Poštnina občana ▼ totOvfaL Leto št. 293 Ljubljana, sobota 14, decembra 1929 Cena 2 Drn Naročalo«) caaia mesečno tb Din. M otozemsTvo 40 Om Uredni&tvos LJubljana. KnafUeva aaca 5. Telefon šter. 3122. 5123. 3124 3125 to 3126 Maribor: Aleksandrova sesta 13. Teiefoa it 44C Celje Kocenova at.2 Telefon ite^ 190. Rokopis se oe vračajo Opas oo tanln Upravnittvo: Uu/>Uspndarske zbornice, da oodaio svoie mnenje o *em velikem mednarodnem načrtu ki ie gotovo tudi za našo državo in njen na-d.iljni gospodarski razvoj nedogledne važnosti. Ideja carinskega premiria ln podiranja carinskih bariier ie na prvi hip gotovo zelo simpatična. To.ia le na Drv hip. Če pa natančneje premotrimo položaj našega narodnega gosnodirs*va zlasti upoštevamo naše odnosa.*? do drugih držav, potem se takoi začro pojavljati resni pomisleki R''o bi >e?o anačno. če bi v svoji goreči in vsemu etu znani miroljubnosti kar na sleoo dpisali to konvencijo Zato ie treba 3či priznanje našemu ministrstvu zu-nz - iih zadev, da ie pred odločitvijo o £em važnem problemu stopilo v stike s predstavniki našega gospodarstva in se z nimii posvetovalo. Posvetovanja so traiala tri dni. kar je pač dokaz, kako *emeliito so se Dred-Stavniki vseh Da nog našega narodnega gospodarstva bavili s tem važnim in kočljivim oroblemom. Na drugem mestu Doročamo o rezultatih teh konferenc. Delegati gospodarskih zbornic so nasvetovali vlad' veliko rezerviranosr in skrajno opreznost V načelu tudi pozdravljalo idejo gospodarskega zbliža-nja s pomočio stabilizacije in eventualno celo znižanja raznih carinikih do-stavk. navaiaio oa tehtne oomisleke proti uveljavljeniu konvenc;ie v oblik'. ksVor jo je predlagalo Društvo narodov. Naša država ie vodila doslej napram inozemstvu razmeroma zelo liberalno carinsko poetiko in b' tore' orišla v to premine ood docela drugačnimi, man' povolimm? nocroii kakor več'na drugih držav Druge države so se namreč skoraj vse že doslei ooslužHe "S^h mo-oč'h ukreoov in ome"tev da zašč*Hio svoie domače oroizvnde Ce b? orišio do orpdlaraneea carinskega Dremirja v nespremenjeni obliki, b' te države torij tud' v bodoče lahko ohranile vse f voje dosedaire omejitve visoke zaščitne carine, ki jih mi nimamo in bi imele zato pred nami veliko prednost. Razen tega se Dri nas baš sedaj pripravlja revizija carinske tarife, ki ie res že nujno ootrebna. Če Da bi se naša država priključila carinskemu premirju v Dredlagani oblik', potem bi oad-la vsa revizija carinske tarife v vodo ker bi carinsko premirje temeljilo na stanju, kakršno ie bilo 1. novembra t. i. Drugi nič manj važen pomislek ob-stoia v tem. da predlagana konvencija U3 "predvideva nikake zaščite pred tako zvanim dumpmgom. ki se zelo cesto pojavlja v tej ali oni obliki im ki predstavlja za našo mlado in šele razvijajočo se industrijo največio nevarnost Dokler se ta nezdrava obika gospodarskega boja ne onemogoči, si s carinskim premirjem ne moremo in ne smemo vezat' rok za obrambo. Kar se t'če carinske Dolitike same. ;e treba Domisliti, da imamo mi carinsko tarifo, ki ie že od leta 1925 _ nespremenjena in v Drimeri z drugimi državami več ko zmerna. Naša carinska tarifa predvideva Dovorečno obremenitev 34 odst vrednosti blaga, dočim znaša ta odstotek n Dr. v Franciji 56. v Rumuniji Da celo 09 Pri nas so se tekom zadniih oet'h let. od kar ie v vezavi sedania carinska tarifa razmere b'stveno spremenile Vrednost d;-naria ie oo5fla za 5H odst. dnčim kaže carinska tarifa stalno stabilnost V tem času n' bila n5t' ena sama postavka "ovi.šana. nit'" "e spremenjen :jžijo. Baš nasprotno. Pri pogajanjih z raznimi drugimi državami povodom Naše gospodarstvo in carinsko premirje Zastopniki gospodarskih zbornic odklanjajo carinsko premirje v obliki, predlagani od Društva narodov Beograd, 13. decembra AA- V prostorih obrtniške zbornice v Beogradu ie bila sno-či skupna konferenca predstavnikov gospodarskih ustanov iz vse države. Na konferenci so razpravljali o predlogu Društva narodov glede uvel.iavljenja mednarodne konvencije o carinskem premirju Obsežno poročilo o tem vprašanju 'e podal Dragan Miličevič. tajnik beogra:ske trgovske zbornice Po razpravi v kateri so sodelovali predstavniki vseh zbornic in zastopniki centrale industriiskih korporacii. ie bilo precizirano tole stališče: Konvencija je po svojem duhu in besedilu sestavljena tako. da noče stabilizirati carinsko politiko v posamezmh državah-To streml*enle vsebu'e že samo na sebi osnovno hibo. ker so v sedati?em stanlu carinskega astro?stva ogromne neenakosti. k| se Izra/alo v nesorazmernih carinah In v neorlmernl carinski zaščiti posamezni držav. Ta gre v posameznih primerih. zlasti z ozirom na današnjo carinsko pol-tiko v naši državi, prav do skrajnosti Mnoge države, kakor n. pr Španija Rumtmija. Pnl:ska. Francija in druge, ima o mnogo vlšlo carinsko zaščito nego naše gosoodarsfvo. Zaščita dosega pri nas pov-orečno 34% med tem ko imajo druge države 50 do 99% carinske zaščite S tega »tališča :e po mnenju naših srospodarskih zbornic in centrale industrijskih korporacij iasno. da bi to pretnlrle koristilo l<-nnltn državam, ki so bile v svojem pro-fekcllonizmn nalbrezobzirtie5se Ako se srloblie in pravilno proučilo posledice. ki iih bo imela ta konvencija v se--lanii ob'iki. potem je na dlani zaključek da bi tako carinsko premire nekaterim državam omogočilo vsestranski gospodarski razvoj, dočim bi drugim preprečilo ali celo vezalo njihova sredstva za napredek 'n za njihovo eksistenco. Sai so mnoge države šele sedai v polnem razmahu svojega politično-gosnodarskega razvoja in st cod pritiskom prirodnih nagonov ustvarijo šele pogoje za svo'e sedaue in bodoče žlvlienie. Vse to se v praksi Izraža v živahnejšem delovanju, z Izpremembo agrar nega ustroistva. z novim? sociialniml In duhovnimi potrebami itd- Vse to 'e izraz gospodarskih inici:atrv za ustvaritev novega narodnega življenja To prakso v vseh njenih pojavih pa bi Hotela konvencija o carinskem premirju zavreti in zaustaviti. čeprav je to deiansko nemogoče. Naše zbornice in gospodarske organizacije ne vidro v konvencij niti ene možnosti, ki bi mogla slnžltl kot ventil lamsfva proti gospodarsk'm In socllal-nlm nevarnostim v posameznih državah raradl porasta oreMvalstva In poostrenega va'ovanla emlgraclle. Konvencije pa ni mogoče spraviti v sklad z osnovnimi Interesi našega domačega gospodarstva tudi iz teb razlogov: Mi smo svelo gospodarsko zaščito zgradbi postopoma, unošfevaie pri tem organski razvo' naše proizvodn!e Tzosnbali smo se skrajnostim in zaostritvam naših mednarodnih gospodarskih odnošaiev- Od vsega začetka smo se ločili od nekaterih drugih gospodarsko mnogo bolje organiz'ran;h držav s tem, da smo vztrajali na načelu največje in brezpogojne ugodnosti pri izmenjavi gospodarskih dobrin z inozemstvom Mi smo sestavili in vporabl ali carinsko tarifo, katere povprečna višina ie daleč izptd onega, kar so sprejele mnoge države v naši bližnji in daljni okolici. V svojih trgovinskih pogodbah smo vezal' nad polovico svoiih tarif Mi smo že leta 1922.. torei med prvimi v Evropi, ukinili vse uvozne in izvozne prepovedi in smo kot prvi sprejeli iniciativo Društva narodov za odstranitev moten' in zaprek mednarodne trgovine. Druge države tega niso storile Pač pa so med tem razširile zaščitno politiko za svoje gospodarstvo. Zaščitile so celo taka področja gospodarskega udei-stvovanja za katera nimajo niti prirodnih pogojev. Mnoge države so časih celo s silo da ns rečemo s samovoljnimi tolmačevi oteževale izvedbo celo takih sporazumov mednarodnega značaja, ki so jih same potrdile. Posledice tega stanja čutimo na vseh 'iilop??5 tp lroi"pnr??p H? f>;t nrictnn t^pVaVnr risVanfpn T3 naše namd«o trnsnn/lirstvo nre? sVndliiv kakor korScfen 7ato «ta re-zerviranost in previdnost zelo na mestu. k? ga Je pozdravila naša voJaška godba z marseliezo. Številno občinstvo ie navdušeno in prisrčno vzklikalo Francozom in francoski republiki. Francoze ie pozdravno korporstivno mestno zastoostvo z žunanom dr. Micičem in ostalimi ored^tavniki vo?a?kih in civilnih oblasti Poleg slavo'oka z napisom: •Vive la France!« ie bila posfroiena četa na^p voine mornarice in tbo?s zahval?! za netiriraVnvoTin 'en cr>re?«»Tn Ifi ga ne bo mrxr<»! nikdar nnTnbiti Ond^o co za®v?ra'e himno, nakar s„ ie nf?ne'ia' admiral '"»iihnis na obi«k v n^mnreko vo^o aka-ilemiio. Ob 4. no"o'dne pa le nric^el v meeto ter s? v ^»-emctvn svoieora 5t^>ba ncripi^il dtibro'\r"'5t*<» mam«>«ifocti Ob S. rvv>nMna r>r>cpt?' franrn^H admiral du-^rovni5t-n oblino, k?«"- mu ?e bi'a T>r?r(»-iena 7ak,t«-t-a noro? ob Pol 10 Pa te priredil n«ve'?n?k nnmorcke vo?ne akademije fra"ro<;k-5m poetom soare?o. Bensrmd. 13 derembra o. Tz Pariza noro-^ijo da ie franeosk? senat Pocrla«nn odobri1 kredit v 7np«ku r>ol m?liiona frankov za sve5an ftnrelem jnsro«lovf>nsVih boievnikov. ki bodo spomladi oosetili Francijo, da vrnejo poset francoskim bojevnikom. Delovni program češkoslovaške vlade Razgrajanje komunističnih poslancev - Vlada bo posvetila posebno pozornost rešitvi splošne gospodarske krize Praga. 13. decembra s. Ko je na današnji seji poslanske zbornice stopil takoj po otvoritvi min predsednik Udržal na govorniško tribuno. da prečita vladni program. so pričeli komunistični poslanci z velikimi kravali Dvignil? so se s svojih sedežev ter začeli peti internacionalo. Cim boli ie predsednik zvonil, tem glasnejši so postal? komunistični poslanci. Komunisti so metali tiskovine prot? klonem vlade Ko so se naveličali kričanja, so Potegnili preddle iz klopi in pričeli z njimi razbijati po klopeh Ko Je min. predsednik Udržal končal svoi govor, so mu ostali poslanci priredili viharne ovacije ter z velikim odobravanjem pokazali, da se strinjajo z vladno izjavo Odobravanie poslancev Je bilo močnejše nego kričanje komunistov, ki so celi pesem »Rdeča zastava«. Med velikim truščem se je vršilo nato glasovanje o predloeu. nai se vrši debata o vladni izjavi na eni prihodnjih sej. Predsednik ie nato oreMnil seio. Ko io ie po eni uri zopet otvoril, ie predsednik sporočil. da je bilo 22 komunistov izključenih od 20 sej Nato ie bila seja zonet prekinjena V odmoru sta bila dva komunistična poslanca s silo odvedena Iz dvorane. Ostali komunistični poslanci oa so poskušali vdreti v zborovalno dvorano, kar oa ?im ie parlamentarna straža preprečila. Pri tem ie prišlo med raznimi poslanci in komunisti do ostrih snonadov. Komunisti so končno nrenevaJoč rdšli iz dvorane Po ^ zopetni otvoritvi le predsednik sporočil da bodo izključenim poslancem odtegniene dnevnice za en mesec. Praga. 