stroj pokvaril, naprava brez moči. Tedaj pa bi stroj — in seveda tudi vse njegove »delovne sosede« — ustavila in priklicala strokovnjaka za popravila. Delovni proces v avtomatizirani pekami bi tako lahko podrobno opisovali vse do konca, vse do pečenih štruc kruha, ki se jih ni človek med tem niti enkrat dotaknil. Od moke in vode'(ter seveda soli, kvasa iitd.) pa do brezhibno pečenega kruha poteka delovni proces po. najpo^ polnejšem tekočem traku in pod nenehnim nadzorstvom avtoma-tizacijskih naprav. Podobno sj lahko zamislimo avtomatiziran obrat v kovinski, kemični, tekstilni industriji, skratka, povsod tam, kjer lahko poteka proizvodnja serijsko, po tekočem traku. Le da bi imeli tam pred seboj druge stroje, drugačen potek dela. Tudi tam pa bi delo strojev usmerjale avtomatizacijske naprave. Kako preprosto torej; mehanizirani obrat je treba le opremiti s posebnimi napravami, ki bodo nadzorovale in usmerjale proizvodnjo. To je torej avtomatizacija! Počasi, počasi! Rešitev je na oko res preprosta, toda avtomatizacijske naprave — no, te pa niso tako preproste reči. Prve horake smo že zastavili Avtomatizacija v industriji nj več nekaj povsem novega, saj so jo v nekaterih državah — posebno v ZDA — začeli uvajati že zadnja leta pred minulo vojno. V zadnjih nekaj letih pa je po vsem svetu doživela silen razmah. V državah z zelo razvito industrijo avtomatizirajo, cele tovarne (spet zlasti ZDA, kjer je posebno avtoroatteirana avtomobilska industrija), včasih pa tudi le posamezne obrate ali celo le nekatera delovna mesta. Vedeti je namreč treba, da popolna avtomatizacija ni vedno tudi najbolj gospodarska oblika proizvodnje: čim bolj popolna je, tem dražje so tudi naprave zanjo. Naša industrija je danes tudi že na takšni ravni, da terja uvajanje avtomatizacije povsod, kjer bo gospodarsko upravičena. Prednosti avtomatizacije pred mehanizacijo so očitne; avtomatizacija pripomore k povečanju delovne storilnosti, poceni izdelke in jim izboljša kakovost, hkrati pa nudi delavcem boljše delovne pogoje ter večjo zdravstveno in življenjsko zaščito pri delu. Vse to kajpak le tam — naj poudarimo še enkrat — kjer je gospodarsko upravičena; pri masovni serijski proizvodnji al; pa tam, kjer delovni proces že sedaj teče neprekinjeno. Predvsem je to v kemični industriji, v industriji nafte, v papirni industriji, prehrambeni industriji itd. Seveda pa tudi le tam, kjer gospodarska analiza odnosa med materialnimi stroški in stroški za delovno silo pokaže, da se bo avtomatizacija res izplačala. Kako globoko je avtomatizacija že prodrla v našo industrijo? Več novih tovarn s tistih področjih industrije, kjer je uvajanje avtomatizacije upravičeno, imamo že delno, nekaj pa tudi povsem avtomatiziranih. Ne bi naštevali vseh, naj omenimo le nekatere s področja industrije papirja in celuloze. Tovar- na papirja Reka, Tovarna celuloze in papirja Videm-Krško, Tovarna sulfatne celuloze in na-tron-papirja Maglaj. V slednjih dveh tovarnah je avtomatizacija skoraj popolna. Vendar pa je večina naših tovarn, kjer so že uvedli avtomatizacijo, morala kupiti avtomatizacijske naprave v tujini. Mar naj to pomeni, da teh naprav sami še prav nič ne izdelujemo? Ne, prav nasprotno: na tem področju smo zastavili že kar trdne korake in ker so prav avtomatizacijske naprave — bolje rečeno, sestavni deli zanje — prava osnova vse avtomatizacije, so doseženi uspehi še toliko pomembnejši. Osnovo torej že imamo, manjka še kadrov Predvsem naj omenimo, da se ■je pri nas že kar lepo število podjetij lotilo izdelave elementov za avtomatizacijske naprave. Od slovenskih naj omenimo predvsem kranjsko »Iskro«, pa ljubljansko Industrijo za elek-trozveze, Tovarno industrijske opreme »TIO« z Lesc in »Telekomunikacije« Ljubljana, od podjetij iz drugih republik pa »Elko« Zagreb, »PAE« Beograd itd. Vsa so svoje proizvodne uspehe lepo dokazala na letošnjem sejmu sodobne elektronike v Ljubljani saj so razstavila vrsto najzahtevnejših elementov za avtomatizacijske naprave, ki so jih izdelala v lastnih obratih. »Iskra« predvsem servomotorje in tako imenovane selsyn motorje, IEV magnetne ojačevalce, posebne potenciometre in preklopnike itd. Predolga vrsta bi jih bila, ko bi vse naštevali. Sedaj, ko »surovinsko bazo« za avtomatizacijo tako rekoč že imamo, pa se vedn.o bolj kaže pereče vprašanje — pomanjkanje strokovno usposobljenih kadrov, ki bi bili zmožni razviti avtomatizacijo v naši industriji. Tu namreč ne gre za ozke specialiste, marveč za široko razgledane strokovnjake, ki pa so hkrati specialisti na več področjih vsestransko zahtevne avtomatizacije — ki so doma v elektroniki, pa v strojeslovju, Pa v kemiji, pa morda še kje. Tega vprašanja ■ seveda ne bo moč rešiti čez noč, ven.dar ga bomo morali ob pomoči naših znanstvenih ustanov in visokih šol čimprej vsaj načeti, še toliko bolj, ker je vedno bolj čutiti potrebo po posebnih republiških projektivnih središčih, ki bil delala načrte za avtomatizacijo posameznih naših tovarn. Tega se namreč ni doslej pri nas še nihče lotil. In. ne nazadnje — potrebe se kažejo že sedaj — bo treba m teliti tudi na visokokvalificirani kader tehnikov in pa samih delavcev po avtomaziranih obratih, ki bodo imeli v proizvodnji neposredno opraviti z vsemi zamotanimi napravami industrijske s'dnm,ati-zacije. S. Pan ! LUTKA * I Kajetan Kovič I i i t i ! i I ! i i i t I « I » i Spala je v svoji sobi pri odprtem oknu in z ulice, pravzaprav s sosedne ulice, je bilo slišati tramvaje in avtomobile. Včasih so peli spodaj tudi kakšni pijanci, dokler se ni ulica umirila in je bilo potem nekaj časa popolnoma tiho in je šele čez dolgo dolgo slišala jutranje tramvaje, kadar ni prej zaspala. Prav zgodaj ni mogla nikoli zaspati. Nocoj je bila še nekoliko razburjena, - ker jo je Peter spremljal do hiše in celo do stopnic in pa zaradi poljubljanja. Imela je ranjene ustnice in žgalo jo je po vratu. Mislila je, da bo lahko zaspala in zato je morala potem skozi predsobo v kabinet, da je vzela .knjigo. Lahko bi jo vzela že prej, ko bi vedela, da ne bo mogla zaspati. Nekaj časa je brala, potem pa je knjigo pustila. ker se ni mogla spomniti niti stavka tega, kar je prebrala. Vstala je in šla otroku popravit odejo. Potem je pri oknu kadila cigareto. Vse to bi bilo treba pošteno premisliti, je rekla pri sebi, vendar ni bila povsem prepričana, da je tako zares mislila. Nekaj v njej je tako pomislilo in to ni pomenilo, da zares tako misli. Vsaj zdaj ne. »Mislila bom nate vso pot. ko boš že! domov in še potem, da tudi ti ne boš mogel zaspati,*' mu je rekla prej. Zdaj pa je vendar drugače mislila nanj. Zvečer sta bila v letnem kinu in film je bil zelo dolgočasen. Morda bi odšla že sredi predstave če ne bj začelo drobno deževati. Zanesla sta stole pod drevesa in ko je pričelo tudi skoznje kapljati, sta se oba pokrila z njegovim dežnim plaščem in sta sedela tesno drug ob drugem in se držala za roke in se je njemu zdelo, da je nekaj takega že doživel, njej pa. kakor da je pred desetimi leti ušla iz internata. V filmu so pravkar prikazovali dež in deževalo je zares in dež je padal tudi takrat, se je spomnil Peter, ko je imel očetov dežni plašč in je šel s plesnih vaj in je bil zaljubljen v Slavko. »Bil sem tako zelo plah in tako zelo zaljubljen,« je šepetal Mariji v uho, »da sem nekega dne pokadil štirideset ibaric in hotel tako vsaj sam sebe prepričati, da sem že odrasel, čeprav sem se šele prejšnji teden naučil kaditi. To je bilo že pozneje, takrat sva šla Skupaj pod enim plaščem do tramvajske postaje in ona mi je med potjo rekla, saj te lahko primem pod roko? Želel sem si, da tega ne bi rekla, ker tako je veljalo samo za tisti večer, in sem si mislil, da mi hoče s tem samo povedati, kako ji v resnici ni nič do mene. In potem mi je rekla, to je bilo mnogo pozneje, da mi ni mogla pisati s planin, ker ni imela znamk. Takrat sem bil do kraja razočaran in ji nisem niti povedal, da bi prav rad plačal kazen, samo da bi mi pisala. Kasneje sem se temu spominu vedno smejal in si nisem zapomnil niti njenega obraza ter sem čez nekaj let v tramvaju nagovoril docela neznano žensko in sem zato na prvi postaji izstopil ter počakal naslednji voz. Zdaj si ne morem predstavljati, da sem bil to zares jaz. Ne morem si fizično predstavljati časa. Ce bi bil lahko istočasno priso-ten na dveh mestih, ZDAJ tukaj s tabo in ZDAJ tam s Slavko, potem bi bil problem časa rešen. Toda potem bi lahko živel človek en sam trenutek, v katerem bi doživel vse trenutke svojega življenja hkrati in pravzaprav ne bi mogel ničesar doživeti, ker bi se ne mogel ničesar spominjati.« Po njenem krilu je kapljal dež in zato je prestavil plašč nekoliko bolj na njeno stran. Prijel jo je čez ramena in kadar so bile slike na platnu motne in temne, sta se poljubila. »Zdi se mi,« je rekel Peter, »kot da bi te pred desetimi leti snel iz internata in bi šla v kino. Drugi dan bi lahko potem v šoli pripovedoval, da sem bil s punco zvečer v kinu in da sva bila potem v parku. Zdaj ne bom nikomur pripovedoval,« se je nasmehnil, »da sem ukradel Marijo in bil z njo v kinu in potem v parku.« Pogledala ga je. »Rad te imam, nisem ti še povedal danes.« , Pokimala ie in je samo z ustnicami brez glasu izoblikovala »tudi«. Dobro ji je delo, da dežuje in da je tema, ker sicer bi jo lahko kdo videl in bi potem raztrobil po mestu, da »z nekom hodi« in bi lahko bilo. zdaj. ko je poročena in je mož vrh vsega še zdoma, prav tako neprijetno kot takrat v internatu, čeprav je bila zdaj že daleč od tistega, vendar samo po času, ki je pretekel, ne pa tudi po doživetju, ki je bilo živo še iz spomina. Takrat v internatu ie bilo kočljivo imeti fanta. Ne sicer fanta zares, kakor se to pozneje dogaja, ampak tako, da si z njim dopisuješ in da gresta iz šole skupaj domov do vogala ulice in zvečer kdaj pa kdaj v kino, čeprav je iti v kino prepovedano in bi bila v internatu za to zmerjana in brez večerje in doma, če bi kdaj zvedeli, tudi tepena. Zaradi fanta bi bila doma gotovo tepena, ker bi doma ne mogli vedeti, da je to zares kar tako in da niti ona niti on nočeta kaj več. Doma bi namreč vedeli več, kakor je ona takrat v peti gimnaziji sploh mogla vedeti in bi jo kaznovali za tisto, kar bi se lahko zgodilo prezgodaj. Kljub temu je morala imeti fanta, ker je stanovala v internatu in so vss druge imele fante in bi se čutila manjvredno, če ga ne bi našla. Zato je hodila z nekim gimnazijcem, ki se je hotel z njo poročiti, kar se ji je zdelo takrat zelo smešno. Nekoč je celo rekel, da se bo ustrelil in potem nekaj noči ni dobro spala. Napisal je dolgo povest. Prebrala jo je in ji je ugajala, ker je vedela, da je mislil nanjo, čeprav je bila drugačna od junakinje, ki si jo je on v domišljiji naslikal. Film je bil dolg in dolgočasen, vendar ji je bilo zdaj vseeno, kdaj bo konec. Držala je njegovo roko in ga je včasih pogledala in mu je samo z ustnicami oblikovala besede, ki jih je on razumel. Ni bilo tako temno, da ne bi mogel videti njenih ustnic, ker je tudi ona videla njegov obraz in oči, čepravSsi zdaj ne mogla reči, kakšne barve so, ko bi tega že od prej ne vedela. Popraskala ga je po dlani in mu skušala stisniti roko. Izmaknil jo je, takoj nato pa je prijel njeno in jo močno stisnil. Bolelo jo je, a to je povedala šele takrat, ko jo je izpustil in mu je tako vzela nekaj veselja. Še zmeraj je stala pri oknu, bila je topla julijska noč. in prižgala si je novo cigareto. Alj je vse to sploh res? je mislila. Morda so samo halucinacije. Globoko je vdihnila cigaretni dim. Ne, res sem bila nocoj v kinu, res mi je Peter pripovedoval o Slavki, in še je res, da sem zaljubljena v Petra in res, da je Janez na praksi v tujini. Nenadoma ni mogla razumeti, zakaj se sploh sestaja z njim, zakaj hodi, ko vendar oba vesta, da se bo prej ali slej končalo in je bolje, da se konča prej kakor pozneje. Zase je to dobro vedela, ni pa mogla tega vedeti zani, vsaj tako ne kot zase. Janez je dobil štipendijo za leto dni in vsaj malo se je zdaj, po štirih mesecih, kar ga ni bilo. nekje globoko v sebi bala. da bi se z njo medtem lahko kaj zgodilo, a odganjala je to misel in je hotela verjeti, da se ne more nič takega zgoditi. Bilo je dovolj čudno, da se je zgodilo toliko. Toda s Petrom je bilo morda drugače Moram biti pametna. Iz trme bi lahko storil neumnost, za katero bi bilo potem obema žal. To je mislila docela mirno in zbrano. Potem je nenadoma začutila, da ima prazne roke, in to je čutila drugače, kakor po navad; to čutimo. Ne kot mjr ali brezdelje ali nervozo, ampak kot praznino, ki je večja od najbolj praznega prostora. ■ Bilo je, kakor da bi pravkairšnje misli mislila z rokami in so roke zaradi tega nenadoma postale prazne. Ne bi smela misliti z rokami, si je rekla. Sploh ne bi smela mislit}. Čemu, čemu. ko pa je vse tako zamotano. Ni ji bilo žal, da Petra ni srečala prej. Samo to je važno, kar je zdaj. Ker če bi bilo prej, bi bilo drugače ali pa prav tako, toda zdaj ne bi bilo več. In za to nima smisla misliti, kako bi bilo, če bi ga srečala prej. Še zmeraj je stala pri oknu. Rada bi umrla, jo je nenadoma spreletelo. Rada bi umrla z njim. To je edino, kar lahko želim. Toda tega si morda ne bi upala storiti. Bala se je umiranja, ne smrti. Preveč umiranja je videla med vojno, v bolnišnici, v sobi za jetične. Ne, tako ne bi hotela umreti. Moralo bj biti drugače. Po velikem dnevu in globoki noči pristati v nekem praznem jutru. Vse in potem nič. Morda je v tem nekaj ali celo mnogo obupa. Pa saj tega ne bom storila. Sama bi si ne upala umreti. Na nočni omarici je imela lutko s smešnim kitajskim .obrazov in poševnimi očmi. Lutka je imela na glavi lijakast klobuk s cofkom in kadar jo je Marija pogledala, je sedela čisto mirno, kakor da se je potuhnila. Če pa je obrnila pogled drugam, je nenadoma oživela, kakor to stori toliko mrtvih predmetov. Zdaj jo je gledala in se ni spominjala tistega silvestrovanja z razbitimi kozarci in pretirano pijanostjo. Njene misli niso segle tako daleč, kakor da bi bilo treba do tam prehoditi predolgo in predolgočasno pot. Lutka jo je spomnila neke druge lutke, ko je bila še punčka. Ta spomin je bil neprimerno bliže. Tista lutka je bila zelo preprosta, takšna, kakršno ti sešije stara teta in ti jo prinese za god, če si doma na deželi. Padla ji je neke pomladi v reko in je odplavala. Ona je sedela na bregu in ni mogla takoj razumeti, kaj se je zgodilo. Potem je jokala in je tudi ona hotela pasti v reko, pa se je bala. da bi bila doma kregana. Ležala je na hrbtu in solze so ji tekle v ušesa. Spomin je bil zelo živ in ni vedela, kdaj je prišla v posteljo. Bilo je neko čudno domotožje, zaradi česar je jokala. Zdelo se ji je. da grabi za lutko, ga je ne more uloviti, ker jo voda prehitro odnosa. Bila je na meji med bedenjem in sanjami, tudi ona kot lutka v narasli reki. i I « » i i i ! I i I ! i « i i • i i t » « i ♦ i ♦ 9 I t » 9 9 9 • 9 9 f 9 i 9 9 9 i 9 9 9 9 9 9 9 i i i Piliiiir iliP mm ilf ♦ iij t sim mm liilm !..