13. decembra s. Vladna lziava. ki jo je danes prečital ministrski predsednik Udržal na seji poslanske zbornice veli med drugim: Vlado čaka rešitev veltkft. zlasti gospodarskih problemov, ki so v zvezi s seda-n'lm stan'em svetovnega gospodarstva. Nahajamo se pa pri nas še prav posebno v veliki krizi poljedelstva. Znaki splošne gospodarske krize se kažejo že v mnogih oddelkih našega narodno-gospodarskega življenja. Kar se tiče vladinega delovnega programa. bo vlada nadaljevala z nalogami, ki jih prejšnje vlade niso dovršile- V zunan:i politiki bo vlada v nadalie neizpremen'eno zasledovala dosedanje smernice, ki vodijo preko podpore splošne politike evropske konsolidacije in pomirienia. k utrditvi pri-jatel'skin zvez naše republike s prijateljskimi državami in k utrditvi odnošaiev s sosednimi zemljami, s katerimi imamo gospodarske in mednarodne stike. V notranli unravl mora'o biti vsi držar-Hanl brez razlike deležni vseh pravic, ki lih določa nsHva. Glede vprašanj, ki so v zvezi s tlačili reparacijskih dajatev in osvobodilne takse m ki se bodo končno-vel:avno rešila na TT. haaški konferenci, bo vlada naieuergičneie zavzela stal^če, k? ga !e mogoče spraviti v sklad z našimi finančnimi zmožnostmi in našimi političnimi pravicami in zahtevami. V šolskem vprašanju stoji vlada na stališču, da bo vsakemu državljanu dana možnost, dobiti v domačih šolah ono izobrazbo, ki je potrebna za nadalinji razvoj. Vlada bo obrambi države posvečala na;večjo pažnjo. Agrarna in volilna reforma morata biti r na'kraišem času izvedeni. Šolska v ČSR Praga, 13- dec. AA. »Narodni Osvobo dženi« formulirajo potrebo šolske reforme v teh-le perih točkah: 1. nacionalizacija Ijudskošolskih učiteljev in sprejetje novih statutov zanie: 2 vzakonjenie novega položaja nameščencev: 3 visokošolska izobrazba za učite!ie ljudskih šol: 4 reforma šol v zmislu edinstvene šole: 5 reforme šo!ske uprave v demokratskem in Iajičnem duhu. Obnova omajanega holgarsko-italijanskega prijateljstva Komentarfi italijanskega tiska o posetu bolgarskih ministrov v Rimu — Italija bo podprla bolgarski in madžarski odpor proti reparacijam Rim, 13. decembra, M. Rimski listi objavljajo danes obširne razgovore z bolgarskim zunanjim ministrom Buro-vom in bolgarskim finančnim ministrom Molovom. ki se mudita v Rimu. Oba ministra opisuieta težaven finančni položaj Bolgarije in pojasnjujeta namen svojega prihoda v Rim. Med drugim naglašata. da je Bolgarija zelo hvaležna Italiji za razumevanje, ki ga je pokazala v reparacijskem vprašanju, še oolj pa za dobro voljo, ki je prišla do izraza tndi na sestanku z ministrskim predsednikom Mussoliniiem m zunanjim ministrom Grandijem. Tudi pri tej priliki sta ugotovila, da je Italija ohranila svoje simpatije do Bolgarije in da zvesto spremlja trud bolgarske vlade za gospodarsko in finančno konsolidacijo države. V zvezi z bivanjem obeh bolgarskih ministrov -v Rimu oiše današnji »Po-polo d' Ttalia«: Dasiravno ie poset obeh bolgarskih ministrov v Drvi vrsti v zvezi z rešitvijo reoaraci.isk^ga vora-šania. ima vendarle tudi velik političen značaj. Za prijateljstvo ie mesta samo tam. kjer sta obe strani enako odkritosrčni in prijateljski. Italija je danes sila, preko katere ne more iti nihče. Kdor hoče biti prijatelj Italije, se mora Ijot tak pokazati vselej in povsod. Italija je prijateljica samo svojim prijateljem. Njeno prijateljstvo pa je zanesljivo. lojalno, neprestano ln vselej aktivno, o čemer se je mogla nreoričati že Madžarska in tudi druge države. Budimpešta, 13. decembra. M Semkaj sta Drispela dva italijanska delegata s pariške renaraciiske komisije, in sicer Proci in Putti. da se po nalogu italijanskega zunanjega ministra Gran-diia informirata o stališču madžarske vlade glede rešitve renaracijskega oro-blema. Italijanska delegata sta imela danes dališi sestanek z grofom Bethle-nom in zunani'm ministrom Valkom V notTo°riih krmrih se 7 a triu ie. da ie madžarska vlada zelo zadovolina z reml-tatom teea razgovora Tti'??a"sVa delegata sta zagotovila mad?arsV' vladi, da bo Ital''i3 7 v skega 'unaka so bili položeni v poseben voz, ki so za priklopih budimpeštanskemu brzovlaku. Premestitev v sodni službi Beograd, 13. decembra, p. Sodnik ljubljanskega deželnega sodišča dr. Kravina je premeščen v ministrstvo pravde, oddelek za Slovenijo in Dalmacijo. Poljedelski načelnik zagrebške banske uprave Beograd, 13. decembra. AA. Po sklepa n»'m;stna ca pcitiedetetvo je postaivVjefl za vršilca dolžnosti načekfiSca za poljedefetvo pri bamsvi. NatovJiona p temenska živina Je prvorazredne vrste z vsenrri rapričevaili o pokole-njm m porekVi. Beda nemških kolonistov v Rusiji Moskva, 13. dec. AA. Nemški kolonisti, ki so se odpravljali na povratek v Nemčijo so bili primorani vrniti se v Sibirijo Poslaili so tukajšnjemu nemškemu poslaniku več obupnih brzojavk, v katerih prosijo pomoči. Ena teh brzojavk se glasi: »Umiramo od gladu, vrgli s>o nas iz vagonov, v katerih smo bili prepeljani semkaj. Nimamo česa, da. bi jedli, naša deca se vije v krčih od gladu m joka. Prosimo pomoči!« Tragična usoda ribiških ladij London, 13. dec. o. Izmed 12 ribiSkih ladij iz Lowestofta, ki so jih pogrešali od zadnjega strahovitega viharja, se je vrnila danes v luko samo ena ladja, ki je plula s popolnoma raztrganimi jadri 14 dni po morju. To jadrnico je zapazila ladja »Grtmsbva, ki jo jc privlekla v luko. An-gle§ka admiraliteta je dala vojnim ladjam nalog, naj natančno preiščejo morje in prožijo pogrešanim jadrnicam eventuelno pomoč. V Afganistanu se zopet koljejo Pešavar, 13. dec. Po poročilih yz Ka-hula je izbruhnil v okraju Kohidaman v Afganistanu upor. Nadir Khan je poslal proti upornikom močne čete, da potlačijo uporniško gibanje. Kakor poročajo, je bilo odvedenih v Kabul 20 oseb. kjer so bile e&sojen® tn obglavljene. Dne 5. decembra je bilo usmrčenih v Kabufa 5 oseb ki so hotele vreči vlado paa ie zadnje Čase. Znana je bila po Hrvatskem, po bivših avstrijskih kronovinah, na Dunaju in celo v samem Berlinu zaradi znane janške afere: Ono nedelio. ko je bila v Smartnem česar si zaželi vsak planinski izletnik: primernega zatočišča- okrepčevališča. gostilne. koče. Sedaj sicer imamo majhen Jokalič, kjer ima g. Gale skromno brezalkoholno gostilno. Za današnje čase, ko so planinarji že precej izbirčni, pa je to vsekakor premalo. Pomisliti je treba, da nima vsa obširna planinska fara niti ene gostilne. Prejšnji župnik e. Dolnekar je imel morda hvale. url Litiji birma, bilo je to menda 1. 1869., so doživeli ljubljanski Turnarii strahovit polom. Z novo frankfurtarico so pohiteli v naš krai na izlet Domačini naši pa so imeli takrat že trde slovenske butice in sač manj tudi trdih pesti. Hajlovska pesem, franklurtarske barve in trda janška pest so udarile skup. Rezultat: Ljubljanski nemškutarji in njih gostje so jo acvrli po bregu nizdol. nova zastava pa ie aeznanokam izginila. To je bil velik krava] po vsem nemškem svetu in je vlada poslala par kompamj vojakov, iskat pogrešano zastavo. Pogumni Jančarji so takrat mnogo pretrpeli. ampak — vsa čast! — držali so se junaško. Ej. to so časi. vredni, da iih ot-memo pozabi zdaj. ko je baš 60 let odkar so še skušali Nemci s svojo invazijo na ta lep prostorček v Zasavju. Zadnje desetletje pa ni prinesJo kljub oživljenemu turizmu na Janče takega življenja. kakor bi ga zaslužil kraj. ki je sicer tako lepo obdan na svojem vznožju od železniških tračnic in ie v njegovem kraljestvu doma mir in poezija Našemu gorskemu kraju manjka nekaj. vreden cilj, ko je skušal svoje farane obvarovati pred pogubnim alkoholom, in ni dovolil, da bi dobile Janče vsaj primerno gostilno. . Ampak se mo to td redno obneslo. Kdor ie hotel v razigrano voljo in si je želel čašo vina. pa jo je mahnil v Unanjarje ali pa kam na drugo stran, kjer »bog roko ven moli . . .« Badijura v svojem »Zasavju« naša smučišča precej obrajta. posebno ono turo na Višnjo goro. ali pa na Kresnice. Saj je izbire dovolj! Odkar imamo jevniško postajo, ni ao vrha več kakor dobro uro. Vsak izletnik pa bi se na vrhu rad okrepčal. Že lani pozimi je prišlo k nam ob nedeljah po več deset smučarjev, posamezne izletniške skupine pa prihajajo vse leto. »A, kaj. niti gostilne ni?« se jezni odpravljajo izletniki dalje, ko ne dobe niti prigrizka niti pijače. Zato priporočamo vsem merodajnim faktorjem: Vzemite v svoj program, da pride na Janče prepotrebna planinska zgradba, do tedai pa otvorite vsaj pošteno dobro založeno gostilno. Zadnji bratov Šubicev umrl Poljane, 13. decembra Preteki! teden je umrl v škofjeloški t :>žnici Pavle Šubic, brat Šubicev-umet-S:ov. star 68 let Pokojnik je imel mnogo sALpnega z umetniki Šubici. bil pa je posebnost med petimi brati. Dasi ie obiskoval le tedanjo enorazredno poljansko šolo, si ie z marljivim čitanjem že v mladih letih pridobil širše duševno obzorie. Bil Je jako nadarjen. Imel ie si'no dober spomin in pripovedni talent Tudi v slikarstvo jc b0 nadarien no zatrdilu pokojnih bratov. V slikarsko umetnost ga ie uvedel oče Štefan v Poljanah, navodila sta mu dajala tudi brata lanez in Jurij. Brata Janez in Jurij sta večkrat govorila o njegovem slikarskem talentu. njegov bližnji sorodnik. pokojni ravnatelj Ivan Šubic. pa ie večkrat zatrjeval, da le bil Pavle posebno genijalen v kompoziciji barv. Nemirna kri pa Pavlu ni dala miru. Z doma pridoblierim znanjem o slikarstvu se je podal takoi po svetu in so ga zlasti v lužnih krajih Hrvatske imeli za večnega popotnika. Slikal in preslikal ie nešteto kapel in znamenj. Neredno živlienje pa je ubija'o niegove moči in njegov talent Tudi vid mu ie pešal vedno bolj. Pri vsem pomanjkanju in ves nadležen pa je večkrat zatrjeval, da bo preživel vse Šubice. In to se ie tudi zgodilo. Bodi mu lahka zemlja! Hrvatski turisti na Sv. Gori Sv Gora, 13. decembra V nedeljo je pohitelo okrog 45 članov Hrvatskega planinarskega društva iz Zagreba na skupni jesenski izlet na Sv. Goro v Zasavju. Gost.ie so odšli pod vodstvom svojih društvenih funkcionarjev, s seboj pa so imeli tudi glasbeno sekcijo, ki sodeluje redno na vseh izletih, ki jih dovoli društvena potna blagajna. Iz Zagreba so se odpeljali planinarji še v dokaj ugodnem vremenu, že med potjo pa je grozilo slabo vreme, ki se je pred Zidanim mostom spremenilo v kaj slabo vremensko napoved. Baš v jutranjem času. ko bi morali pohiteti na pot ljubljanski in litijski planinarji. da pričakajo na Savi pri Litiji gosre iz savske banovine, je bilo pravcato neurje in ie 'ilo kakor iz škafa Le malokdo se je poda! tedaj na pot, misleč, da je deževje obdržalo tudi Hrvate doma. Službujoči odborniki litijske podružnice SPD so odšli sicer že s prvim jutranjim vlakom, da so uredili vse za sprejem gostov. Po izstopu Zagrebčanov na postaji Sava je deževno vreme nagajalo še precej časa. ta čas so vedrili v savskih gostilnah. Ko se ie proti poldnevu dež usta- vil, so se napotili na vrh. Razgleda niso imeli nič kaj ugodnega in ie vmes večkrat pršilo, dobra volja, ki Je znan pla-ninarski privilegij, oa je spravila vso družbo v razigrano razpoloženje. Izletniki so ob zvokih lastnega orkestra mandolin, kitar in tamburic tudi zarajali, da je bilo kljub kislemu vremena na Sv. Gori v nedeljo prav prijetna Žal, da je vreme s kvarilo ves podroben načrt Bratski planinarji pa so obljubili, da še pridejo v Zasavje. Odborniki HPD so sporočili litijski podružnici SPD, ki je lastnica dosedanje svetogorske planinske koče in bo zidala prihodnje leto prostornejši planinski dom. da je vodstvo HPD na zadnji seii odbralo več fotografskih Posnetkov naravnih lepot iz savske banovine in jih podari litijski podružnici SPD v znak in v ponovno utrditev pre-srčnih vezi. ki vladajo med obema p4a-ninskima organizacijama. Gripo - influenco vobče vsako n«>razpoloženje odpravi M V lekarnah in drogerš&ab 1 steklenica Din 16.—. škofjeloške ceste Škofja Loka, 13. decembra Problem zase so ceste škofjeloškega okraja, ki kljub vsemu naporu cestnega odbora niti povprečno ne dosegajo zadovoljivega stanja m izgleda. Tei kalamiteti tudi še v dogledni dobi prihodnjih let ne bo konca. Treba je le malo deževja in naše ceste se izpremene v blatna polja večjih in manjših jezer v kotanjah in mla-kužah, ki jih je na vsak korak dovolj. Komaj se en predel malo preuredi, že kriči kopica drugih po popravilu, da o urejenem cestnem parku sploh ni mogoče govoriti. Treba bo sedanjim ukrepom dati večje inicijativnosti, da se ustvari čim prej vsa možnost temeljitega popravila sedanjega desolatnega stanja na škofjeloških cestah. Ne zanikamo, da se je kolodvorska linija lepo preuredila, da se je popravila Pot preko Spodnjega trga in da so se ceste na jesen več ali manj posule z gramozom. Vsakdo pa bo prav tako rad pripoznal, da je treba le koraka iz mestnih u!ic in človek je že do gležnjev v blato, ki ga je enako dovolj proti Poljanski dolini, ka- Vsa L iiblin na občuduie Triumf filma! Velesenzacija grandrjozni velefibn Fritza L a n g a f*01®4 k®o in v vsemirje! v Zena na mesecu Vse dosedanje predstave docela razprodane. Rezervirajte vstopnice tete- fonično in v predprodaji! Predstave ob 4, ^ % 8. In 9. arL ELITNI KINO MATICA Tei. 2124. kor proti Stari Loki. katere prebivalci so pravi reveži, ko morajo preko kopic blata in luž po opravkih v Škofjo Loko. Na popravilu cest so enako zainteresirani tudi lastniki navadnih kakor motornih vozil, katerih pritožbe so vsakodnevne, ker se prvim muči živina, a drugim z neprestanimi stresljaji predčasno uničuje motor in celotna karoserija. Ako drugega ni mogoče storiti, naj cestni odbor pošlje za sedaj v najbolj frekventirane dele par cestarjev, da postrgajo blato in bo vsaj pešcem nekoliko olajšana pot v Škofjo Loko. In to upamo, da se lahko stori. Širjenje otroških bolezni Litija, 13. decembra Na predilniških stavbah v Gradcu pri Litiji se je pojavil primer davice. Zbolel je 4-letni otrok nekega delavca. Ko Je bilo otrokovo stanie že skrajno opasno, so poklicali zdravnika, ki je nudil malemu bolniku pomoč in ga z injekcijami ohranil Pri življenju. Dečko se ie po domnevi domačih najbrž naleze! bolezenskih kali na Jančah. kjer je bi! nedavno na počitnicah. Po dobljenih poročilih so slične bolezni v naši okolici precej razširjene. Več hudih primerov škrlatinke in davice se je poiavilo na Prežganjem. kier so tudi morali iskati zdravniško pomoč. Na Do'ah v litijskem okraju oa so diviale še nedavno precej močno ošpice in bolezen še ni povsem ponehala. Znači'na za razširjenost ošpic ie statistika dolske šole. Od 164 vpisanih otrok je zbolelo do seda? že precej nad polovico. Vendar ta epidemija ni povzročila do sedaj nikakega smrtnega primera. Pač Pa je zahtevalo nesrečno nakliučje smrtno žrtev v Šmartnem pri Litiil Tamkaj Je zbolel sinko čevljarja g. No-graška. Izvid je ugotovil škriatinka Malega so odpeliali v ljubljansko bolnico, kier pa je že v kratkem preminul za zavratno boleznijo. Priporočamo, da se vsak primer obolenja javi zdravniku in da se vsak bolnik ravna točno in vestno Po njegovih odredbah. Glede na poiav davice v oredilniških stavbah pa ie izdala uprava odlok, da se ji mora vsako obo'en'e takoj sporočiti, da Potem bolnika izolirajo. Kočevske zadeve in novice Kočevje. 