-. Sj lilllif mmmm ut mm SVINJSKE KOŽE ntMj mm. OPA Krnsv. PRI KOTEKSU — ZRNO DO ZRNA počneš KOŽA DO KOŽE — TISOČI KOŽ Pri KOTEKSU smo sicer res grosistično podjetje, toda v nasprotju z drugimi grosističnimi podjetji, ki tudi sama dobivajo velike pošiljke, zbiramo pri nas osnovno surovino — kože — v majhnih količinah; po kosih, po kilogramih. Kože nato kon-serviramo, jih sortiramo in oplemenjuje-mo, potem pa jih v vagonskih pošiljkah dobavljamo usnjarnam. r" Dobavitelji naše osnovne surovine — živalskih kož — so rejci tako velikih kot majhnih živali, pa tudi lovci itd. Se prav posebno pa velja naša skrb dobaviteljem enega od najpomembnejših surovinskih artiklov —- dobaviteljem svinjskih kož. Morda mnogi ne razumejo, zakaj moramo tolikokrat in tolikokrat pisati prav o svinjskih kožah; toda žal je pri nas še vedno dosti primerov, ko lastnik svinjski koži ne nameni prave poti, je ne pošlje v našo odkupno postajo ali pa v zbiralnico kmetijske zadruge, marveč dovoli klavcu, da jo popari in obrije, nato pa jo pusti na slanini. Tako delajo žal še po mnogih vaseh in tudi še v premnogih klavnicah. Kadar vidite oparjenega in oribanega zaklanega prašiča, vedite, da je bilo uničene najmanj 7—8% njegove vrednosti! Komu pa naj koristi posušena svinjska koža, ko z nje porežeš slanino, saj nima hranilne vrednosti. Nepoškodovana koža prašiča domače oplemenjene pasme pa je vredna 1.500 do 2.000 dinarjev in tudi več! Morda bi kdo mislil, 'da zbiranje kož kos za kosom ni vredno truda. Toda brez ene kože ni kupa s sto kožami, ni kupa s tisoč kožami; tisoč kož pa že zaposli za en dan ves delovni Tcolektiv katere od naših us-njarn! Mislite torej vedno tudi na delovne tovariše-usnjarje, pa na tiste, ki delajo v predelovalni usnjarski industriji: vsak kos kože bodo njihove pridne roke predelale v izdelke velike vrednosti. V Sloveniji zakoljemo letno okoli pol J milijona prašičev in ko bi zbrali vse nji- | .hove kože, bi jih bilo približno 4.000 ton. | Kljub vsem prizadevanjem uspe KOTEK- • J SU sedaj zbrati le okoli 2400 ton svinjskih X kož na leto. Seveda ni moč pričakovati, da | bi mogli kdajkoli zbrati prav vse svinjsko X kože, toda kljub temu je sedanji dotok te | pomembne surovine še vedno vse prepiaj- | beri, saj znaša le okoli 61 %. KOTEKS si X je zadal nalogo, da bo vložil še več truda | v odkup svinjskih kož in ga povečal na X 80 %, kar pomeni, da bo na leto odkupil J po 100.000 svinjskih kož več kot doslej. | Ob koncu pa še poziv vsem goničem in f voznikom, ki prevažajo žive živali in vsem | klavcem: v vaših rokah je kakovost svinj- X skih kož! Ng koži prašiča se pozna vsaka * praska, vsak urez z nožem, in ji zmanjšuje ♦ ceno. Zato — pazite na svinjske kože, ki X so vredno blago! dooocx3ooooooooooocooooocooooooooooq TRGOVSKO PODJETJE | ŠENTVID 20 - UU9UANA s ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM j3 S K PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU § lesno industrijsko podjetje tflihnica se vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem še vnaprej toplo priporoča. Istočasno pa želi vsem delovnim ljudem Jugoslavije vse dobro za Dan republike — 29. november! Delovni kolektiv obrtnega podjetja »MESNINE« ♦ LJUBLJANA. Roška cesta Il-a | ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VELIKO USPEHOV OB DNEVU REPUBLIKE! Ob Dnevu republike, 29. novembru, Čestita vsem svojim poslovnim prijateljem » K O M I N « Ljubljana, inozemska industrijska zastopstva Agroprogres podjetje za inozemska zastopstva čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku 29. novembru! »»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦•♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»•♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦v TRGOVSKO PODJETJE Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM NA VELIKO | „S LAVI CA KOPER« SE ZAHVALJUJE IN ŠE NADALJE PRIPOROČA ZA NAKLONJENOST SVOJIH g CENJENIH ODJEMALCEV TER ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM | TER NAPREDNEMU LJUDSTVU ZA PRAZNIK 29. NOVEMBER! | i i •6 I ! | ! Trgovsko podjetje Tobak v čestita k 29. novembra s svojimi poslovalnicami in skladišči v Novem mestu in Trebnjem ter se priporoča svojim odjemalcem. DELOVNI KOLEKTIV ZORA Lesna industrija ČRNOMELJ čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob prazniku 29. novembru! Kupujemo vse vrste hlodovine za razrez ter prodajamo vse vrste rezanega lesa. Zadružna hranilnica in posojilnica r. z. z n. j. Ljubljana podružnica Rakek ☆ čestita k dnevu praznika 29. novembra vsem komitentom in vlagateljem, ter želi mnogo uspeha pri gradnji socializma. DELOVNI KOLEKTIV Tovarne organskih barvil CELJE ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE IN SE PRIPOROČA S SVOJIMI PROIZVODU GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE Z BARVAMI IN LAKI V* ^ MAVRICA LJUBLJANA, Resljeva cesta 1 TELEFON 21-256, 21-488 priporoča v nakup vse vrste premaznega materiala, kot laneni firnež, oljnate barve in lake, vse vrste čopičev in ves v to stroko spadajoči material po najnižjih grosističnih cenah v svojih skladiščih. In sicer: skladišče en-gros Ljubljana, Titova c. 33, (Javna skladišča) telefon 32-561. SKLADIŠČE EN-GROS Reka, Aldo Colonello 6, lelefon 33-07. Delovni kolektiv MEDZADRUŽNEGA LESNO-INDUSTRIJSKEGA PODJETJA ..c«?!*.!. |iC* Iv**'* vsem delovnim ljudem ob prazniku 29. n- ^mbru! PO KONGRESU ZA TELESNO KULTURO Občina - torišče dela Občinski sindikalni sveti morajo posvečati več skrbi telesni kulturi . ' .■ - ■ Jugoslovanski kongres za telesno kulturo je bolj kot katerikoli drugi zbor odločno in jasno začrtal vlogo občine v množični telesni vzgoji. V verigo vseh tistih občinskih ustanov in forumov, ki jim je poverjena skrb za telesno vzgojo, sodijo seveda tudi občinski sindikalni sveti (OSS) z odbori za Oddih. O njihovih obveznostih na tem področju je na kongresu obširno razpravljal sekretar CS ZSJ Mišo Pavičevič, ki je uvodoma poročal tudi o stanju in problemih na terenu. To razpravo, oziroma poročilo dopolnjujemo danes še z izkupičkom, ki smo ga nabrali z našo posebno anketo o te-lesnovzgojni dejavnosti občinskih sindikalnih svetov. Prva in nedvomno daleč najpomembnejša ugotovitev naših obiskov v občinskih sindikalnih svetih je ta, da si delo na telesnovzgojnem področju še ni pridobilo prave veljave, niti tistega mesta, ki bi ga zaslužilo glede na izredne koristi. Zgovoren dokaz za to trditev je spoznanje, da odbori za oddih OSS nekako mimogrede skrbijo tudi za telesno vzgojo. Seveda pa jo pošteno zanemarjajo predvsem na račun letnih dopustov in preskrbovanja počitniških domov in še drugega podobnega dela. Zares redki so tisti OSS, ki so telesni kulturi posvetili enako pozornost, kakor pa ostalim podobnim vejam, čeprav bi — po mnenju Miše Pavičeviča — morale tvoriti neločljivo celoto. Občinski sindikalni sveti so si najpogosteje pomagali tako, da so si delo v odboru za oddih razdelili na področja; v občini Šiška na primer na tri skupine: komisijo za dopuste in izlete, komisijo za delavske športne igre in komisijo, ki skrbi za delovnega človeka nasploh (družbena prehrana, stanovanja itd.). Taka razdelitev delovnih področij je nedvomno dobra, saj izključuje možnost, da bi odbor zanemaril delo v prid telesni kulturi. In zdaj so OSS zares imeli kaj delati, saj je skoraj v vseh občinah že vzklilo samoniklo športno delo — razna tekmovanja, igre, in tekme delovnih kolektivov. Vse to kljub slabim materialnim temeljem. Namreč predvsem primanjkuje dostopnih in ustreznih telesnovzgoj-nih objektov ter seveda dela-voljnih organizatorjev in dobrih strokovnjakov. Nemalokrat je bilo to celo vzrok, da so odbori za oddih kratkomalo prepustili vso športno dejavnost v delovnih kolektivih telesnovzgojnim in športnim organizacijam (Moste). Aktivnost v tovarnah in podjetjih se je doslej najbolj razmahnila ob raznih jubilejih in proslavah (dan mladosti, dan republike itd.). Tedaj so ponekod tekmovali z delavci in delavkami tudi drugi občani. Taka tekmovanja so se v nekaterih občinah že udomačila in so si nadela naziv tradicionalnih športnih iger s pestro vsebino in izbiro tekmovalnih panog in disciplin, ki skupno z dobro organizacijo zagotavljajo njihov uspeh. Seveda pa vsem občinskim sindikalnim svetom manjka enotnega vodstva, ki bi naj povezovalo vso dejavnost na tem področju v posameznih komunah. Marsikje je bilo slišati, da bi za to morala bolje skrbeti komisija za delavske športne igre športne zveze Slovenije ali pa republiški sindikalni svet s svojimi organi. Več bi bilo namreč uspehov in pozitivnih rezultatov, če bi to telesno-vzgojno dejavnost delavcev in delavk v občinah enotno in skupno gojili, ne pa prepustili samoniklemu razvoju. Lep uspeh »Konstruktorja« Kegljači mariborskega Konstruktorja so dosegli izreden uspeh na republiškem prvenstvu v borbenih partijah. S 1714 podrtimi keglji so povsem nepričakovano osvojili prvo mesto in pustili za seboj mnoga odlična moštva. Zakaj prav rokomet? Ko ocenjujemo razmah posameznih športnih panog pri nas in ugotavljamo možnosti, ki jih imajo za še večjo množičnost, se često srečujemo z rokometom. Ne samo zaradi tega. ker je ta dinamična igra čedalje bolj razširjena. marveč tudi zaradi uspelih prijemov, ki se jih rokometna organizacija poslužuje pri propagiranju te lepe panoge. Vedeti moramo namreč tole: rokomet so začeli v Jugoslaviji organizirati šele Po, osvoboditvi in če se je letošnjega lekmovanjna za jugoslovanski pokal udeležilo več ko 2007 moštev, to že nekaj pomeni. Še posebej pa velja omeniti, da je v tej igri zadovoliiv tudi delež ženske mladine, saj ne trdijo zaman, da je rokomet — ženska športna igra št. 1. Rokometna organizacija si je res znala nalogo zastaviti tako. kot je treba. Kot prva se je naslonila na šole in vzpostavila široko mrežo šolskih tekmovanj (tudi v Sloveniji). S privlačnim tekmovanjem (za jugoslovanski pokal lahko igrajo tudi šole, edl-nice JLA. sindikalne podružnice — skratka vsi) pa je še pnveča'a zanimanje za to športno zvrst. V JLA si je prav tako pridobila stalno mesto. Po podatkih, ki so jih prebrali na kongresu za telesno kulturo, je med našimi voiaki izredno zanimanje za rokomet. In še druge poti iščejo rokometaši: pred nedavnim so na Hrvat-skem priredili instruktorski tečoi tud’ za mlade zadružnike in tako še razširili področje svojega dela. Za nameček ne mirujejo tudi »teoretičnnn» in so razvili »svojo« — jugoslovansko šolo rokometa. Primer rokometašev zares velja posnemati. Glede na zanimivost te igre in cehenost. je zares zelo primerna za vse in bi ji morali posvetiti več pozornosti kot doslej tudi v delavskem športu. Množičnost naj bo skrb vseh 28. novei.ibra bo v Ljubljani že enajstič tradicionalni »Tek republike« —športno-politična manifestacija, ki z njo slovenski športniki proslavljajo državni praznik. Za letos pričakujejo rekordno udeležbo. Tudi delovni kolektivi pri tem ne bi smeli zaostajati. Ker so propozicije take. da določajo vrstni red ločeno za atlete in ostale nastopajoče, je prireditev zares privlačna za vse. 0 liku vrhunskih športnikov Z zadovoljstvom lahko ugotovimo da so priporočila prvega jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo močno odjeknila v naši javnosti. Posebno telesnovzgojne organiza- Šport ne more biti poklic Na kongresu za telesno kulturo v Beogradu je bilo mnogo govora tudi o vrhunskem športu. Zborovalci so natanko opredelili njegov pomen. Vrhunski šport je nedvomno potreben, vendar pa mora biti kvaliteta odsev širokega zaledja — množičnosti. Nekateri tovariši so v razpravi govorili tudi o likti vrhunskega športnika. Vsi so bili mnenja, da pri nas športno udejstvovanje ne more biti poklic. Rekorderjem je treba dajati priznanja za njihove napore, sicer pa jih nikakor ni treba častiti kot »polbogove«, kakor je rekel podpredsednik ZIS Rodoljub Colakovic. Vsak naš vrhunski športnik mora delati ali pa se učiti, da bo tudi po zaključku svoje športne poti koristen član družbe. Kdor se bo pri tem odločil za športnega vzgojitelja, mu je treba z ustreznim šolanjem seveda omogočiti kar najvišjo izobrazbo na tem področju. Če tako pregledamo naše sedanje vrhunske športnike,' moramo ugotoviti, da so »črne ovce« med njimi pravzaprav zelo redke. Največ jih je med nogometaši, kar pa je seveda razumljivo, ker so dohodki (pa tudi zahteve) v tej panogi največji. Med ostalimi pa skoraj, vsi marljivo delajo ali pa se uče. Mnogi med njimi so celo pravi vzori — tako v šoli kakor tudi na delovnem mestu. Da ne bi segli predaleč, smo se danes namenili predstaviti enega izmed njih, ki je prav te dni v središču pozornosti športne javnosti: Po uspešni sezoni na atletski stezi sedaj nastopa tudi na naših največjih tekmovanjih po mestnih ulicah. Tako je pred dnevi zmagal pred vso jugoslovansko elito na »Teku osvoboditve Beograda«, po nedeljskem nastopu v Belgiji pa bo branil naslov prvaka tudi na tradicionalnem »Teku republike« v Ljubljani. Njegovo ime — Simo Važič. Vrli član celjskega Kladivarja res zasluži vse priznanje. Od sezone do sezone beleži vedno boljše rezultate (sedaj je stalni član državne reprezentance in je na balkanskih igrah v Sofiji osvojil bronato kolajno v teku na 1500 m) napreduje pa tudi v šoli. Njegov odnos do učenja je skorajda edinstven. Važič obiskuje v Ljubljani mojstrsko šolo kovinarske stroke in nikdar ne zanemarja šolskih obveznosti zaradi — športa. Ko je nd primer potoval na balkanske igre, si je v šoli izprosil samo dva dni dopusta in nihče ga ni mogel pregovoriti, da bi ostal v Sofiji še v nedetfo, na zaključni dan iger. »Moram biti v šoli v ponedeljek,« je odgovarjal in odpotoval. Po celodnevnem in nočnem potovanju jo je mahnil naravnost — v šolo. Takih športnikov si želimo še več. Če bomo dosledno izvajali priporočila in sklepe kongresa ter posvečali v naših telesno-kulturnih organizacijah več pozornosti tudi vzgojnemu delu, bomo ta cilj tudi dosegli. Šahisti v sindikatih --zdaj pa zares Sezona za vsakoletna sindikalna moštvena tekmovanja na šestih deskah, ki so že globoko zakoreninjena med našimi delovnimi ljudmi, je na pragu. 5e prej pa je treba »poravnati« stare račune in izvesti še slovenski iingje za nazaj. Malo zamujen je sicer, toda v obilici letošnjih prireditev je že bilo skoraj težko prej najti primeren termin, ko bi lahko nastopile ekipe iz vse Slovenije. &i tako sta zdaj republiški svet zveze sindikatov in šahovska zveza Slovenije razpisala republiško sindikalno moštveno prvenstvo. Vse je že znamo: datum — 27.