13. decembra Proračun mestne občine za L 1930. Izkazuje primanjkljaj v znesku 798.181 Din. Izdatkov je predvidenih v tem letu skupno 946.381 Din. dočim je dohodkov le 14S.200 Din. Primanjk'ja5 se bo kril z najrazličnejšimi dokladaml Ta proračun predvideva tudi našem 1 milijonskega posojila pri ljubljanski Mestni hranilnici, kakor je to že sklenil plenum občinskega odbora na svoii seji z dne 15. I. 1929. v svrho sa-naciie mestne hranilnice. Kulturno življenje v Kočevno precej spi. Razen proslav 1. decembra Kočevje že nad tri mesece ni imelo nikakeea koncerta tn igre. Pri vseh društvih se čuti pomanjkanje iniciativnosti. Vrzel, ki je nastala zaradi tega. bo dobro zamašena koncem tega m ves drugj mesec s plesnimi venč-ki. Edino, kar še sedal imamo v mestu, je kino v hotelu »"Trst«, katerega noseča kočevsko občinstvo v obilnem številu. Hodnik za pe?če. ki vodi iz mesta na rudnik, je v zelo slabem stanju. Trotoar bi bflo treba nasuti s peskom ali z lešem in to čim nrej, dokler še ne zapade sneg. Rudnik dela sedaj s polno paro. Treba le zvišati produkciio z ozirom na b'iža-io£o se zimo. Delavcev ie sedai okrog 300. med njimi Je mno?o I.ičanov in Primorcev. ki so priznani delavci. Prišli so od daJeč. rostivši tam ženo in otroke, samo da dobiio malo več zaslužka in z njim kruha, kakor jim ga more dati siromašna Lika in trdi primorski Kras. Kočevje je dobilo za mestno žunno cerkev nove orgle, na katere b? lahko ponosno. Orgle so krasno delo znanega mojstra Jenka iz Št. Vida nad Ljubljano in so naibrž največje v Jugoslaviji Ogradie le izdelano po načrto znanega arhitekta dr. Vumika. Sredi orgel se dviguje soha sv. Frančiška Asiškega, delo kiparja Fr. Kralja. Orgle so stale 280.000 Din, kar je horendna vsota za tako malo mesto kot je Kočevje. Umrli so: v Spodnjem logo Marjeta Semič v starosti 84 let: v"Livoldu posestnica Marija Wo!f, stara 55 let. in Ana Stonič, stara 74 let: v Stari cerkvi je umrl najstarejši Starocerkvan Dolamosel. Pokojni je bil star 88 let in bil dolgo let kot kovaški molster v Avstriji in Ameriki. (Gene govorijo da smo najcenejši v vseh oHačfflnfh potrebščinah. Obleke, suknje, double što-fe, perilo, pletenine, trikotažo, rokavice. nogavice, športne čepice itd. kupite pri nas po najnižjih cestah in v veE-ld izberi H. PRESKER. Sv. Petra cesta 14. Newyork, mesto sani Danes ob 14.30 bo predvajala ZKD v prostorih elitnega kina Matice zanimiv film, ki nas povede v deželo dolarjev, y Amerika Razkazuje nam v glavnem Nev-york. Ogromno le to velemesto, največje na svetu, in mi Evropci si niti v najbuj-nejši fantaziji ne moremo predstavljati življenja v tej ogromni metropoli Obču* duiemo oriaške nebotičnike, s strahom gledamo velikanski promet avtomobilov, valujoče množice ljudi, ki se razgrinjajo po širokih avenijah. Film nam razkazuje brezmejno bogastvo in luksoz na eni strani, a ne zakriva na drugi stran' naiivečie bede, ki jo zasledimo v najrazličnejših okrajih velemesta. Ogro" men je kip svobode v newvorškj luki. O filmu bo predaval prof. dr. P Brežnik, ld se je letos dalj časa mudi! v Ameriki fn na lastne oči gledal življenje Amerike! Zanimiv filmski spored, ki se bo ponavljal še jutri ob 11. dopoldne, je priporočati vsakomur v ogled, zlasti šolski mladini in dijaštvo. (Prifeljucefc na omrežje veti/ca moda TELEFUNKEN 9 W Vsa Evropa v zvočnika! 5 eevnl aparat, Id prekosi najvišje zahteve! Direktno priključljivo na izmenično omrežje sa luč. Telefon ken 9 W s pripadajočimi elektronkami stane Din 11.360.—. TI II RUN NAJSTAREJŠA ISKUSTVA — NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA Beg zaljubljenega dekleta Ljubljana. 13. decembra. V neki družini eo imeii snoči obisk iz zelene Štajerske. Na vrata sta na večer potrkali sestra domačice gospa H. ter njena hčerka, 161etna Marica. Svidenje je bilo izredno prisrčno, gospe 6ta si imeli povedati veliko raznih novic in je gospa H. napravila tu pa tam tudi izredno skrben obraz, kakor da jo nekaj teži. Stopili sta za hip tudi v drugo sobo, nakar 6ta se vrnili in obe nekam očitajoči pogledali na živahno Marico, ki pa je gledala nekam zamišljeno po sobi, kakor da ji blodijo misli nekje daleč. Pozneje se je pogovor pletel dalje. Mala, lepa Marica je sem pa tja globoko vzdih-nila in potočila tudi kako solzico. Naenkrat pa se je povsem spremenila. Napravila je vesel obraz in se od časa do časa ozrla proti oknu. Mati in teta nista opazili ničesar. Pač pa je Marica čula vse... Zunaj pred hišo se je parkrat zaporedoma oglasila avtomobilska hupa. Marica se je nenadoma za hip oprostila ter odšla pod neko pretvezo na hodnik. Prihodnji trenutek že je zunaj zadrdral motor avtomobila, hupa se je še enkrat oglasila nekam zatemnjeno ali vendar veselo. Iz veže je hušknila Marica urna kar se je dalo in se ustavila ob razsvetljenem vozn. Kot bi trenil, se je oklenilo četvero rok. sledil je skok na avto in že je voz oddrdral v mesto. Gospe v stanovanju sta ee še vedno pogovarjali. Ni jima bilo mar, kaj se godi tisti hip zunaj. Preteklo je še nekoliko minut. ko je nekdo potrkal na vrata in je stopila v stanovanje nekam povsem neznana ženska. Priklonila se je in izročila gospe H. listek, rekoč: >To-le mi je izročila malo preje na eesti mala gospodična ter me opozorila, naj vam povem, da je to vaša hčerka Marica.« Gospe sta se spogledali. Postali sta bledi, naslednji hip pa jima je kri zalila obraz. Ženska je medtem zginila, dočim eta gospe nemalo presenečeni čitali: »Draga mamica. Ne morem več, zato moram bežati, moje srce govori zanj . . .< Kot bi trenil, sta se zavedli, da znači to pobeg male Marice. Šele tedaj sta ugotovili njeno odsotnost hiteb" sita na ulico, vendar o Marici ni bilo ne duha ne siuha. Iskali sta jo pozneje skoro ves večer po vsej Ljubljani, vendar zaman. Zaljubljena Marica se je odpeljala s svojim fantomski jo je otel materi in teti na tako romantičen način v njemu, mamici in Marici skoro tujem mesta Malo zaljubljeno Marico bodo najbrž morali iskati še kaj časa, kajti zaljubljenca sta pobegnila najbrž ▼ se bolj tuj 6vet _ Dva nova gosta ljubljanskega Zoo Ljubljana, 12 decembra Pri jesenski selitvi ptic je priletel med pribami, divjimi racami in gosmi na Ljubljansko barje tudi krasen sokol selec. Dočim so drugi severni posetniki ostali le po par dni pri nas in nato svojo pot nadaljevali proti juga, je sivomodrikasti nje-di naše barje tako ogajalo, da je menda skenila kar pri nas pretolči zimske nadloge. Pa kako bi J! tndi ne prijalo pri nas, saj ji ni manjkalo hrane. Sokol je imel doivoilj plena med pticami selivkami, pa tudi naših domačih se je lotil Največ so trpele jerebice. K sreči pa njegovo veselje ni trajalo predolgo. Ko je sedel na visok kol ob Ljubljanici, odkoder je ho; tel opazovati svoje lovišče, ga je Pogra_ bilo za voščenorumene, z ostrimi kremp lji oborožene noge, ki so bile sleherni dan okravavljene z nedolžno krvjo ubogih žrtev. Z barja Je mora! ▼ Ljubljano v Zoo. kjer se je tekom dni že precej pomiril. _ Boli divji, kakor je sokol selec, je nje gov sosed, četveronožtd roparski sodrug. mlad divji maček ki se je tudi šele pred kratkim naselil na našem velesejmo. Tu* di njega je privedla roparska strast v ujetništvo. V KolezUi ie bilo proti konca oktobra pobitih več kokoši. Vseh skupaj kakih de* set Eni je bila odtrgana glava, drugi pre-grizen vrat le malo pa je bilo popolnoma raztrganih. Kdo bo neki, so razmišljali Trnovci *Pes ni, pa tudi lisica ni, ker sta prevelika, da bi mogla zlesti med remeljni v dr° varaice. kjer so našli največ žrtev. Na" stavljali so pasti, ali dolgo brezuspešno, dokler se ni končno le posrečilo prijeti zločinca, ki je bil razkrinkan v podobi pravega divjega mačka. Ujel ga je ljub" ijanski stražnik. Ko so mu bile umorjene tri kokoši, je zbil iz desk zapah, vanj nastavil raztrgane kokoši in že prihodnje jutro je bila past zaprta, v niej pa ie kihala neznana žival. Le težko je ugoto" vil, kaj ie notri Skoro ni mogel verjeti, ko je opazil da ie v pasti ujet pravi divji maček. To njegovo mnenje so potrdili tu" di v Zoo. kjer so si novega gosta šele v železni kletki točneje gledali. Lovskj paznik iz Mestnega loga je videl divje mačke že lansko zimo v bli" žini Kolezije, kjer so baje imeli letos tu" di mladiče, in baš odtod ie nalbrž prišel sivi nepridiprav. Sploh so v Mestnem lo" gu tudi že pred leti ulovili in ustrelili več divjih mačk. ki jih je privabila tjakaj precej številna dobro gojena divjad. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 14.: Don Carlos. Premijera. Izven. Nedelja. 15. ob 15.: Janezek - Nosanček. Mladinska predstava. Znižane cene. Izven. — Ob 20.: Don Carlos. Izven. Ponedeljek, 16.: Velika abeceda. C. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Sobota, 14.: Mamzelle Nitouche. Opereta Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Nedelja. 15. ob 15.: Gorenjsiki slavček. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20.: Tičar. Opereta. Premijera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota. 14: Velika abeceda. Kuponi. Nedelja, 15. ob 15.: Župan StilmondskL Kmečka predstava. Globoko znižane cene. — Ob 20.: Wormski orožar. Znižane cene. Kuponi ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.15. Sobota. 14.: Prisega ob polnoči. Nedelja, 15.: Prisega ob polnoči OTROŠKE nogavice 'iiGOi^ Nafbol^e, naftrajnejše, zato 13 najcenejšeJ Naval krvi tesnobo srca, zasoplje-nost, dražijivosit živcev, migreno, otežit os t, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz JosefOve« grencice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo da sl«uži »Franz josefova« voda pri zagatenju vseh vrst z najboljšim uspehom »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. Domače vesti * Proslava kraljevega rojstnega dneva. Kakor javljajo iz Beograda, so za kTal ev rojstni dan v teku obsežne priprave. Postavljajo se po vsen glavnih ulicah drogovi za zastave in lampijončke. s katerim; bo razsvetljeno vse mesto. V vseh hotelih in prenočiščih so oddane že vse sobe, pravtako pa tudi vse razpoložljive sobe v privatnih stanovanih. * Sodniški Izpit pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani je napravil dr. Josip Dobrošek, avskultant deželnega sodišča v Ljubliani. * Nov član glavne kontrole. S kraljevim ukazom je na predlog predsednika ministrskega sveta imenovan za člana glavne kontrole ▼ 2. skupini L kategorij© Jovan Magovdevld. advokat v Prištini. * Pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagreba je razpisano mesto referenta kategorije A inženjerske stroke ter dve mesti uradnika kategorije B. Interesente opozarjamo na tozadevni razDis v »Službenih Novinah« od 12- t m. * Današnji številki našega lista je priložen katalog znanih dobrih čevljev »Hu-manik«, na katerega opozarjamo cenjene čitatele. * Zanimive rimske Izkoplne pri Beogradu- Pri gradbi nove ceste, ki bo od Ca-reve Čuprije vodila proti Čukarici, so delavci pri kopanju naleteli te dni na rimske starine velikih dimenzij. Glavna ruševina predstavlja blok 4 metre širok, 5 metrov dolg in 8 metrov visok- Pri nadal n em kopanju so našli praznino, najbrže grobnico. ker so se nahajale v njej človeške lobanje. Konstrukcija bloka je še močna, tako, da jo bo treba z dinamitom razstreliti. Delavci so našli prece1 starorimskih republikanskih novcev iz bakra, nekoliko komadov pa tudi