—30. novembra, kraj — (Bled in udeležba (po listi povabljenih) — 24 moštev. In zdaj j® samo še od odziva moštev . odsSsr-io, kako 'bo. Pri tem ne bi tritode’ smel prezreti, da slavi to ttJsmovamje letos 10. obletnico, du.jp torej jubdl.eii.no. iHb bo nastopil? Povabljena so najboljša moštva iiz prav vseh okrajev, čeprav povsod niso izvedli predtekmovanj. Poleg lanskega prvaka — podjetja PTT iz Ljubljane,' ki bo tudi letos gotovo poskušal , obdržati ta privlačmi naslov, bo nastopilo še 6 moštev iz okraja Ljublj'ana (od teh eno z Vrhnike), 5 iz Maribora, 4 z Gorenjske, 3 iz Celja ter po 1 iz bivšega trboveljskega okraja, Novega mesta, Kopra, Nove Gorice in Murske Sobote. Doslef so naslov republiškega prvaka osvojile samo tri ekipe: podjetje PTT Ljubljana (zanimivo, da je bilo manjkrat prvak Ljubljane kot pa prvak Slovenije!), državni sekretariat za notranje zadeve LRS in mariborska tiskarna. Pri tem so poštarji lani za stalno odnesli tudi prehodni pokal ZSS, se pravi, da bo letos 'potreben že nov pokal. Kakor vse kaže, bodo tudi le- tos imeli prvo besedo ljubljanski poštarji, ki imajo to srečo, da združujejo v svojih vrstah že leta in leta isto ekipo z mojstrom Germekom in kandidatom Bajcem na prvih dveh deskah. Toda boj ne bo lahek: tu so zagrizeni Litostrojci, pa ekipa inštituta »Jožef Stefan« /. dvema kandidatoma, »izvršni-ki«, če pridejo vsi, in seveda najboljše mariborske ekipe ter Jeseničan:. V tej solidni sindikalni konkurenci naj zmaga tisti, ki bo v dneh okoli državnega praznika pač vsestransko najboljši! Ob rob pa to-le: Doslej je bilo te vrste sindikalno tekmovanje pravzaprav samo v Sloveniji. Nekaj malega so v tej smeri naredili le še naši sosedje onstran Sotle, drugod v državi pa nič. Ali ne bi bilo lepo, če bi se vsako leto za Dan republike sestali sindikalni prvaki vseh republik? KOMBINIRAJMO! Oba »oreha«, ki sta danes na vrsti, sta prav tako zrasla na domačem zelniku. In čeprav sta sta- ra že lepo število let. sta vsak po svoje zelo zanimiva. ŠTEV. 29.: BELI; K gl, Dh4, Tal, Tdl. Sd4, Lf6. Paz, (2, g3, h2 (10) ČRNI: Kes, Dd7, Tas, Tg6, Sb7, LfS, Pa6, c«, 17 (9) Beli Ima sicer kmeta več, vendar to ni bistveno. Mnogo bolj važno Je, da je črni kralj ostal sredi deske, da je »na prepihu«. In prav to okoliščino je mogoče izrabiti za hiter zaključek. Prve poteze gotovo ne bo težko najti, ker je na dlani, zato pa bo za drugo treba precej bolj »gruntati«. Obilo e! cije sii zares prizadeivajo, da bi smernice kongresa čimprej tudi uresničile. V zadnjih dneh sta bila dva zelo pomembna zbora, na katerih so delegati že korenito iskali novih poti za širši irazmah telesne kulture med delovnimi ljudmi. Gre za 'skupščino Smu-čarslfe zveze Jugoslavije, ki je bila v Ravnah in plenum Strelske zveze Slovenije, ki je bil v Ljubljani. ® V Ravnah so sklenili, da bodo prispevali k večji množičnosti, s pospešenim delom v šolah, z titrjevianjem klubov, ki bli naj zares bili osnovna celica udej-stovanja ter z aktivizacijo dejavnosti v delovnih kolektivih. O tem problemu je posebno iz- 5 črpno govoril zvezni kapetan za teke Gregor Klančnik, ki je izjavil, da bi bilo treba nujno vpeljati redne zimskošportne igre delovnih kolektivov, hkrati pa skrbeti za to, da bi bili v posameznih podjetjih in ustanovah tudi taki ljudje, ki bi s svojo dejavnostjo zares propagirali in vodili zdravo razvedrilo na snegu. 0 Tudi pri strelcih je bilo mnogo koristnih predlogov za še večji razmah te športne zvrsti pri nas. Strelci so posebno poudarili, da doslej niso dobi- Nogomet v Ljubljani Pred dnevi je bilo končano jesensko nogometno prvenstvo v nogometni podzvezi Ljubljana in sicer tudi med osmimi sindikalnim moštvi, ki so tekmovala v posebni skupini. Za prvenstvo je bilo izredno zanimanje med člani delovnih kolektivov, pa tudi med samimi igralci. Ti so za vzorno vedenje in discipliniranost med tetanovamjem zaslužili še posebno pohvalo. V prvi. polovici tega tekmovanj a se je posebno izkazalo moštvo TELA, ki bo do pomladi prezimilo na prvem mestu z . enajstimi točkami. Lestvica je v podrobnem taka; vali toliko pomoči, kolikor jim je glede na velik pomen in množičnost te panoge nedvomno gre. Se bolj kot doslej bodo podpirali tudi ustanavljanje strelskih dnlžin v delovnih kolektivih in g tem še razširila svojo dejavnost.. O - A H A TELA - -7 4 3 0 14:5 11 TOS 7 5 0 2 21:11 10 TOPS 7 5 0 2 18:14 10 Polje 7 3 1 3 18:11 7 ŽTL 7 3 1 3 19:15 7 Sodniki 7 2 2 3 10:14 6 Ardel 7 2 1 4 8:14 5 Komet 7 0 1 6 6:29 1 Oho, to je pa novo. Baje bodo rokoborci, ki tekmujejo v zahodni zvezni ligi podpisali skupno peticijo, v kateri bodo prosili, da v bodoče prirejajo tekmovanja nekolike drugače kakor doslej. Sedanji način tekme, ko so se tekmovalci spoprijeli na blazini, sodniki pa so ne glede na te dogodke; sodili po-svojef- j©: namreč nesmiseln in predrag. V dvoboju Maribor : Lokomotiva bi na primer povsem zadostovalo, če bi se sestali sodniki ter se na temelju prijav nekako zedinili za končni rezultat. Borci so bil: pri tem itak povsem nepotrebni in bi — kolikor bi lepo ostali doma — prištedili ria času in denarju. Kakor smo zvedeli, bodo za peticijo glasovala še nekatera društva in ne samo Lokomotiva in Maribor. Aha, žoga je pač žoga. Nedeljsko nogometno kolo je po-• stavilo žoge na vseh naših travnikih pred zelo težavno nalogo. Razmočena in razmehčana igrišča so bila eno, želje Igralcev pa drugo. V takih okoliščinah so aktivni vso krivdo za neučinkovitost seveda zmetali na ožge. Pa se je na primer pritožila ona iz Celja, ki je bila »določena« za srečanje Kladivar : Maribor. »Kaj sem jaz kriva,« zatrjuje, »če me je igralec brcnil tako rahlo, da sem obsedela na blatnem gričku na sami golovi črti. Mar bi me bil brcnil močneje!« Povsem jasno je, da mi dajemo prav — žogi. Oho, tudi v namiznem tenisu je bilo napeto. Mlaji: igralci na prvenstvu Slovenije nikakor niso spoštovali svojih — še zmeraj mladih — v turnirskem znoju bolj prekaljenih tovarišev in so jih neusmiljeno premagovali To je bilo presenečenj na kupe. Prišlo je že tako daleč, da naposled nihče ni več vedel, koga' bi se bolj bal — neznanega ali pa znanega. V tej splošni stihiji so izgubili živce tudi presenetljivi zmagovalci, ker so bili sicer borbeno razpoloženi proti favoritom, manj pa proti sebi enakim, In tako se je po vsem tem vendar zgodilo, da je vsem presenečenjem nakljub naslov prvaka ohranil najboljši zadnjih let — Kranjčan Teran. Aha, pa še ena smučarska. Na skupščini Smučarske zveze Jugoslavije je največ pozornosti vzbudil predlog, naj bi v bodoče dovoljevali vzgojiteljsko smučarsko dejavnost samo profesionalnim trenerjem, češ da imamo teh dovolj, amaterski pa, da so itak nesposobni in že daleč za modernimi dosežki v tej panogi. Strokvhjaki (zdravstveni namreč) si sedaj prizadevajo ugotoviti, kaj je poročevalec ob sestavljanju takega poročila použil, ker gre nedvomno za doslej neznano, a zelo škodljivo, strupeno jed ali pijačo. Vedeti je namreč treba, da je za zdaj po uradnih ugotovitvah v Jugoslaviji 10.000 registriranih smučarjev. Jugoslovanov pd že več ko 18 milijonov. Ob teh podatkih seveda vsakdo lahko takoj ugotovi, da so amaterski kadri že povsem prikrajšani za torišče svojega dela ... zabave! ŠTEV 30.: BELI; Kal. Tc7, Pa2, b2, e5, f3, £2, (7) ČRNI: Kg6, Lc4, Pa4. b5. f7, g7. h6 (7) ' Beli ima Cisto kvaliteto veC in ker je pozicija precej enostavna, bi moral zaradi te materialne prednosti brez težav dobiti. V resnici pa ni tako: podrobnejša analiza namreC pokaže, da bela trdnjava nima posebne moči, zato pa Črni lovec zelo ugodno stoji in povrh še brani kmeta na f7, tako da lahko črni kralj takoj krene nad slabe bele kmete. Zato si je bilo treba nekaj izmisliti. In beli je izmislil strup, ki nasprotnika neogibno že v nekaj potezah položi na tla. Zdaj pa Vi na delo namesto belega! REŠITEV ŠTEV. 27: 1. Td8:!. Tad8: 2. Sf7:. Ld5, 3. Ld5:. Td5:, 4. ed:, Df7:, Dc5! in beli ostane z močnim prostim kmetom več. REŠITEV ŠTEV. 28: 1. . . ., Se5:! 2. fe:, Dd4 +, 3. Df2 (če 3. Khl ali Kfl, potem enostavno 3. .... Tb4:), Tb4;! (vseeno!) 4. ah:, Dal! (še tretja žrtev!) in karkoli beli igra. je izgubljen. Zelo priljubljeni med strelci so tudi patruljni teki, ki terjajo vsestransko pripravo tekmovalcev, Za uspeh je treba dobro teč: in vešče streljati. Južna Amerika v sponah zaostalosti Od Sasa do časa obrnejo nase pozornost svetovne javnosti upori ali poskusi uporov zdaj v tej, zdaj v drugi deželi prostrane Južne Amerike. Pri takih notranjih razprtijah imajo skoraj vedno svoje prste vmes razne vojaške osebnosti ali skupine. V zadnjih sto letih je bilo v vseh deželah Južne Amerike več kot 120 državnih udarov. Te dni spet prihajajo poročila o poskusu protivladne zarote v Argentini, ki jo je pripravljal sam podpredsednik vlade Gomez s pomočjo nekaterih vojaških krogov. Zaroto pa so odkrili in preprečili. Ker pa se Gomez ni hotel kljub zahtevi njegove stranke umakniti s položaja v vladi, so demonstranti napadli njegovo palačo in ga pregnali s kamenjem. Za vse dosedanje prevrate in zarote v južnoameriških deželah je bilo najbolj značilno to, da je šlo vedno za medsebojne spopade med posameznimi finančnimi mogočniki ali vojaškimi osebnostmi, ki so se potegovali za neomejeno oblast v deželah. Po navadi se je končala s tem, da je eno diktaturo zamenjala druga, teror in korupcija pa je cvetela nemoteno dalje. Režimi so se vzdrževali na površju le z grobim nasiljem proti demokratičnim težnjam ljudstva. V zadnjem času pa dobivajo taki politični dogodki vse bolj .obeležje boja širokih slojev prebivalstva za dosego ali obrambo že doseženih demokratičnih svoboščin. Posegi prebivalstva v te dogodke pričajo, da se tudi v deželah Južne Amerike oglašajo na političnem torišču nove sile. Med temi silami pa je najti tudi delavske sindikate, ki si hkrati z demokratičnimi svoboščinami, ki so pogoj za njihovo delovanje, skušajo zagotoviti tudi gospodarske pravice in s tem utrditi svoj vpliv na družbeni razvoj. ŽIVLJENJSKE RAZMERE Južna Amerika spada . kljub svojemu skoraj neizmernemu in še ne docela odkrtiibemu naravnemu bogastvu med zaostale, nerazvite dežele sveta. Zategadelj je značilno, da prevladuje v gospodarstvu kmetijska proizvodnja nad industrijsko. Vzporedno z gospodarsko gre kajpada tudi kulturna zaostalost prebivalstva. Kar pa najbolj pada v oči, je dejstvo, da je na eni strani nakopičeno velikansko bogastvo, na drugi strani pa vlada hudo siromaštvo. V Čilu na primer imajo veleposestniki, ki pred-.stavlj ajo komaj 1 °/i> celotnega prebivalstva, kar 52 Vo zemlje v svojih rokah. Nekatera veleposestva merijo tudi do 15.000 ha. V Argentini drži 2000 družin v svojih rokah petino vsega ozemlja v deželi, ki je petkrat večja od Francije. V Mehiki imajo veleposestniki, ki prav tako štejejo komaj 1 % celotnega prebivalstva, v svoji lasti kar 85 °/o vseh obdelovalnih površin. Kolumbijski veleposestniki imajo v svoji lasti nad polovico vseh obdelovalnih površin, čeprav štejejo le 3 % celotnega prebivalstva dežele. Podobno stanje je tudi v vseh drugih deželah južne, kakor tudi srednje Amerike. Nasproti tem nekaj tisočem veleposestnikov pa so milijonske množice revnega ljudstva, katerih letni dohodek ne doseza niti višine mesečne podpore, ki jo prejema brezposelni delavec v ZDA. Kljub izrednemu naravnemu bogastvu- pa predstavi ja industrija v teh deželah le večje ali manjše otoke v morju kmetijskega področja. Razvija se neenakomerno, nenačrtno, v glavnem okoli velikih mest. Pomanjkanje prometnih zvez še bolj otežuje napredek v posameznih deželah, ker onemogoča kroženje blaga. Zaradi zaostalosti je gospodarstvo južnoameriških dežel podvrženo izkoriščanju razvitih industrijskih dežel, ki želijo obdržati t'e dežele kot svoje surovinsko področje. Prav zato tudi razvoj industrije v teh deželah ne gre vzporedno s potrebami m koristmi njih samih, marveč se ravna po koristih tujega kapitala. ki prihaja v južno Ameriko. V po-voijnem obdobju je ameriški kapital že dokaj izpodrinil z južnoameriškega trga kapital zahodnoevropskih dežel in postal prevladujoča sila na vsej celini. Ob koncu lanskega leta so dosegle investicije ameriškega Dulles: »Na, sedaj mi Pa še en ,p obvod domišljije’ stopa na nogo!« kapitala v južnoameriških deželah visoko vsoto nad 12 mili-iard dolarjev. . Zaradi podrejenega gospodarskega položaja je kajpada prišlo tudi do politične odvisnosti južnoameriških dežel. Vendar pa je med širokimi sloji prebivalstva čutiti vedno močnejše težnje po neodvisnosti in odprav i gospodarske zaostalosti, ki povzroča tako odvisnost. Neki ameriški časopis ie letos napravil anketo v vseh glavnih mestih južnoameriških dežel o tem, ali želijo biti v zunanji politiki neodvisni ali pa se priključiti tej ali drugi blokovski skupini. Izid ankete je pokazal, da si večina prebivalstva želi neodvisno življenje brez vpliva od zunaj. Negativne posledice gospodarske zaostalosti se kažejo tudi na vseh drugih področjih družbenega življenja. Povprečna življenjska doba znaša na primer v Guatemali komaj 36 let, v Mehiki 38, v Braziliji 44 let, medtem ko v razvitih zahodnoevropskih deželah, kot je na primer Nizozemska, znaša povprečna starost 70 let. V ZDA pride na vsakih 100.000 prebivalcev le 47 tuberkuloznih bolnikov, v Braziliji pa celo 30.000. V vseh južnoameriških deželah imajo 68 % nepismenih, največ jih je v Paragvaju, celih 80 °/». Povprečni letni dohodek na prebivalca je v sedmih južnoameriških deželah manjši kot v Etiopiji ali belgijski koloniji Kqngo v Afriki. V ZDA znaša na primer povprečni letni dohodek na prebivalca 1.500 dolarjev, v južnoameriški državi Ekvador pa komaj 80 dolarjev na leto. 2e teh nekaj podatkov kaže na velikanske razlike med razvitimi in nerazvitimi deželami na svetu. Odpraviti te razlike je eden najbolj važnih mednarodnih problemov sedanjega časa. Od njegove rešitve sta odvisna mir in ustaljenost na svetu. Nerazvite dežele pa ne morejo učinkovito stresti s sebe zaostalosti brez pomoča itndu-strijsko razvitih dežel. Tudi lete same ne morejo napredovati, če ne bodo podprle razvoi gospodarstva v zaostalih področjih sveta. Prav zato je tako velik pomen prizadevanja mnogih dežel, da bi v okviru OZN ustanovili poseben sklad za finansiranje gospodarskega razvoja nerazvitih dežel. DELAVSKI RAZRED IN NJEGOVE ORGANIZACIJE Gospodarska zaostalost, nizka kulturna raven in razni drugi, posebni pogoji, ki so značilni za politično življenje v teh deželah, vse to je dalo svoj pečat tudi razvoju delavskega gibanja v deželah južne Amerike. Prvi poganjki sindikalnih organizacij so se pokazali v obliki nekakšnih delavskih zvez v posameznih bolj razvitih deželah. Šele po daljšem obdobju se je iz teh organizacij razvilo sodobno sindikalno gibanje. Prve prave sindikalne organizacije pa so osnovali anarhisti in s tem dali za dolgo časa pečat vsemu sindikalnemu gibanju v južni Ameriki. Precejšnje sledove so pustili na sindikalnih organizacijah tudi evropski priseljenci, ki so vcepili sindikatom mnoge oblike im posebnosti delavskih organizacij 1000 2000 Geografsko politična struktura Amerike starega kraja, ki pa niso vedno ustrezale