srebrnih in zlatih. Novci so bili izročeni narodnemu muze:u. * Zagreb dobi avtomatične telefonske govorilnice. Neko privatno podjete je svo-jedobno dobilo koncesijo, da v Zagrebu postavi na prometni krajih avtomatične telefonske govorilnic© po vzoru modernih mest Ker pa podjetje ni moglo realizirati svoje namere je oblastna poštna uprava zagrebška zadevo sama vzela v roke. Prva iavna avtomatična telefonska govorilnica je bila že predvčerajšnjim montirana v foyerju glavne pošte Govorilnica je lepo in okusno izdelana omarica, v kateri stoji aparat. V aparat se spusti dinar in s tem je dana zveza s centralo- Druga govorilnica bo že v bližnjih dneh montirana v foyer'u glavnega kolodvora. Montiralo se bo s časom približno dvajset takih govorilnic. * Pristanišče Pri slapovih Krke. V reži'] mestne obrane šibeniške je bilo nedavno urejeno novo pristanišče pri znanih slapovih reke Krke. Parobrodi in čolni, ki dcvažajo številne tujce k temu grandijoz-nemu vodopadu, bodo odslej lahko pristajali na obali Krke, odkoder se jim razen divnega vodopada nudi tudi krasen razgled na romantični fjord ob izlivu Krke v Jadransko morje. * Umetniška Matica jav!;a svojem članom, da se je tisk monografije Tineta Kosa zaradi tehničnih težkoč zakasnil, za kar ne bodo mogli dobiti člani obljubljenih publikacij že za božič, temveč šele v začetku januarja. Poleg te knjige dobe člani Umetniške Matice še dve sliki, in sicer originalno HtogTafijo Toneta Kra! a »Delo« ter reprodukcijo Frana Tratnika »Slepce« Člane ter poverjenike vljudno prosimo, da nam čimprej nakažejo zaostanke. Letna članarina znaša 24 Din in je še čas za priglasitev- Umetniška Matica v Ljubljani, Dunaska cesta 35. * Slovenski klub ▼ Sarajevu je v teko-teku tridesetletnega obstoja, Martinov bi čem letu priredi! z izrednim uspehom dve morda najbo!' obiskani in uspeli zabavi v Miklavžev večer v korist društvene knjižnice, ki naj io sarajevski Slovenci, povečini uradniki in delavci, pridno posedajo-Uspehu je največ pripomogel agilni odbor rod predsedstvom magistratnega ravnatelja g. Petra Pusta tn društveni pevski zbor Pod vodstvom pevovod"e g. Ziherla z izvajanjem slovenskih umetnih in narodnih pesmi. * Sneg v Bosni. Iz Banjahike poročajo, da je v tamka šn i okolici, zlasti pa pri Bosanskem Petrovcu in Ključu v sredo ponoči močno snežilo. Padlo je snega nad 20 cm visoko, Ponekod pa še več, tako da je promet zelo otežkočen. * Neprevidna manipulacija s puško. Kmetovaiec Melhior Olujevid iz Banovcev pri Brodu je te dni popravljaj jermen pri svoji puški. Pri tem pa je manipuliral tako neprevidno, da se je puška sprožila in ga je naboj zadel v trebun- Olu.ievid se je zgrudil na tla in ie kmalu nato izdihnil. * Velik požar v Nevesinln. V mehanični delavnici Pasalič v Nevesinju je pretekli četrtek na doslej nepojasnjen način nastal požar, ki se je naglo razširil in v kratkem času uničil poslopje z vso opremo vred. Škoda se ceni na 200.000 Din. Gasilcem se je posrečilo, da so preprečili nadalin:e širjenje požara. * Vlom. Iz Bistrice pri Maribora nam pišejo: V noči od 2- na 3- t m. je vlomil v tukajšnjo trgovino neki Ivan Hude in nkradel 4835 Din v gotovine. Izvršil je vlom na nasledn i način. Vzel je od soseda lestvo in po tej splezal na podstrešje. Od tam je vlomil v vežo in v trgovino. Blagajna ie bila zaprta, zato jo je razbil in pobral iz nje ves denar v omenjenem znesku. Vlom je bil javljen orožnikom, ki so šli hitro na delo ter izvršili pri omenjenem delavcu, na katerega !e takoj letel sum. preiskavo, ki je ostala brezuspešna- Orožniki pa so zvedeli, da se je peljal Hude s kolesom v Maribor, zato so ga šli čakat na glavno cesto. V Loznicl ko se Je baš pripeljal, so ga aretirali. Ivan Hude le priznal svo' čin. Pri sebi Je Imel še 2659 Din. Orožniki so mu denar odvzeli, njega pa uklenjenega odved- li v Maribor na okrožno sodišče. Kolo s katerim se je pripeljal, je bilo zaplenjeno svrho kritja še ostalega denarja. * Vlomilci iščejo svoje menice. Kakor javljajo iz Vršca, so v Gudurici razbojniki v nedeljo ponoči vlomili v tamkajšn o banč no podružnico, niso pa mogli odpreti težke VVertheimove blagajne, v kateri se je naha alo za več stotisočev gotovine. Žan-darmerija je izsledila in aretirala dva zli-kovca. Pri zaslišanju sta izjavila, da nista nameravala vzeti denar a, marveč Ie svoie menice, ki se baje nahajajo v blaga ni. Obadva sta bila zaprta v občinskem zaporu, iz katerega pa je eden v prvi noči pobegnil. * Obleke ln klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Zlasti za božič se spominajmo najbed-nejših in darujmo Podpornemu društvu slepih, L'ubljana, Ključavničarska 3-II. * Volnene nogavice, pletenine in rokavice po nizkih cenah pri tvrdki Karel Prelog. Ljubljana. 249 * Gospodinie! Vaše perilo Pere, posuši monga ali Uka tovarna Jos Relch. * Največjo Izbiro pletenin nudi tovarna »Lana«. Šelenburgova ulica 7. * Božično darilo v fini izdelavi v srebru in zlatu nudi F. ČUDEN, Prešernova 1. Oglejte si izložbe. (Srce maharadže)) Tigri! Velenapeto! Ob 'A8. in 9. uri. Kino Ideal Iz Ljubljane a— Odličen angleški gost v LJubljani. V Ljubljani se mudi Mr- James Wiles M. A, nekdaj lektor angleškega jezika v Beogradu. Biva oč med nami se je seznanil z našimi literaturami, kar pričao njegovi formelno dovršeni prevodi iz slovenščine in srbohrvaščine. V kratkem izide njegov angleški prevod »Gorskega venca«. Odlični gost bo predaval v soboto 14. 1 m. v veliki dvorani univerze od 18- do 19. ure o socijalnem življenju na Angleškem v 19. stoletju. n— Čestitke mesta Kranja pevskemu zboru Glasbene Matice ljubljanske. Mestno županstvo v Kranju je poslalo Glasbeni Matici nasledn o brzoavko: Po sijajnem uspehu turneje iz Francije vrnivšemu se Matičnemu pevskemu zboru, ki je mogočno dvignil ugled jugoslovenskega imena in ponesel sloves naše pesmi med naše velike zaveznike, mesto Kranj najiskrenejše čestita na brezprimernem kulturnem uspehu 2a mestno občino Ciril Pire, župan. Brezplačno poučevanje v šivanju, vezenju, krojeniu i. t d. na .MINERVA" šivanib strojih. Začne se 16. t. m. Priiav se luhko v trgovini na Miklošiče-i cesti od 8—12 ure in od 2—6 ure. Jteknik*, OobiV Ljubljana, Miklošičeva ces, MARIBOR CENIK ,RATIS!i se zaradi teaničnih težkoč ne more že to nedeljo uprizoriti nova igra »Petrčkove poslednje sanje*', temveč prihodn.o nedeljo 22. t. m- ob istem času; ponovila pa se bo 25.. 26. in 29. t. m- Toliko v vednost, da ne bo navala že pri prvi uprizoritvi. Kdor ljubi dobro in zabavno štlvo, naj čita ROMAN zabavni tednik, ki izide vsako soboto. Dva romana v nadaljevanjih, zgodovinske anekdote, šale. moda, kosmetika itd. Posamezna številka 2 Din. Dobite jo v vseh trafikah. Naročajte! Čitajte! »Roman«, Ljubljana, Breg 10. Številka 10. je pravkar Izšla! Otvoritvena predstava Narodne strokovne zveze bo v soboto 14. L m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Uprinri se Maks Halbejeva tridejanska drama »Reka« v režiji g. Franceta Juvana- Vstopnice se dobi'o v predprodaji pri Tiskovni zadrugi v Šelenburgovi ulici, v kn ižnici Delavske zbornice in pri tajništvu Narodne strokovne zveze v palači Delavske zbornice. u— Smrtna kosa. V Ljubljani Je ugrabila smrt gospo Uršulo Schein, ki bo v nedeljo ob 15. položena k večnemu počitku, tn g. Blaža Schart, uslužbenca Jadr. podunav. banke. Tudi g- Scnarta bodo v nedeljo in sicer ob 14. pokopali na pokopališču pri Sv. Križu. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožale! u— Predavanje o perutnlnarstvn. Odsek Kmetijske družbe za perutninarstvo v Lub-hani priredi v nedeljo 15. t m- svoje prvo predavanje iz perutninarstva ob 3. uri popoldne v prostorin Gospodinjske šole v Ma-ri'anišču. Predavaj bo priznani strokovnjak kmet. svet. v p. g. V Rohrman o odbiranju plemenskih živali in o krml enju. Vabijo vsi interesenti in interesentke u— »Soča« Drevi predavanje o naši vladarski rodovini ter obenem proslava rojstnega dne Nj. Vel. kral a Aleksandra. De-klamacije. Pet;e. Člani in ostalo občinstvo vabljeno. n— Rezervni oficirji se opozarjajo ea določila čl. 474. službenih pravil I. del, po katerih so dolžni na rojstni dan Nj- Vel. kralja Aleksandra I. v torek 17. t. m. prisostvovati cerkveni svečanosti, ki bo ob 10- v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Kdor nirr»a uniforme, na: pride v civilu. Pol ure prei se člani zberejo v pisarni Zveze rezervnih oficirjev (Kongresni trg l-II), odkoder bo skupen odhod. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani- n— Darila Matičarjev, razstavljena v oknu Matične kn'igarne. Pevski zbor Glasbene Matice lublianske je dobil na svoji turneji po Franciji tudi nekaj daril, ki so razstavljena v oknu Matične knjigarne. V istem oknu je razstavi ena tudi zborova spominska knjiga, v katero so se vpisali najznamenitejši mož'e v Franciji. a_ Parastos za pokornim cariem Nikolajem II. V pravoslavni kapeli (vojašnica vojvode Mišida) se bo služila 19. t. m. na praznik sv. Nikola:a in god blagopokojnega carja ob 10. dopoldne po končani liturgiji zadušnica za blagopokojnega ruskega car-!a Nikola H., za generalisima ruske carske vojske velikega kneza Nikola'a Nikolaie-viča in za vse ruske vojake, ki so padli za svojo domovino. Vsi, ki simpatizirajo z Rusijo, so vabljeni na to svečanost- d— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Red pevskih vaj odslej: v ponedeljek in sredo soprani in alti, v četrtek in petek tenorji in basi. priznava Dr. Čeroetov Poslovni Koledar 1930 s poslovnim adresarjem Jugoslavije za najboljši in najporabnelši. Din 33.5« 5 poštnino. Dr. ČERttE. Miklošičeva 6, Ljubljana. n— Zadruga brivcev, frizerjev 1« lasnl-čarjev v LJubljani javlja članom in cenj-občinstvu, da bodo brivnice in damski saloni na ro!stni dan Nj. Vel. kralja 17. t- m. od pol 8. do 12. odprte. u— Trezna mladina kola »Danica« na državnem ženskem učiteljiščn ▼ Ljubljani priredi v soboto 14. t- m. v šolski telovadnici božično akademijo. b— Podoflcirskl plesni venček, ki bo 4. januarja na Taboru, bo pod gotovo najstro-kovnejšim vodstvom plesnega mo stra g. Jenka, ki bo izvedel vse najmodernejše plese sedanjega časa. Vstopnice v predprodaji po 10, pri večerni blagajni po 15 Din. Cen:eno občinstvo se naproša, da pridno sega po vstopnicah že v predprodaji, da se izogne nepotrebnemu navalu pri večeri blagajni. u— Telovadna akademl'a Sokola n. združena s proslavo kraljevega rojstnega dne bo v torek 17 t. rn. ob 20. v telovadnici državne realke. Vstop prost. n— Ženska realna *1mns»zll» bo proslavila rojstni dan NI. Vel. kraPa dne 16. t. m. ob pol 17. v telovadnici zavoda. Spored: pozdrav, poklonitev kral:u (skupina), dve Senzacija vseh senzacij! Film medicinske fakultete berlinske univerze! Spočetje, rojstvo in rast človeka Senzacionalni film, sestavljen pod osebnim vodstvom prof. berlinske klinike dr. FriedenthaJa.. Fotosi in posebni plakati niso dovoljeni. Film samo za odrasle. Hrvatski tekst spisal prof- Iso Velikanovi d. Samo še danes in jutri! Vsakdo si mora ta film ogledati! Izven programa dva krasna žurnala! Cene nizke! Rezervirajte si vstopnice! Ob Vi na 7„ Vs8. in 9. uri. KINO LJUBLJANSKI DV0E deklamaciji, pevski zbor (venček narodnih pesmi), ait-solo, »Majka Jugovidev« (I. dt-jtnje) in dva telovadna nastopa. u— Československa Obec v Lublani zve svoie pratele na loutkove pfedstaveni, jež porada v nedeli, dne 15. t- m. o 4. hod. od-poledni v Narodnim dome- Hrae se po-hadka »Skritkovd ze stfibrnd hory«. u— Odmev z Matične turneje- Tvrdka Lumiere v Parizu pošilja po vsem svetu tedenska fotografsko-novinarska poročila najzanimivejših dogodkov, ki se dogajajo v zapadni Evropi. Kako pomembna ie bila koncertna turne a naše Glasbene Matice po Franci i, priča baš poslednje Lumiero-vo tedensko poročilo, med katerim le tudi slika Matičnega zbora s pevkami v narodnih nošah. Slika je v izložbi drogerije Gregorič v Prešernovi ulici. u— Plesne vaje Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu bodo v soboto 14. t m. ob četrt na 9. zvečer. u— Neresnična govorica o proda.il Hribarjeve vile. Govorica, da bi bil g. md. Fr. Hajnrihar kupil vilo »Zlatico« pod Rožnikom last g. Iv. Hribarja, je neresnična- Vila sploJ ni na prodaj. u— Počena vodovodna cev v Prešernovi ulici. Ko je vozil včeraj okrog 9. zjutraj po Prešernovi ulici neki avto, se mu je pod kolesi baš nasproti Tiskovne zadruge udrlo več kock tlaka, ki so padle v spodaj nastalo votlino. Nastala je več a luknja, iz katere !e udarila prihodn:i trenutek v močnem curku čista voda. Ljud'e, ki so to videli, so poniteli bližje in opazili, da Je počila v zemlio položena stranska vodovodna cev. Ker je bilo nevarno stati na oboku cestnih kock, so luknjo razširili in je sedai približno velika en kvadratni meter. Voda z veliko moč'o odplavlja gramoz in zemljo v kanaJ- Mestni gradbeni urad je pod vodstvom inž. Klopčarja takoj uredil, da so votlino ogradili, ker je bila podana nevarnost, da se tlak pod težo gledalcev zruši- Voda je zamašila kana! skoro 20 m daleč. Popravljalna dela so se nadaljevala tudi ponoči in bo stvar skoro zopet urejena. : * - ** i -K • ••.