povsem drugačnim po-’ gojem. Razen tega pa je na razvoj sindikatov v južnoameriških deželah vplivalo tudi sindikalno gibanje v ZDA. ki je bilo z južnoameriškimi organizacijami deloma tudi organizacijsko povezano v raznih vseamerdških sindikalnih zvezah. Kakor povsod v zahodnih deželah, so se prav tako tudi v južni Ameriki razne politične stranke prizadevale pridobiti na svojo stran delavske strokovne organizacije in jih izkoristti za svoje politične cilje. Tako so danes tudi v teh deželah delavci organizirani v sindikalnih organizacijah na podlagi politične pripadnosti. Prav zato pa dajejo tamkajšnji sindikati podobno sliko, kot jo kaže celotno svetovno sindikalno gibanje. Danes obstaja v južnoameriških deželah več delavskih konfederacij, ki so včlanjene v ustrezne mednarodne sindikalne zveze. Po eni strani politična razcepljenost, po drugi pa politika podkupovanja sindikalnih vrhov, ki v diktatorskih režimih zlasti cvete, poleg tega pa preganjanje resničnih delavskih voditeljev, vse to .ie oviralo delovanje sindikatov in onemogočalo, da bi prišla do izraza dejanska moč delavskega razreda pri odločanju o notranjih vprašanjih dežel. Tako stanje ie slabilo tudi boj delavskega razreda za gospodarske in politične pravice ter svoboščine. Šele v zadnjem času se je z rastočo krepitvijo delavskega razreda samega povečala tudi vloga in pomen sindikatov v javnem življenju, kar izpričuje njihovo poseganje v mnoge politične dogodke. Kdo je kriv za neuspeh Člani partijske organizacije na pariški univerzi so objavili resolucijo, v kateri zahtevajo, naj CK KP Francije odpre široko in svo-, bodno razpravo o tem, kje leže vzroki sedanjega slabega političnega položaja partije. Ugotoviti je treba dejanske vzroke za neuspeh, ki ga je doživela partija na nedavnem glasovanju za novo ustavo, ko je kljub odklonilnemu stališču partijskega vodstva do ustave dosti članov glasovalo zanjo. V resoluciji poudarjajo, da KP izgublja ugled in vpliv med francoskim ljudstvom zaradi napačne politike vodstva in zaradi napačnega presojanja alžirskega vprašanja. Priprave na kongres KP SZ V Moskvi so objavili teze Hru-ščeva za XXI. kongres Komunistične partije, ki bo januarja meseca prihodnjega leta. V njih je rečeno, da je sovjetsko ljudstvo doseglo tako stopnjo razvoja, da zdaj vstopa v najvažnejše obdobje, v izgradnjo komunizma. Teze predvidevajo za nadaljnjih sedem let vsestransko krepitev materialnih in tehničnih baz komunizma in krepitev obrambne moči Sovjetske zveze. To bo odločilno obdobje v tekmovanju s kapitalističnim svetom, ko bo treba doseči in prehiteti najbolj razvite kapitalistične dežele. Na koncu tez poudarjajo, da se bo treba spoprijeti z vsemi tistimi, ki se oklepajo starih preživelih oblik in metod dela. NAS KOM€WTAie DOTODHIVSVETU 00 TEDNA 00 TEDNA Berlin spet v ospredju V svetovni javnosti je vzbudila veliko pozornost izjava predsednika sovjetske vlade Hruščeva, da je treba odoraviti ostapke vojaške okupacije Berlina. Po mnenju sovjetske vlade naj bi njeno okupacijsko oblast v Vzhodnem Berlinu zamenjala oblast vzhodnonemške vlade. Le-ta pa hoče zase ves Berlin, tudi zahodni, kjer drže svoje zasedbene čete tri zahodne sile. To zahtevo opira na dejstvo, da leži Berlin sredi 'ozemlja vzhodnonemške države. Na Zahodu pa nočejo nič slišati o takih spremembah in zagotavljajo, da bodo po vsej sili obdržali sedanji položaj Berlina. Z nameravano prepustitvijo oblasti v Berlinu vzhodnonemški vladi se odpira zelo važno vprašanje prometnih zvez med Zahodno Nemčijo in Berlinom, ki gredo čez ozemlje Vzhodne Nemčije. Doslej so imele nadzorstvo nad temi zvezami v rokah sovjetske vojaške oblasti. Z izročitvijo vzhodnega Berlina pa bi prišla v okvir vzhodnonemške vlade tudi kontrola prometa med Berlinom in Zahodno Nemčijo. Za vzdrževanje teh prometnih zvez se bodo morale zahodne sile odslej obračati na vzhodnonemško vlado. Ker pa je ne priznajo, se odpira zdaj tudi vprašanje priznanja Vzhodne Nemčije, čemur pa se na Zahodu na vse pretege upirajo. Zategadelj menijo, da je Moskva s svojimi predlogi o ukinitvi okupacijskega statusa v Berlinu hotela pritisniti na zahodne dežele, da bi priznale Vzhodno Nemčijo. Kaže, da se bo vprašanje Berlina, ki ga je sprožil Hruščev, pletlo še dokaj časa, preden bo rešeno, saj je. v tesni zvezi z rešitvijo celotnega nemškega vprašanja. Le-to pa je eden glavnih kamnov spotike med Vzhodom in Zahodom. Dve Ženevi Delo na obeh konferencah v Ženevi, na tisti za sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov in na drugi za proučevanje možnosti, kako preprečiti morebitne nenadne napade, ni pokazalo doslej dosti napredka. Predstavniki obeh taborov se nikakor ne morejo zediniti niti o dnevnem redu konference, kaj šele o važnejših vsebinskih stvareh. — Vsaka stran uporno vztraja pri svojih stališčih. Sovjetska vlada je pripravila predlog o časovno neomejeni prekinitvi jedrskih poskusov. ZDA pa vežejo to prekinitev s tem, da je treba poprej vzpostaviti sistem kontrole takih poskusov. Na daugi konferenci o ukrepih proti nenadnim napadom pa se ne ujemajo glede vprašanja, ali naj razpravljajo samo o strokovni plati tega problema, ali pa naj se spustijo tudi v razpravljanje o njegovi politični vsebini. Vsej svetovni javnosti pa je dosti za to, da velike sile že enkrat dosežejo ustavitev atomskih eksplozij, ki pomenijo nevarnost za vse človeštvo. Ciprsko vprašanje pred OZN Voditelj ciprskih Grkov nadškof Makarios je odpotoval v New York, da bi od blizu zasledoval razpravo o Cipru v Združenih narodih. Do te razprave je prišlo zategadelj, ker Velika Britanija in Turčija nista hoteli popustiti grškim zahtevam glede ureditve razmer na Cipru. Po mnenju grške vlade je treba Cipru zdaj ali pa kdaj pozneje neogibno zagotoviti pravico do 'samoodločbe. V britanskem parlamentu pa je vodja laburistične opozicije Gait-skell napadel vlado zaradi njene trmaste politike na Cipru. Po njegovem mnenju bi morala vlada odložiti izvedbo načrta o ureditvi ciprskega vprašanja, dokler se ne bi pogodila z Grčijo. Prehodna avtonomija za Alžirijo Predstavnik začasne alžirske vlade je izjavil, da bi se alžirska Fronta narodne osvoboditve sprijaznila tudi s postopno rešitvijo alžirskega vprašanja, ki bi v prvem obdobju omogočila- Alžiriji avtonomijo. Sele kasneje naj bi se le-ta razširila v popolno neodvisnost dežele. Ce pa bi bil kakršenkoli sporazum nemogoč, bo alžirsko ljudstvo nadaljevalo osvobodilno vojno. V zvezo s pripravami na pogajanja s francosko vlado spravljajo tudi potovanje predsednika začasne alžirske vlade Ferharta Abasa v Švico. Značilno je tudi, da so štirje člani alžirske vlade, ki jih francoske oblasti držijo v zaporih, prenehali z gladovno stavko, ker jim je bil vrnjen položaj političnih zapornikov. Volitve na Madžarskem in v Vzhodni Nemčiji V nedeljo so na Madžarskem in v Vzhodni Nemčiji volili poslance v ljudske skupščine. Na Madžarskem so izvolili 338 kandidatov Patriotske ljudske fronte. Vseh volilnih upravičencev je bilo to pot na Madžarskem 6 milijonov 600 tisoč, v Vzhodni Nemčiji pa 12 milijonov. Pred nekaj meseci, ko je v Iraku ljudstvo z enim zamahom pometlo pokvarjeni režim Nuri Saida, s čimer se je dežela avtomatično izključila iz Bagdadskega pakta, je neki zahodni komentator napisal te-le besede: »Bagdadski pakt se je zdel krat-kovidnežem triumf zapadne diplomacije. Sedaj pa vemo, da se je z njim začelo propadanje zahodnega vpliva na Bližnjem vzhodu.