•> . - Ur. f pit (p. Ulagdie Ljnbljana, Aleksandrova c. 1 — Obiščite jutri naSo bogato razsta\*o! — Aleksundrova c. 16 a— Nezgoda na Starem trgu- Služkinja Marija Simčičeva Je šla predvčerajšnjim popoldne po opravkih na Stari trg, k er se je na ozkem hodniku izogibala pasantom. V trenutku, ko se je izognila neki ženski, e pripeljal po ozki ulici tik za njo voz cestne električne železnice, ki jo j© mahoma podrl in jo vrgel na hodnik, kjer je obležala. Simčičeva si je pri padcu prebila ustnice in se poškodovala po nogah in rokah. K srca pa so njene poškodbe le lahkega znača a in je m-ogla sama oditi domov. Nezgoda se je pripetila čisto po na-kl učju in io ie pripisovati velikemu prometu na tako ozki ulici. u— Pliusek malte v oči. Ko je stopal trgovski potnik Fran Živic, stanujoč na Celovški cesti 63-, predvčerajšnjim okrog 11. mimo nove stavbe na Sv. Petra nasipu, je baš v istem trenutku padel s stavbnega odra velik kos opeke v trugo malte. Malta .ie pl usknila Živicu naravnost v oči, poškropi en je bil tudi po obleki. Ker mu je pričelo apno kaliti oži, je občutil Živic tako hude bolečine, da ni mogel nadaljevati poti in je moral iskati zdravniške pomoči u— Ukradeni kolesi. Kolesarski tatovi letos tudi pozimi nočejo mirovati- Pred-sinečnjim ie neznan tat odpeljal kolo trgovcu Antonu Šereku izpred trgovine na Gosposvetski cesti. Drugo kolo Je bilo ukradeno enako že v večernih urah sodar-ju Antonu Lukancu z dvorišča biše štev. 18- na Vodnikovi cesti. Serekovo k^!o je bilo že precej rabl'eno. znamke »Puc.i«. dočim Je bilo Lttkančevo kolo še skoro novo, znamke Waffenrad- s tovarniško števil ko 3,130.444. V obeh primerih za tatovi ni sledu. o— Zaradi ženske. Ko se ie vračal železniški upokojenec Anton V., stanujoč na Selu, predsnočnjim iz Lasanove gostilne v Tovarniški ulici proti domu. je naenkrat pristopil k njemu sprevodnik I- D. Ln mu prisolil krepko zaušnico. Težka roka je padla Antonu V. na desno oko, ki je pričelo takoj krvaveti. D. mu je prebil namreč kožo na trepalnicah, zaradi česar se je moral poškodovanec takoj podati v bolnico. »Tu imaš zaradi nadlegovanja«, je zavpil D. za niim, pa ga je tisti hip že prije] stražnik, kateremu je pozneje na stražnici obrazložil, da se je odločil za napad zaradi tega, ker je V. baje nadlegoval n egovo ženo. o— Seznam najdenih predmetov. Na policiji so bili izročeni v poslednjem času naslednji najdeni predmeti: 1 denarnica z vsebino 40 Din, 1 ročna torbica z denarnico in v njej malo denarja, rožnim vencem in raznimi malenkostmi. 1 gramofonska plošča, 3 moški dežniki, 1 košarica, 1 ročni kovčeg, 1 kovinasta zapestnica in 1 košarica. V železniških vozovih so bili najdeni tile predmeti: 1 knjiga. 1 par nogavic, 17 dežnikov, 3 čepice, 1 damski slamnik, 1 prazna aktovka. 1 lovska torba, 5 palic, 1 sukn ič, 1 plašč, 1 žepna svetilka, 1 ročni kovčeg s čevlji, 2 nahrbtnika, 1 obleka, 1 zavitek perila tn 1 listnica brez denarja. o— Iz postelje ukraden denar. Pletilja Albina Goršičeva, stanu:cča v Veliki čolnarski ulici št. 6-, je stopivša predsnočnjin? v svojo sobo opazila, da ie tamkaj vse v neredu in da ii ie nekdo razmetal postelja, Gcršičevo so objele temne slutnje, ki je niso varale. Takoj je hitela k postelji in ugotovila, da ji je neznani storilec odnesel iz postelje 700 Din gotovine, ki jih !e ara-nila v poselski kn;igi. Tatvina je bila izvršena najbrže med 15. in 16. uro, ko se je Goršičeva mudila zunaj, dočim je njena svakinja kopala na vrtu in enako ni bila v hiši- Tatvine ie osumljena neka stara beračica, ki je prej iskala po tamošnjih hišah prenočišča. Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče ▼ CeOn. Prihodnje predavanje bo v ponede! ek 16- t m. ob 20. v meščanski šoli- Predavaj bo univ. profesor iz Zagreba dr. Ramiro Bujas o psihičnih razlikah med moškim hi žensko. e— Likvidacija motokluba »Celje«. Vodstvo motokluba »Celje« sporoča: V torek 10. L m- je bil izredni občni zbor Moto-Iduba »Celje«, na katerem je bilo sklenjeno, da se društvo razpusti zaradi slabega finančnega stan;a kluba in zaradi nesoglasij med članstvom. Istočasno je bilo sklenjeno, da večina članov prestopi v Moto-kiub »Maribor« in da porne e ustanovi posebno celjsko sekcijo mariborskega moto. kluba. Likvidacijo društva bo izvršil poseben likvidacijski odbor. e— Jugoslovenska Matica, podružnica v Celfu. bo imela svoj dinarski dan v ne-del:o 15. t m. Ob tej priliki se bodo prodajale tudi Gortanove razglednice- Na! ne ostane nijče brez dinarskega prispevka e— Sokolsko društvo v Cel'u ponovi telovadno akademijo v nedeljo 15. t. m. ob 4- popoldne v gledališču. Izvajale se bodo tudi vaje s kockami, ki na tiskanem sporedu pomotoma niso navedene. Zunanji posetniki imajo ugodne zveze za po v ra tek na vse strani. Akademija ie dosegla na praznik uedinjen a popoln uspeh in vsestransko priznanje. e— Nenadna smrt V toTek je na svojem gradu Jelšingradu v Šmarju pri Jelšah nenadoma preminul graščak g- Gorup. e— Odvetnik dr. Raih Štefan posluje seda; v Celju, Razlagova ulica 3- Iz Maribora a— Razporcdba prldobnlne v davčnem letu 1929. je razgrnjena davčnim obveznikom od 16. do 23. decembra v davčni upra vi v Mariboru soba št 67. Proti višini davčne ospove in odmer enih davkov se lahko davčni obvezniki pritožijo v 30 dnett po prejemu plačilnega naloga. Pritožbo ie kolkovati s kolkcra za 20 Din- a— Tečaj za kuhanje s plinom. Glede na božično praznike priredi mestna plinarna v ponedeljek 16- t m. zadnje poizkus-no kuhanje s plinom v obednici H. ženske meščanske šole. Splošna peka različnega testa bo za mariborske gospodin e pač neka' posebnega. Začetek kuhanja s plinom je ob 16.30- a— Dijaški kuhinji v Mariboru ie v imft nu mariborskih odvetnikov izročil dr. Mfil-Ier v spomin počastitve poko nega notarja dr. Firbasa 430 Din kot nadomestilo za venec, ga- Leonora Svrljuga, soprogi finančnega ministra pa je v počastifev spomina dr. Glaseria darovala Dijaški kubinit 500 Din- Vsem darovalcem prisrčna iivala! a— Nov most v Mariboru. Na svoji zad-n:i seji je okrajni cestni odbor razimiri-val tudi vprašanje zgraditve novega mostu v Mariboru, ki bo vezal mariborsko predmestje in Pobrežje. Stvar :e še v začetnem štadMu in je potrebno, da s^d^u-iejo razen Maribora tudi vse ok-liške občine ter privatni interesenti. Gradn a mostu je od leta do leta bol5 potrebna in če bo enkrat ta ideja realizirana, jo bo vso prebivalstvo z veseljem pozdravfo. ■— Gradbeno gibanje v Mariboru. Mariborski mestni svet je izdaj na svoji seji ▼ torek zvečer sledeča uporabna dovoljenja: Josipu Grabnarju, Rosinova ulica 19, Marku Samasturu, Radvanjsk-a cesta 16 in Mihaelu Omahnu, Radvanjska cesta 27 — ?Jradba pritlične" stanovanjske hiše; dr. ranu Žgeču, Kosairjeva ulica 37 in Mihaelu Pintasrju, Parmova ulica 7, — zgradba enorvadstropne stanovanjske hiše; Josipu Visočniku, Aljaževa 7, Francu Vidicu, Aljaževa 5, Ivanu Miglarju, Primorska9, Maksu Kranerju, Rosinova 21 in Ubaldu Nasstra-beniju. Vrtna 12, zgradba pritlične stanovanjske hiše. a— Nezgode. V Brestrnici si je 26 letni Jakob Poljančič poškodoval levo roko na dlani. V skobelni stroj je zašel z obema rokama 18 letni koiarski pomočnik Slavko Štampar. Obema je rešilni oddelek mariborske posta« nudil prvo pomoč, nakar sta lahko odšla v domačo oskrbo- a— Avtomobil se Je vnel. Na Kral a Petra trgu se je včeraj popoldne ob pol 4. pri Pelikanovi bencinski črpalki vnel avtomobil, v katerega so pretakali bencin. Hipoma je švignil ognjen steber kvišku in nastal Je tako gost dim, da ga je opazila tudi čuvajka na stolpu stolnice. Lastnik ie bil toliko duha prisoten, da je naglo prerezal cev črpalke ter preprečil večjo nesrečo. Avtomobil so nato odpeljali s tovornim avtom v garažo. Mariborski gasilci, ki so prispeli na kraj požara, so se omejili na izoliranje cevi in preprečili ev. požarno nevarnost. Na kra;u se ;e seveda nabralo mnogo radovednega občinstva. eBHHHHHHHHHHH23i| (Dcdnifcovo ptaiitko $a L kapi rei izvodov Tiskovna zadruga. Brezhiben izvod plača S Din 15'-Knjigo je prinesti oziroma poslati g v prodajalno Tiskovne zadruge, Ljubljana, PreSernova ulica. faBSBBBBBBBgMSa Iz Škofje Loke H— Prošnja. Občinstvu, ki r obilnem Številu potuje dnevno iz Škofje Loke na kvlodvoc in nazaj, bi bilo zelo ustreženo, da ima avtbusni podjetnik na vidnem mestu naznačeno ceno za enosmerno vožnjo, ker se vozntna tako pogosto spreminja. šl— Zopet nesreča. Avtobusni podjetniki imajo kljub veliki vestnosti, ki jo posve-Jajo svojim vozilom vendarle večne križe sn težave na vožnjah Tem nezgodam so taajveč krive izredno slabe ceste. Ko je v začetku tedna vozil avtobus iz Železnikov ca Škofjeloški kolodvor, je vozilu počila pred gradom viteza Strah!« pnevmatika. Avto so zvlekli na bližnje dvorišče, potniki p« ao morali malone leteti na postajo. Iz Kamnika ka— GledaliSko predstavo prirede člani Čitalnice danes zvečer in jutri popoldne. Igrala se bo veseloigra »Poslednji mož« v režiji g. Vedlina, nastopil bo ves ansambel. Glavno vlogo bo imel g. Golob Zanimanj« za "»ro je veBko in bi bi)!o dobro, da e: občinstvo nabavi vstopnice že v predr prodaji. ka— O izginulem orožniku P., ki je v Sredo zapustil dom in se pod&J neznano-kam so »e širile po mestu razne pretirane govorice. Orožnik P. je od četrtka zvečer v domači oskrbi. V času, ko so ga pogrešali. j« bil v B^trici in okolici. Iskali so ga tudi orožniki, ker je obstojala domneva, r»s!en pri Trboveljski premo«okopni družbi. Vsa porzvrcVrvania za njim so ostala brezuspešna. Sedaj pa je prijavil trboveljski občini posestnik France Se-levšek. da je našel v tkzv, papeževem gozdu truplo neznanega moškega, ki je že v rarpadu Orožn:štvo ie ugotovilo, da gre za truplo pogrešanega Jermana, ki je moralo ležati v gozdu že dober mesec. Ali je Jerman postal žrtev nesreče ali pa morda kakega zločina, bo ugotovila preiskava. Iz Novega mesta n— Sokolsko društvo v Novem mestu priredi danes 14 t. m. ob 8. zvečer v Sokol-skem domu predavanje urednika g. Pod-bevška o Panevropi. n— šnhovo simiiltanko je priredil novomeški šahovski klub. Produkcija je trajala dve uri. Dolenski prvak gosp. Dernovšek je igral proti najboljšim igralcem in je dobil vse partije. n_ V Kandiji je nrnrl hišni posestnik, gostilničar in pekovski mojster gosp. Josip Vovk. Blaa mu spomin! \7 Murslfu Sohftte pm— Roparski napad. 7. t. m. sta dva maskirana in oborožena roparja napadla v gozdu velep*>sestve Esterhazv blrzu Tur-nišča blagajnika lesne tvrdke v Dolnji Lendavi in mu odvzela 93000 Din. Omenjena tvrdka seka gozdove grofa Esterha-zyja in blagajnik je bil baš na potu, da izplača delavce. Krivca zasleduje orožni-štvo. pm— Huda nesreča. Dne 9. t m. je peljal Osvald Ernest, posestnikov sin iz Do-manjsevcev, pohištvo z Madžarskega. Ko je v obmejni vasi Hodošu hotel zopet stopiti na voz, se je tako nesrečno »podtaknil. da je padel nod kolesa voza. ki so mu dvakrat prelom la levo noco. Prepeljali so ga v bolnico v Murski Soboti. pm— Umrl je 12. t. m. v bolnici Šolar Ivan h Sela. Umrli je prejšnji dan nesel na prodaj v Beltince predrvo. Tam mu je nenadoma podalo slabo in je kmalu po prevozu v bolnico izdihnil. Iz Ptuia J— Podružnica Kola jugoslovenskih te-sfer priredi 17. t. m. v gledališču božični* co revnim ptujskim otrokom. Za okoliški soli bo obdarovanje dopoldne ob 10., za mestne šole popoldne ob 3. VREMENSKO POROČILO Meteorolog*! tavod r Ljubljani, 13. decembra 1929. Viiina barometra 90P8 m Kra| j Cas M sa — fcp Smer vetra 1 Barom. Temper io brci ne Opazovanja —„ u Od V m in sek. Llabllaaa 767 C 3 85 mimo Maribor 7659 7 75 NW 4 Zagreb 76^4 5 58 W 2 Beograd i. 764 9 90 W 2 Sarajevo Dubrovnik S koplje 7. 763"9 1 99 NE 8 80 m 762-6 8 65 NW 1 la o* 1 3 8 10 10 9 Padavin« vneta Del r mm do 7. ar« 1-3 3-0 1*0 9 NajviSja emperatura danes v Ljubljani: na vzhaja ob 14.23, zahaja ob 5.7. Solnce vzhaja ob 7-30, zahaja ob 16.18, Iu7.6 C, najnižja 3.2 G Dunajska vremenska napoved za soboto: Večinoma jasno, na nekaterih krajih megleno, temperatura se bo dvignila. GOSPODARSTVO Revizija carinske tarife Kakor smo že poročali, ee je 10. In 11. t m. vršila v Beogradu konferenca gospodarskih zbornic, ki jo je sklicala ljubljansko Zbornica za TOI. Na tej konferenci, ki ji je predsedoval predsednik beograjske trgovske zbornice gosp. Miljutin Stanojevifi, se je razpravljalo predvsem o skupnem predlogu gospodarskih «l>ornic v pogledu revizije splošne carinske tarile. Pri razpravi o tem vprašanju so konferenci prisostvovali tudi predstavniki Centrale industrijskih korporacij in njenih članov. Referat k reviziji carinske tarife je podal tainik ljubljanske zbornice gosp. Ivan Mohorič, ki je predlagal tudi konkretne predloge z obširno utemeljitvijo. Po daljši debati so bili skoro vsi predlogi ljubljanske zbornice sočasno sprejeti ler je bilo usvojeno, da se ▼ imenu vseh zbornic predložijo za revizijo carinske tarife naslednji principi: 1.) Revizija mora obsegati odredbe zakona o splošni carinski tarifi, tekstacijo posameznih carinskih postavk, 1" Vor tudi višino carinskih postavk. 2.) Carinski tarifi se mora dati elastičnost, ki je potrebna, da se pri bistvenih spremembah gospodarskih razmer in produkcijskih pogojev v tuzemstvu in inozemstvu takoj in neposredno zaščitijo interesi domaČe produkcije. V tem smislu je treba reformirati tudi plačevanj« davka na poslovni promet 3) Sistematično je treba izvesti načelo svobodnega uvoza arirovin in minimalne obremenitve pogonskega materijala, ki služi za svrhe produkcije. 4.) Ugodnosti za uvoz polizdelkov in pomožnih sredstev, ki so v sedanji tarifi dane samo gotovim industrijskim panogam, je treba načelno razširiti na ostale panoge. V zvezi s tem 6e priporoča, naj se istočasno z vzakonjenjem revidirane carinske ta-rife uveljavi tudi zakon o pospeševanju domače industrije, s katerim naj se podrobno in po stvarnih potrebah posameznih panog praktično izvede to načelo, pri čemer je treba upoštevati tudi potrebe paroplovbe, posebno pa izvozne industrije. 5.) Pri reviziji je treba upoštevati, da obstoja znatna razlika v produkcijskih stroških pri naši ln inozemski industriji, kakor tudi okolnost da ima največji del inozemske industrije, ki izvaža svoje finalne proizvode v našo državo, odprto ce. neno vodno pot, dočim največji del naše domače industrije ne uživa nikake podpore pri železniški tarifni politiki. 6.) One panoge domače delavnosti, ki so v stanju s kvalitativnimi izdelki in v do-voljni količini kriti potrebe domačega tržišča in katerih obstanek je pri današnjih carinah zaradi inozemske konkurence, ki dela pod povoljneišimi pogoji, ogrožen, je treba izdatneje zaščititi, da se more kapaciteta domače produkcije v celoti izrabiti. 7.) Odnosaje med earinnmi na proizvode, polizdelke in pomožna sredstva, ki so bili deloma spremenjeni zaradi koncesij, danih drugim državam v trgovinskih pogodbah, je treba zopet dovesti v pravilno skladnost 8.) Carine na predmete, ki se ne izdelujejo v državi in ld so bile odrejene za pogajanja z drugimi državami v taki višini, da prekomerno obremenjujejo produkcijo in konsum. je treba znižati na nivo. ki bo sprejemljiv tako s stališča tiskalnih interesov kakor tudi glede na interese konsumen-tov in na potrebe razvoja našega gospodarstva. 9.) Iz kolektivnih pozicij je treba izdvojiti vse predmete, ki se Izdelujejo v državi ter za te predmete odrediti posebne postavke, da bo njihov promet mogoče podrobneje kontrotirati. 10.) Skupno z revizijo je treba iadelati in izdati komentar carinske tarife, Ln sicer s sodelovanjem zbornic. 11.) Ob priliki revizij« Je trefoa stremeti za tem. da se nomenklatura naše carinske tarife čim bolj približa skupni carinski nomenklaturi, ki jo je izdelalo Društvo narodov. Konferenca je dalje razpravljala o projektu mednarodne konvencije o carinskem premirju o zavodu za pospeševanje zunanje trgovine in o pravilniku za ta 3 12!« 30. „ 1928 897 623 1022 80. „ 1929 1147 874 2021 Na žirovnih računih pri Narodni banki in Poštni hranilnici je torej naloženih te preko dve milijardi Din, to je za eno milijardo Din več kakor lani v istem času. Dočim je razmeroma visoko stanje v letu 1927. povzročila le realizacija dolarskih posojil (od države in Drž. hip. banke), je letos naraščanje likvidnih sredstev povzročila okolnost, da sredstva iz izkupička letošnje obilne letine še ni bilo mogoče plasirati. Zagrebške banke so že znatno znižale obrestno mero za bančne kredite, vendar so v svoji kreditni politiki še vedno zelo stroge, zato je tudi razumljivo, da vlada v mali trgovini, obrti in industriji navzlic veliki likvidnosti na denarnem trgu še vedno občutno pomanjkanje denarja. — Dalin|e dviganje deviznih rezerv prt Narodni banki. Iz izkoesa Nairodm« bank« od 8. t. m. fe ra®v»d»w>, da so se v prvd četrtaikii decembra devizne rezerve ponovno poiveda-te za oikmog 56 mitijoooiv Din (v teka«u o4 na 122 in sedem osmink centa. V Budimpešti pa so danes tečaji pri vztrajni tendenci ostali na včerajšnji višini. Pri nas se kupčija razvija mirno; nekaj pšenice se Izvaža v Bolgarijo in ostale balkanske države. + Ljubljanska borza (13. t. m.) Tendenca za pšenico in koruzo trdna, za oves mirna in za rž slaba. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni)? baška, 79 kg 245 - 247.5 ; 78 kg 242.5 -245} 77 kg 238.5 — 240 5; sremska, 77 k? 235 — 237.5, slavonska. 77 kg 227.5 - "'30J moka: ,0« franco Ljubljana 370—375; koru. za: baška. umetno sušena 195 — 197-5. po mlevski tarifi 192.5 — 195. Času primerno suha 168.5 — 170; ječmen: baški 63/64 kg 187.5 — 190; oves: baški 192.5 — 195. + Novosadska blagovna borza (13. t m.)' Tendenca nespremenjena. Promet: 18 va-gotov pšenice, 14 vagonov koruze, 8 vagonov moke in 2 vagona otrobov. Pšenica: baSka, 77 ks 190 — 195. baSka in gornjo-baška, 78 kg 192.5-197-5. južnobanaška La sremska, 77 kg 180 _ 182.5. Oves: 137.5 do 142Ji. Ječmen: baški 122 — 127.5. Koruza: baika ln sremska 102.5 — 105; s kakovostno garancijo 105 — 110; ta december - januar 107.5 — 110: za marc. ladi<» Dunav 125 do 190; umet suš. 127.5 — 130. Moka: oaška ,0< 305 — 310; »2« 275 - 280; ,5« 235 do 240; >6« 185—190. Otrobi: 90 — 95. +. Dunajska bona za kmeUiske protevoJo (12. t- tn.). QLede na tendenco mozemskiti boms )e bito raapotoAenje na dunajski borzi mirnejše. Ponudnik« so nižali svete »ahteve sa kmiAno žitto m 2—3 fieSike viminje. V krmni le ptršio do ve5-£h teap&i n bteigo ipo Dimavv navzgor do Pa«-9MV. Tečaji so ostali v glavnem nejaprentenjefli. Steznike IkMw pasove, nedrčke, vse po itvoM meri, aajnovejSHi krojih, Izdeluje po meri A. HUTTER, Tavčarjeva 11/11 poleg sodnije. Opozorilo in pojasnilo« Do«eb ee, da dobilo stirank«. ka aahtevafo -t tnaov^nah tttao k*vo »SLADA« pnodiik«. Iri nI s našo firmo v nrikaM 8 veri, dasi mu ie ima podcibmo, namreč »Sfado«. Cenieni odtamald V*-ne (tefimenave in ržene) tov« »SLADA« pro«*. mo, di pa®i jo natančno 00 Ime. ker zrn prodalo* te 5 podc.bn«m imeni ne odtsjo-vatnjamo. Praiama »Slada«, dr.io.&, Cesta aa RožaGk 19 BC^Dtainroo mm g * Deset minut pri Ivana Meštroviču Spomenik hvaležnosti FranciiL — Umetnikova pot v Ameriko. Beograd. 10. decembra Pred ctoevi le posetil Beograd veliki ju" Koslovenski mojster Ivan Meštrovič. Posetil sem za v hotelu »Ekscelzior«, kjer se je bil nastanil. Popoldne je. »Oo Štirih spi.« mi reče ▼ratar. Počakam v salonu. Štiri odbije in točno se pojavi na vratih. Pozdraviva se, poznava se že iz Zagreba. »Verujte mi. nimam mnogo časa. nmogo urijateljev. že precej časa nisem bil v Beo" gradu, potem pa tudi opravki.« Ravno to me zanima gospod rektor (Ivan Meštrovič je rektor Visoke umetniške šole v Zagrebu). Preden vas vprašam o novih očrtih, dve tri besede o vaših zadnjih de. iih. Grgur Ninski in njegov položaj na Pe-ristilu v Splitu? Mesto na Peristilu sem izbral sam. Ostane tam. dokler se vsi ne složimo. Imamo še malo opozicijo. Don Frano Bulič ie vodja te opozicije. Zdi se. da se še ni sprijaznil s položajem spomenika? Menda še ni, verujte mi. ne vem. Gospod rektor, javnost je svoj čas z zanimanjem sprejela vaš projekt o skupnem spomeniku kralju Tomislavu in kralju Petru. nazvan Kraljevi kamen, ki bi se bil postavil v Splitu. Kaj bo s tem spomenikom? Načrti za Kraljevi kamen so gotovi. Na francoski obali v Splitu bomo zasuli malo morja. Veliki kameni blok nosi na eni strani reliiei kralja Petra na konju, na drugi oa reliiei kralia Tomislava. Kamen bo stal aa velikem stopnišču. Okoli spomenika bodo postavljeni ščiti z grbi Reke, Zatira, Trsta in Pulja. Načrti so gotovi, kakor sem že dejal. Samo denarja nam manjka. Vsekakor mora prispevati država in seveda tudi občina. Kako ste zadovoljni s položajem vašega Pobednika. odnosno Glasnika, kakor so ga prekrstili, na Kalemegdanu? Položaj je prav dober, samo figura Glasnika je premajhna za visoki steber. Po-bednik je bi! prvotno zamišljen kot zaključek vodnjaka, ki bi stal na Terazijah. Vodnjak je bil projektiran in poedini deli izpiti še pred vojno. Med vojno se je nekaj kosov izgubilo. Prišla ie potem kampanja proti golemu človeku v sredini mesta in tako je končal na Kalemegdanu. Ogleda! sem si ga osebno od vseh strani: prav lepo pristaja nad terasami Kalemegdana. Rekli ste mi. da prihajate v glavnem zaradi poslov v Beograd. Imate nove načrte? Ravno zaradi novega projekta prihajam. Beograd namerava postaviti spomenik hvaležnosti Franciji. Komisija, ki ii je poverjena skrb za ta spomenik, mi je poverila izvršitev. Sedai snujem načrt Spomenik bo stal na Kalemegdanu tam, kjer so sedaj spomeniki raznih književnikov ln kulturnih delavcev, nekako v sredini. Po dimenzijah bo precej visok in viden iz cele Kneza Mihatlove ulice. Zamisel, detajli? O tem vam ne morem reči prav nič. Od komisije sem dobil samo dimenzije. Vaša dela v Ameriki? v Indijanci so Postavljeni. Delam na cerkvi sv. Jamsa v Newyorku. V Ameriki imam preeei naročil, tako da imam dela za več kakor dve leti. Takoj, ko končam stvar v domovini, se pripravim na pot čez lužo. Mak) sva še pokramljala o Račičevi grobnici. na kateri so se nekatere iigure zaradi slabega materiala pokvarile, in o njegovem kosovskem ciklusu, ki je v glavnem zbran v muzeju Kneza Pavla v Beogradu. Zahvalil sem se in pozdravil in interview je bil končan. —li. Ustanovimo Akademijo za vzgojo odraslih! Vse naše javno življenje je zdaj v znamenju osredotočevanja in poenotenja. Vse kaže, da odločilni čin i tel ji streme po racionalizaciji javnega dela, po sinteai vseh pozitivno delujočih sil. Prišlo bo tudi do racionalizacije vsega kulturnega udejstvova-nja. In tu se bo treba lotiti važnega problema : kako podrediti vzgojo odraslih enotnemu vodstvu. Drugi narodi imajo akademije, na katerih se proučuje problem vzgoje odraslih: . iz njih prihajajo najboljše pobude. V Lon- j donu se je celo ustanovila svetovna zveza za vzgojo odraslih. Nemčija je osnovala po vojni 76 vzgojevalisč (internatov) za doraslo delavsko in kmetsko mladino in 275 mestnih ljudskih visokih šol, na katerih poučuje skoraj 4000 učiteljev, ki vzgajajo široke ljudske plasti v narodnem in državotvornem duhu. Prireditev imajo več ko 10-000 na leto. Dovolj je znano, kako se je razširilo ljudsko visoko šolstvo v nordijskih deželah, zlasti na Danskem, kjer obiskuje vsak tretji prebivalec te zavode. Sploh vidimo v inozemstvu mogočen napredek vzgoje odraslih, le pri nas vlada v tem pogledu še pravo zimsko spanje. Kljub preobilju našega kulturno - društvenega življenja se niti ne zavedamo, da je baš tu najvažnejši, najtežavnejši problem, od čigar pravilne rešitve zavisi v veliki meri, kakšno vlogo bo igral naš narod v mednarodnem orkestru. V sedanjem času bi se pri nas najlažje uresničile te nove, velike ideje. Ustanovila naj bi se Akademija za vzgojo odraslih, ki bi vodila in podpirala kulturno delo po vsej državi in ustanavljala povsod ljudske visoke šole, okoli katerih naj bi se osredotočilo naše prosvetno delo. Samo tako bi se vršila enotna vzgoja ljudstva v pravcu bratstva, strpnosti, narodnosti in državotvornosti K. 1 »Vstajenje" na