« To ni bilo osamljeno mnenje. Večina količkaj objektivnih opazovalcev je že davno prej razumela, da je bila med potezami, s katerimi je hotel zapad ohraniti svoje postojanke na tem območju, tista z vojaškim paktom najslabša. Odgovorni ljudje pa so ji pripisovali največji pomen in potem se je seveda zgodilo, kar je bilo neogibno. Ustvarjati vojaške pakte proti nevarnosti, ki je dejansko ni in skušati s tem slepiti ljudi, pomeni podcenjevati njihovo sposobnost za. samostojno in pravilno oceno položaja in se s tem izpostavljati neljubim presenečenjem. Pred narodi Bližnjega vzhoda je nešteto socialnih, gospodarskih, političnih in drugih problemov. Med vsemi temi pa je zelo daleč zadaj tisti, ki ga zapad postavlja z vojaškimi pakti na prvo msto: obramba pred morebitnim sovjetskim vojaškim napadom. Poleg tega pa se še dogaja, da se pod geslom obrambne dejavnosti skriva v resnici vse kaj drugega in predvsem zarota proti vsakemu naprednemu gibanju v teh deželah. Zavesa vojaškega pakta naj bi seveda prikrila tudi spore glede teh območij, med zahodnimi zavezniki samimi. Nekaj časa tak pakt že živi, v njem skrita nasprotja pa prej ali slej udarijo na dan. Vsaka država — članica pakta skuša izkoristiti ta ogromni vojaški stroj, ki se vrti skoraj na prazno, za svoje posebne namene. Nekateri pakistanski voditelji bi radi reševali spor z Indijo okrog Kašmira z orožjem, ki so ga dobili v okviru pakta. Indija je v tem pogledu že večkrat izrazila zaskrbljenost. Turčija se naslanja na pakt v ciprskem sporu; Francija išče v njem rešitve za alžirske preglavice; zahodna Nemčija hoče zediniti deželo prav s teh postojank paktovske sile itd. Najtežja obtožba take politike pa je v tem, da ustvarja zmedo, negotovost in izmaličeno podobo dejanskih mednarodnih potreb, preprečuje napredek ter povzroča trenja in spopade že zato. da bi z njimi samo sebe opravičila. Danes je svet pred nekaterimi razoro-žitveninii problemi, ki so jih na dolgolet- nih razpravah v Združenih narodih in med velikimi silami že toliko razčistili, da bi se o njih že lahko sporazumeli. Položaj pa tudi ni tako nevaren, da bi se bilo treba bati velikega oboroženega spopada, saj si danes nobena velika sila ne dela ustvar, da bi mogla z orožjem v roki — in danes bi to moralo biti atomsko orožje — uresničiti svoje načrte, pa naj bi bili še tako napadalni.” Ta dejstva potiskajo v ozadje vojaške pakte in povzročajo v njih razpoke; kljub temu pa nekateri krogi še vedno ne vidijo nič važnejšega in nujnejšega kot ohranitev paktov na prvem mestu njihove mednarodne dejavnosti in krpanje naslaljh razpok. To je si,cer kratkovidna politika, daje pa vendarle pečat današnji stvarnosti. Vzemimo n. pr. Zapadno Nemčijo. Rekli bi, da njen obrambni minister Strauss nima danes večje skrbi, kot je utrjevanje nemške severne meje, češ da bi od tam lahko prišel napad, katerega bi se njegova dežela ne mogla ubraniti. Krivda pada, po Straussovih trditvah, na Dansko, ker o tem ne vodi dovolj računa, čeprav je tudi ona članica pakta. Danska namreč noče tujega vojaštva na svojem ozemlju, noče atomskega orožja in raketnih opo- rišč in se je zadnje čase celo odločila na znižanje vojaške službe od 16 na 12 mesecev. Danska tudi zavrača nemško vabilo, naj bi se priključila srednjeevropski skupini Atlantskega pakta. Danska je narmeč skupaj z Norveško in Islandijo v severni skupini, poleg tega pa je tudi tesno povezana s Švedsko, deželo, ki ni članica pakta' Vse to je Straussu zelo neljubo, ker vidi v tem zanemarjanje vojaških ukrepov, na katere polaga on tolikšno važnost. Strauss seveda govori bolj iz previdnosti o »severni meji". Dejansko pa misli na morsko ožino, na prehod iz Baltiškega v Severno morje. To ožino nadzorujejo Švedska, Norveška in Danska in Straussu se zdi. da so te tri dežele preslabe. Ni dvoma, da stališče Danske bolj ustreza današnjim stvarnim mednarodnim potrebam, da je bolj na liniji tiste pomi- pomoč ritve, ki bi lahko pripeljala do prvih, začetnih, toda tako usodno važnih razorožit-venih sporazumov. Ce. se bosta namreč obe ženevski konferenci končali z neuspehom, bo to hud udarec za vse miroljubne sile v svetu, odgovornost pa bo padla na tiste, za katere so oboroževalna tekma in vojaški ukrepi začetek in konec vse politike v mednarodnih odnosih. Poleg teh političnih nesporazumov so med članicami paktov še drugi, ki so gospodarske narave. Vzemimo n. pr. nemško oroževanje. Velika Britanija. Francija in Italija so dalj časa upale, da bodo dobile v zvezi s tem oboroževanjem izdatna naročila. Britanci so bili prepričani, da imajo pogodbo el v žepu, ker je Zahodna Nemčija. kot dokaz svoje pripravljenosti na kupčijo, položila v angleško banko 50 milijonov funtov. 2e pred dvema letoma so naročili Nemci v Angliji 2000 oklepnih vozil, sedaj pa so se nenadoma premislili. Pod pretvezo, da imajo vozila celo vrsto napak, so naročila preklicali. Kupili bodo le tisto, kar je že pripravljeno: 1000 vozil. Ista pesem je z britanskimi tanki tipa »Centurion«. Včeraj so bili še dobri, danes že niso več. Tanke za nemško armado, tako so dokončno odločili v Bonnu, bo zgradila ameriška industrija. Morda najtežji udarec pa so dobile vse tri dežele v zvezi z obnovo nemškega vojnega letalstva. Britanci so ponujali Nemcem svoja letala. Francozi svoja — in ne ravno slaba — toda Bonn se je odločil te dni za ameriški »Starfighter«. Kako važna je ta kupčija je razvidno že iz cene: to lovsko letalo stane okrog milijon dolarjev. Italija je dobila" le tolažilno naročilo za 50 reaktivnih lovcev tipa »Fiat«. Te stvari povzročajo v zapadni Evropi hudo kri, posebno še zaradi mrtvila, ki vlada v evropskem gospodarstvu. Tem težavam je treba dodati še tiste, ki izvirajo iz evropskega tržišča, zaradi katerega so nastala med Veliko Britanijo in Francijo skoraj nepremostljiva nasprotja. Tak razvoj slabi skupni vojaški pakt, kar pa se ne bi dogajalo, če bi zares grozil napad nasprotnega tabora. Spričo take nevarnosti bi se pakt krepil, nesoglasja bi utihnila. Nekaj podobnega se dogaja tudi v Aziji. Bagdadski pakt se je razbil z izstopom Iraka in sedaj si zahod prizadeva, da bi sklenil s Turčijo, Pakistanom in Perzijo nove obrambne sporazume. Te dni so razpravljali o novih ukrepih tudi voditelji držav pakta SEATO, ki povezuje z zahodom nekatere države južnovzhodne Azije. Značilno za oba ta azijska vojaška pakta pa je. da so se na zadnjih sestankih njihovih vodilnih organov dotaknili tudi gospodarskih vprašanj in da polagoma prav ta vprašanja zasenčujejo vojaška in tako dobivajo tisto mesto, ki bi ga morala imeti od samega začetka. Ni dvoma, da je gospodarska kriza tista. ki potiska v ospredje zahteve po takih spremembah. Azijske države. Izvoznice surovin, čutijo posledice krize veliko bolj kot industrijsko razvite dežele. Kriza se jč namreč začela s padcem cen surovin, do sedaj pa še ni povzročila večjega padca cen industrijskih proizvodov. Vse to dokazuje. da desetletno oboroževanje zaostalih dežel v okvjru blokovske politike ni bilo tako zelo nujno in potrebno, pač pa da je bilo zelo nujno tisto, kar so doslej zanemarili: pomoč tem deželam, da se gospodarsko dvignejo in osamosvojijo. Brez te gospodarske pomoči bo vojaške pakte nekega dne odpihnilo kot gradove iz papirja; vojaške diktature tega ne bodo preprečile. Iraški zgled in sedanje zahodne evropskf razprtije govorijo o tem dovolj razločmj. S. Vi Vojaški pakti in gospodarska