ljubljanskem Delavskem odru Ljubljana se je obogatila z novim liud-skim gledališčem. Poleg šentjakobskega odra in Ljudskega odra smo dobili 1. decembra t. 1. v gledališki dvorani Delavske zbornice nov. Delavski oder. To dejstvo, ki je za neke plasti ljubljanskega prebivalstva gotovo velike prosvetne in kulturne važnosti, je vsekakor toliko pomembno, da ga je treba zabeležiti S tem odrom je dobilo poljudno . prosvetno gibanje v Ljubljani nov, motoričen faktor, ki bo nedvomno osvežujoče posegel v kulturno življenje nižjih slojev ter tvorno tekmoval z ostalima dvema ljudskima glediščema. Jasno pa je, da ie vsako prosvetno delo, vsako kulturno prizadevanje in napredek mogoč samo v medsebojni tekmi, v sveži razgibanosti in bujni raznolikosti prosvetnih organizacij. Novi oder je simpatičen po svoji velikosti docela ustrezajoč velikosti dvorane. Dvorana sama je manj simpatična: gole stene učinkujejo hladno. Kriti hodnik na desni dvorane se mi ne vidi praktičen. Kljub temu je dvorana priporočljiva za manjše prireditve in predavanja, dvorana, kakršno smo v Ljubljani že dolgo pogrešali. Novi oder se je krstil z uprizoritvijo Ba-taillove dramatizacije Tolstega romana »Vstajenje« v režiji B. Krefta. Kreft se je izkazal kot režiser že lani, ko je v Dramskem gledališču z velikim uspehom postavil na oder Golouhovo »Krizo«. Vendar je imel v »Krizi« znatno lažje stališče nego v »Vstajenju«. Tam je igralo delavstvo po večini samo sebe. »Vstajenje« pa je, dasi je ta dramatizacija umetniško skoraj brezpomembna, ker niti oddaleč ne more nakazati psiholoških prehodov in razvoja v Nehljudovu in Katjuši, vendar v bistvu psihološka igra, gibajoča in razvijajoča se v tujem miljeju. Te psihološke strani Kreft z močmi, e katerimi je razpolagal, razen mestoma v Katjuši. ki jo je igrala ga. Sever-jeva, ni mogel izčrpati. Nehljudov sam je bil trd, vnanji, prej germanski, nego ruski tip, zato premalo prepričljiv. Vnanja igra pa je bila v nekaterih prizorih izvrstna, zlasti se Kreftu posreči operi ran je z množico. Višek igre je bil nedvomno prizor v ženski jetnišnici, ki je bil sicer prejarko iznaturaliziran, vendar pa plastičen, živ. V tej ženski množici, ki so jo razen Katjuše vpodobile menda izključno delavke, je bilo opaziti nekaj jako ostro izoblikovanih likov. Opozorim zlasti na rdečo žensko in debelo žensko ter na Katjušino zaupnico. Istotako je bilo med porotniki nekaj zanimivih, dasi ne docela dognanih tipov. V zadnjem aktu je ugodno opozoril nase Simonsov, igralec, ki je že v »Krizi« izkazal 6vojo svežo nadarjenost. Konec pri Bataillu zvodeni; Kreft ga je osvežil z nekakim piscatoMkiiii zaključkom. Ob zvokih marseljeze gredo jetniki na pot. Mene ta zaključek ne moti. V splošnem: večer lepega prizadevanja. Zanimiv večer, ne toliko po svoji umetniški dognanosti, kot po nazorni sliki igralsko - umetniških sposobnosti našega delavstva. Ako se razvoj ne prekine, bodo predstave nedvomno dovršenejše, umetniško bolj strnjene, brez diletantske okornosti posameznikov. Tedaj utegne postati ta oder to. kar je njegova naloga: da bodi v dobrem pomenu besede avantgardistično gledališče med ljudskimi odri v Ljubljani. A. Nemška pesnica našega Jadrana V založbi Josef K5sel & Friedrich Pustet v Miinchenu ie izšla zanimiva pesniška zbirka »Siidlicher Sommer«. Nje avtorica Je Paula von Preradovič. vnukinia slavnega hrvatskeea pesnika Petra Preradoviča Spajanje slovanskega in nemškega rodu v Preradovičevi rodbini ie dalo pesnico, ki se izraža v bogati, do vseh odtenkov občuteni nemščini, ki pa nimalo ne prikriva svojega slovanskega rodu. Pavla Preradovič pravi o sebi: »S ponosom in hvaležnostjo nosim v svoji krvi slovansko dedšči-no, vendar sem nemška pesnica. Duh mi ie zajemal hrano iz nemške kulture, vzlic temu pa se nič manj ne priznavam k dnbu svojega deda Petra Preradoviča.« Ce se ne motimo, je knjiga »Sudlfcher Sommer« prva zbirka te slovansko-nemške pesnice. Listajoč do nieni ljubki knjigi za-denemo poleg manj ubranih in impresivnih verzov vse polno dokazov njenega pristnega lirskega talenta. Vnukinia Petra Preradoviča nadaljuje delo velikega poeta s finočutnim izrazom novega časa in s prijetno barvo ženske duševnosti. Njene pesmi niso futuristično igračkanje z verzi in ritmom: po formi izhaja nemara od Hei-neja in se popolnoma razživi v Impresionizmu. Zato pa so v tej knjigi pesmi, ki imajo notranjo lepoto, oblikovno blagozvo-čje in idejno pointiranost Pesmi, ki kažejo nadarjeno začetnico. Posebno nas zanima nje knjiga zato. ker opeva iugoslovenski svet. S toplimi barvami slika našo Dalmacijo In tstrski pej-saž. brinie, oljke in ciprese, sinje morje, kršne obale, dalmatinsko vino. Morda utegnejo te nežne pesmi o naši solnčni deželi. o našem divnem morju odmevati v marsikaterem nemškem srcu kakor Migno-nin klic po zasanjani deželi citronovega cveta. Mi jim želimo mnogo prijaznih odmevov. (Knjiga »Sfdlicher Sommer« stane v platno vezana 4 M.) Iz zagrebške gledališke kronike Zagreb, prve dni decembra V Narodnem kazalištu smo imeli v zadnjem času dve dramski premieri. Prva, »Ljubavna pustolovščina«, je bila združena s proslavo 25letnega umetniškega delovanja ge Vere Hržičeve. Pred predstavo je izročil upravnik g. Čekič ugledni jubilantki kraljevo odlikovanje: red sv. Save IV. stopnje. Ravnatelj drame g. Raič je v lepem govoru orisal zasluge ge Hržičeve za hrvatsko gledališče. V imenu igralcev je jedrnato čestital g. Nučič. vrstili pa so se tudi drugi gratulanti. Ker ni nihče prišel praznih rok. je bil oder kmalu poln cvetja, vencev ln daril. Slavnost se ie končala z iubilantkino zahvalo, nakar se je vršila premijera »Ljubavne pustolovščine«. Delo francoskih komediografov P. Ar-monta in M Gerbidona je prepleteno z rdečo nitko socializma in mestoma nagla-šeno z že obrabljenimi gesli socialistične ideje. Dejanje je precej razvlečeno. Pod veščo roko režiserja g. Raiča je vprizori-tev prav lepo uspela in lo ie občinstvo toplo sprejelo. Ga Hržič ie v glavni vlogi Irene Vernier dala svoje najboljše in dokazala, kako upravičeno je bilo malo prej laskavo priznanje g. Raiča. Igrala je — pač tudi pod vtisom svoje slavnosti — Jako temperamentno. V Malem kazalištu se Je vršila premiera Molnarjeve »Olimpije«. Ta veseloigra ima bolj ali mani satiričen značaj: je izrazit salonski komad iz življenja nekdanje avstrijske višje aristokracije. Dejanje se odigrava v nekem avstrijskem letovišču. Igro odlikujejo duhoviti in precizno izpeljani dialogi, ki so sploh Molnarjeva posebnost Ga Mihičid, ki je igrala princeso Evgenijo, „Sedam pripovedaka" Beograd, v decembra. V drugem, novemberskem kolu pred kratkim osnovane periodične (mesečno po lest knjig) »Narodne knjižnice«, ki je že s svojo prvo in drugo edicijo vzbudila veliko pozornost in si pridobila dosti simpatij, j« izšla med drugimi tudi drobna, niti polnih sto strani ne obsegajoča knjiga z zgoraj citiranim naslovom, ki pa že zato, ker j« izvirna, še bolj pa radi dovolj posrečene izbire posameznih reprezentafciv-nejšfh pisateljev in njihovih del vsekakor sashtži, da jo obširneje omenim. Upoštevanja vredno in z ene strani morila razumljivo je dejstvo, da so Srbobrvati y oni književni vrsti, v noveli, specijalno ▼ oni krajši, za dober korak pred nami Slovenci. Pesem, posebej prava, mehka in Urški najbolj vibrantna, pa boij slabo uspeva pri njih, dočim moremo mi pokazati par imen, ki so na tem polju evropsko visoka. Se to moram omeniti, da zadnjih nekaj let pri Srbih 9kokoma narašča roman. In Se en zanimiv pojav sem opazil pri posameznih srbohrvatskih književnikih, da namreč začno s pesmijo kot najsponta-nejšo književno vrsto, sedlajo v krajšo lir-ako proze potem v širše zgrajene pripovedne osnutke in v novelo, da v svojih ustvarjajoče naibolj nabreklih letih preklelo 1» roman. Da v potrdilo navedem samo par sodobnih imen: Ivo Andfrič, Si niša Paunovič, ki je šele do novele prišel, Mi-lo5 On jonski, Hamza Humo. Od vseh na-Sih pokrajin ima danes menda ravno Bosna največ a najmočnejših novelistov. Najvid- nejši so: Jevtič, Andrič, Palavestra, Humo, J Kikič, Samokovlija. Pri Hrvatih izstopajo 1 Krleša, Cesarec, Bartulovič; med Srbi oba Petroviča, Živadimovič, Kovačevič, Miličič, Nasič in še nekateri. Da preidem na »Sedam pripovedaka«. S po eno novelo so zastopani: Andrič, Bartulovič, Živadinovič, Kovačevič. Miličevič, Miličič in Rastko Petrovič. Nekatere so bile že preje izšle v posameznih revijah in proznih knjigah in so tu samo ponatisnjene. Vendar knjiga ni ontološka. Daljša novela Iva Andriča: U musafirhani je vsekakor ena aa jimpres i v ne j 5i h v vsej knjigi. Andrič ko da se je po prelomu specija-Mziral za predokupacijsko in z orijental-skim ama^gaoom prevlečeno Bosno. V pričujoči noveli je karakteristično podano razmerje samostana do v oni dobi nad Balkanom gospodu jočih Turkov, ki so imeli povsod dostop in pravico do vseh ugodnosti. Toliko neiskane pristnosti, zadetega humorja in svojevrstne stilistike je v nji. In onih neiskanih psiholoških tenčin. ki jih med vsemi jugoslovenskimi prozisti morda ravno Andrič zna najbolj komplicirano razvozljati in razprostreti pred vami. — Dalmatinca Nika Rartuloviča proza: Martin Lijun i Bartič Bat je najdaljša od vseh. Bartulovič je dal ostro izstopajoči podobi d^-eh svojevrstnežev, vrženi v starinsko, strahote vzbujajoče ozadje, ko je kuga morila po Starem gradu in Dalmaciji. Ljudje so padali ko muhe na jesen, Lijun pa rh je prepeva je v živo apno pokopaval. Tudi Ba,rtiča je navidez mrtvega vrgel v apno, aili kmal-u se je prepričal, da je živ hi mu je pomagal iz jame. Potem sta v primitivnem prijatelijstvu živela vsakdanje življenje, polno drobnih, včasi psihološko čudno nerazumljivih epizod. Ko pa je Martin Lijun Bartiča Bata v drugo in zares pokopal, se je v domačo Zagoro nameril; pa je sredi klanca skoraj stoleten srečal smrt. — Stojan Živadinovič je dal drobceno, ali do konca zadeto sličico: Brača. Na štirih straneh je tako mikavno opisano življenje dveh emigTiranih Rusov, ki sta brata, mornariška delavca, prijatelja »votke«, ki pa ne moreta drug brez drugega. »Mi guljalri!« je njuna parola in sproščen je. In ko žorža pijanega pritisnejo železne cevi na dnu ladje, se Dimitrije naslednjega drn« obesi na stopnišču, ker ga, kakor pripoveduje, brat kliče. Drobec je to m umetnina zase. — Največi sevap Božidarja Kovače\'iča je vzet iz knjige z istim naslovom. Neka romantika, nameša-rva z bolom siromaštva in težavami beograjskega predmestja je v njem. Pred-smirtno zbližanje tuberkuloznega Serafima PrizTenca in vlačuge Živke, ki stanuje v istem dvorišču, je zanimivo podano. Takole karakterizira Kovačevič Serafima Prizrenca, dijaka Svetosavske večerne Šole: »Uzalud je neštedHmice §erdao mladost: ni u največem zanosu ne smetmi s uma misao smrti. Od Ohridskog jezera do beo-gradske kaldrme on rasu svoje Sudnje, patnje, pijanstva, dert, i po drumovima spavaše bez novaca, kučišta, prijatelja, »li nikada ne zaspa bez te m^sli«. — Iz del nedavno umrlega Veljka Miličeviča je vzeta novela »Nočni leptiri«, nap-isam že po svetovna vojni. V miiieu ciganske duše nas prenaša Miiičevič, dolgo in tragično zgod- mater. katera se ne more žrtvovati za hčerko Olimpijo, je igrala neodoljivo močno. Ga Kraus ie podala očarljivo Olimpijo Tudi to igro ie občinstvo sprejelo prav simpatično. M. F. 1000 najlepših novel Zbirka novel z naslovom »1000 najlepših novela« ima čudno, za hrvatsko knjigo značilno usodo. Najprej jo je začel izdajati v samozaložbi njen inicijator in urednik Ljubo Wiesner. Izšli so_ če se ne motimo — trije zveaki. Ko e samozaložbo ni šlo, se je odločila za izdajanje tiskarna »Merkantile« v ZagTebu, ki je izdala nekaj zvezkov in tudi opešala. Sedaj je prevzela to zbirko založba in tiskarna »Slovoc (E. Zagotta), ki je zmanjšala obseg in znižala ceno ter obeta, da bo zbirka poslej izhajala redno v mesečnih zvezkih. Pesnik Ljubo NViesner je na vseh teh peripetijah vztrajal s trdno vero, da tako dobre zamisli, kakor je izdajanje obsežnega cvetobera svetovne novelistike, ne more povsem propasti. Njegova izbira je dobra; kaže urednika s finim estetskim okusom in širokim razgledom po svetovuem slovstvu. 13. zvezek, s katerim se je vpeljala nova založba, je prikupen po vsebini in opremi. Zbirki želimo, da bi se vsaj zdaj zakorininila in izvršila svoj lepi program do kraja. Zvezek na 82 &traneh stane 12 Din. Naroča se tudi preko »Tiskovne zadruge« v Ljubljani.__ Dva spisa Mirka Kusa Nikolajeva (»Mart«. — »Moral dvilu klasa«.) Dr. Mirko Kus Nikolajev je zelo plodo-vit in mnogostranski publicist O njegovi knjigi »Sociologija milieua« smo na tem mestu izpregovorili pred nekaj tedni. (»Jutro«. 26. oktobra 1929.) Pravkar sta izšla zopet dva njegova spisa: »Marx« (ponatis iz koledaria »Slobode*) in »Moral dviju klasa«. Obe sta nov donesek k domači marksistični literaturi. V prvem podaja pisec na 20 straneh oris življenja in mišljenja Karla Marxa. Zanimivejši ie drugi spis, ki je tudi po obsegu znatnejši. »Moral dviju klasa« je premotrivanje sodobnega spolnega problema in krize zakona. Dr. Kus-Nikolajev umeva ta kočljivi in zapleteni problem s stališča historičnega materializ-ma: sedanja oblika zakonskega življenja mu je zgolj plod meščanskokapitalističnega družabnega reda. Naravno je, da pisec zagovarja osvoboditev žene z uvedbo svobodne ljubezni; v tem pogledu gre celo dalje od Bebela ln se močno približuje nazorom proshile Aleksandre Kolontajeve. Taki zagovori svobodne ljubezni se pojavljajo že dolgo tudi izven marksističnih vrst med »buržoazijo« in je vprašanje: kje so čistejši nameni: tam ali tu? Nemara tam, kjer so čistejši ljudje: ideal spolne raz-brzdanosti in anarhije v odnosih med moškim in žensko pa moino diši po sumljivem okusu raznih degenerikov, ki bolujejo na hipertrofiji svojega nagona in delajo iz njega celo filozofijo. Da cerkveni blagoslovi niso več učinkovito sredstvo za trdnost zakonskih zvez, je danes že jasno v najširših slojih, vendar bi morali ljudje, ki oznanjajo množicam nov evangelij, že v naprej določiti sankcije, da se ideal svobodne ljubezni ne uresniči v poljudni obliki spolne promiskuitete. Ne gre samo za etične pojme, marveč tudi za važne biološke in rasno-higijenske pomisleke. Dr. Kus Nikolajev je v svoji razpravi poka-zaJ. da dobro pozna tozadevno marksistično literaturo in da se ne mara oddaljiti od marksističnega dogmatičnega sistema, ki je — kakor vsak dogmatizem — na pol umstve-na snekulacija na pol praznoverje. Ker pa se naše narodno življenje čedalje boli odmika tej miselnosti, je seveda daleč od reševanja spolnega problema po marksističnih receptih. Treba bo ubrati drugo pot v kolikor ie ta problem pri nas — v agrarnem okolju. — sploh pereč za ves narod. Ta pot pa ne bo mogla voditi mimo velikih etičnih gibanj kulturnega človeštva, ki so postavila in reševala skozi vse socialne iz-premembe ln prevrate ideal monogamije z eno samo moralo in z vzorom čistosti, ki je zmerom pozitivnejša od suženjske službe nebrzdanemu nagonu. I. P. Pavlov Neopaženo za našo širšo javnost se je vršila v sovjetsko-ruskih znanstvenih krogih proslava 80ietnice največjega sodobnega slovanskega prirodoslovca. fiziologa Ivana Petroviča Pavlova, ki ie dobil že pred 25. leti Noblovo nagrado za medicino (zlasti za svoja raziskavama o prebavi). Pavlov je utemeliitelj nauka o pogojnih refleksih, vede. ki je z objektivnimi poizkusi prodrla globoko v tajne duševnega življenja pri živalih in človeku. Njegove zasluge za medicinske vede so neminljive; ime Pavlova bo zmerom blestelo med prvimi slovanskimi naravoslovci poleg Men" delejeva. Mečnikova i. dr. Ze 55 let deluje ta častitljivi mož na znanstvenem polju in še pred letom so njegovi novi fiziološki rezultati vzbudili svetovno pozornost znak, da vzlic visoki starosti nenehoma dela. Ima lep laboratorij v Petrogradu: njegov fiziološki institut obiskujejo inozemski uče njaki. za 801etnico pa mu ie vlada zasi-sigurala 100.000 rubljev, ki se uporabijo za napravo novih prostorov pri laboratoriju in za poslopje biološke postaje v Kaltušu. s čimer bo proi. Pavlovu in njegovim učencem omogočeno še intenzivnejše znanstveno dela Petrograjski sovjet je tudi sklenil, da se ulice okrog Fiziološkega instituta zapro za promet da se bo moglo v nemoteni tišini vršiti nadaljnje proučevanje v* spoznavanje tajn zemeljskega življenja. Avtobiografija Leva Trockega Nekdanji generalissimus Tdeče vojske Lev Trockii je torej izdal svoje spomine! Njegova knjiga »Moje življenje«, ki je izšla minule dni v nemški, francoski in angleški izdaji, je brez dvom« eden izmed dokumentov našega časa. Cim bolj bo izginjala vera v svetovno socialno revolucijo, ki je daiala vodjem ruske socialne revolucije največ moči, in bolj ko bo omikano človeštvo gledalo v strahotah boliševiškega terorja eno izmed usodnih zablod, kakor jih ie vse polno v zgodovini človeštva, tera bolj bo čutilo potrebo, da se vrača k izpovedim fanatičnih apostolov te nove vere. Že danes nam daiejo spomini Leva Trockega drugačne vtiske nego bi jih zapuščali pred leti. Naše občutje se je izpremenilo; Trockij sam ie postal žrtev tistega naravnega konzervativizma. ki se prej aii slel prime vsake revolucije in jo spravi na kar najširši tir. Nekdanji generalissimus rdeče vojske je pregnanec, ki si lajša usodo s pisanjem spominov na pro.šle čase. Strah milijonov ljudi se je pretvoril v pisatelja, ki pripoveduje o svojem življenju in delu s enakim notranjim mirom in zadovoljstvom kakor kak lord Churchill ali kdorkoli te vrste. Kritika priznava Trockemu, da je mojster v pisanju in da ume vešče braniti svojo stvar. Drugo je. ko'iko bo njegov zagovor veljal pred zgodovino. Brez dvoma pa ie ta sin zatiranega ruskega židovw stva pošastno maščevai vse krivice in zadostil zakonom Jehove. 20. stoletje ga bo hočeš — nočeš sprejelo med svoje pred-stavitelje. Izmed zanimivosti omenimo, da je Trockij oboževalec francoskega romana. Celo v oklopnem vozu v najhujših dneh revolucije, ko je dajal povelja za neštete poboje in moritve, je vedno našel kakšno prosto uro za novosti »francoske 'iteratu-re«. Podobno vemo o Ljeninu, ki je v vročih revolucfjskfh dneh iskal miru v spisih Tolstega. Revolucionarji, ki sredi krvf in ognja čitajo romane: m li to neronska slika? Ii splitskega kulturnega življenja. Izšla je 2. številka »Korablje«, splitskega časopisa. ki skuša biti nekak almanah kulturnih in posebej še slovstvenih delavcev v Splitu. V tem zvezku je objavljen kratek odlomek romana Anta Cettinea »Uvala utopljenikac, črtice R. Ka tali niča Jeretova in Verke Škurla Ilijič, pesmi A. Tresiča - Pavičiča, Danka Angjelinoviča in V. Rismonda. Bartu-lovičev članek o Ivi Vojnoviču ia obsežna članek Luja Vojnoviča o Dubrovniku in njegovem arhivu. Zelo zanimiva utegne biti študija dr. Prvislava Grisogona ^Dalmacija psihološka«, iz katere je tu natisnjena samo uvodi-a beseda. Za zgodovino hrvatsko-ita-lijanskih literarnih stikov eo zanimivi spomini pokojnega Cedomila Jakše. Številko zaključujejo razni pregledi, ki se vsi tičejo splitskih razmer Ln ljudi. Vsekakor se je okrog »Korablje« ustvarilo literarno sredi, šče s prav resnimi pretenzijami. Tako ustvarjanje duhovnih središč v provinci m> ramo le pozdraviti. 0 Josipu Kulundžijn fn njegovih najno, vejših dramah je objavila študijo Ravmon-da Warniera praška »L* Europe Centralec, Založnik, ki piše filozofske eseje. V aailožbi NouveHe Revue Frangaise je izšla knjiga »Psvcholcgie de l' ImmortaJite«. Njen pisec Bernard Grasset je istoveten z znanim francoskim založnikom, ka je nekoliko nenavaden pojafv. Tem bolj še % »Tirom na predmet ki o njem razpravlja B. Grasset: dušeslovje nesmrtnosti. Pisca predvsem zanima vprašanje, zakaj človek veruje, da ga čaka drugačna usoda nego vso ostalo prirodo, v kateri pomeni smrt posameznih bitij njih popolno uničenje in konec. Očividno je priroda sama položila ▼ človeka hrepenenje po nesmrtnosti, s čemer je silno razvnela njegovo voljo do dela. stvarjanja, izpopolnjevanja. Človek ps bi bil moral to poplačati tako, da bi se nc matral za lastnika svojeg življenja. Po sodbi E. Jalouxa je esej dobro pisan. Vsekakor je knjiga B. Gnaeseta vredna pozornosti. Vse v »Kulturnem pregleda« navedene knjige in časoPiii se naročalo pri »Tiske vni zadrugi« ▼ Ljubljani. bo Sime tamburaša nam pripoveduje v mraku in vinskem vzdušju ene od beograjskih skadarlijskih gostiln. In iskrena je izpoved Sime, ki ga je čudna mati zavrgla, a prišla po štiridesetih letih v njegovo bafto umret in se mu še sedaj v nočeh po-vrača. — Sibe Miličič s kamenitega otoka Hvara je v: Jabuki mično opisal pot slučajno od vaškega dekleta dobljenega jabolka, za katero sta se tepla dva. Cela zgodba je, mogel bi reci, kratek intermez-zo iz dolgočasnega vojaškega življenja v svetovni vojni. — Rastka Petroviča: Za Kičevskoe, za Makedonskoe je konglomerat, iz kratkih, za naše južne predele kar rakterističnih drobcev zložen mozaik, ki je slučajno v prozni obliki skupaj vržen, dasi ni nikaka novela. Folklor je to. v dp-bri besedi podan. In pa prisrčen. Rastko Petrovič ljubi makedonsko zemljo, kar je lepo izrazil v končni misli: »Svake godine kad jo j dodem, dotaknem jo j, ljubimk: i, tlo rokama, pa posle prinoshn dlanove nozdrvama i udišem ih. Ne zoaa ti Sta je zemlja Makedonija.« »Sedam pripovedaka«! je dovolj reprezentativna knliga še živečih (razen Miličevr-ča) rrlajš:h srbohrvatskih prozistov. »Narodna knjižnica« ie dobro storila, ko je iz-.dala to knjigo. OFIjuhila še drugo podobno knjigo, v katero bi prišJi še ostali, v tej prvi zbirki nezastopani pisatelji. In še •mo skromno željo, ki pa morala biti že zdavnaj izpolnjena, bi ofc koncu izrazil: da bi se nekdo med Slovenci potrudil in nam pon*&t in v primerni knfiei izdal neka} najboljSe srbohrvafske proze, ker onih par drobcev, ki so izšti po nekaterih revi- jah in dnevnikih, se je čisto izgubilo. Ta* ka antološka knjiga pa bi ostala. To je danes naša kulturna potreba! Kaj ko bi katera od naših številnih družb in izdaja* teljiie knjig posegla v nakazano smer? P S Še to! Knjiga »Sedam pripovedaka« je opremljena s prijetno uvodno besedo in vsaka novela s kratko profilsko karakteristiko pisatelja. Predavanje »Slavističnega kluba o slovenski prozi in dramatik] v tekočem leto. Predavanje, ki ga je preteklo nedeljo priredil Slavistični klub »Društva slušateljev fil. fak.« na naši univerzi, je pokazalo, da bodo te prireditve mladih delavcev stale na dosto:ni akademski višini. Tudi slovenska inteligenca je pokazala, da !o sodobni literarni in kulturni problemi zanimajo; našemu vabilu se ie častno odzvala in napolnila univerzitetno zbornico. — »Slavistični klub« bo započeto delo nadaljevaL V nedeljo. 15- t m., bo ob 10. dop. v univerzitetni zbornici predaval g. Jos. Vidmar. Snov predavanja: »Pregled slovenske proze in dramatike v tekočem letu« bo zanimala vsakega slovenskega izobraženca. Saj gotovo marsikdo ne ve, da je samo t letošnjem letu izšlo poleg petih dramatičnih poizkusov nad dvas$et Izvirnih romanov in večjih povesti, nad dvajset novel in cela vrsta novelic, črtic itd. — Po predavan n bo debata. Vsi vljudno vabljeni. Vston prost Dva zadnja koncerta - dva nova uspeha Glasbena Matica v Lyonu in Ženevi - Svetovna državnika Herriot in Thomas med našimi pevci t Lyon, 9. decembra. Iz Grenobla smo prispeli ob 9. dopoldne t Lyon, kjer so nas na kolodvoru sprejeli zastopniki oblasti in mesta in mnogoštevil* ni člani tukajšnje Filharmonije, ki je pripra* vila Matični koncert, in seveda tudi tukaj* šnii jugoslovenski akademiki Po kratkem prijaznem pozdravu je »potni maršal« Mah* kota, kakor povsod doslej, s par direktiva* mi odredil hotele za Matičarje in poskrbel za odvoz kovčegov, tako da so si Matičarji že pol ure po prihodu pod vodstvom aka-. demikov ogledovali mesto in požirali — tu so mišljene v prvi vrsti Matičarke — sline po ogromnih zalogah in razstavah vsako* jake in vsakobarvne svile. Ogromno mesto Lvon, ki leži ob rekah Rhoni in Saoni in šteje preko 800.000 prebivalcev, je bogato trgovsko in industrijsko mesto in slovi po svetu po znani Ivonski svili. Imenujejo sa tudi drugi Pariz, kateremu se res precej bliža po uglušujočem. križem kražem zaple* tenern uličnem prometu. Gosti Ecouarda Herrrota Popoldne ob 4. so se Matičarji in cornore od/vali vabilu župana, bivšega ministrskega predsednika Herriota, velikega prijatelja .Tu* poslavije. Mestna palača je po svoji arhi* tektoniki in posebno po svojih ogromnih dimenzijah, podobna gradu in je posebno impozantna radi svoje črne patine, ki jo do* bijo tukaj vse kamenite stavbe. Že v veži je župan Herriot z občinskimi svetniki spre« jcl Matičarje. V ogromni, bogato in razkoš* no opremljeni reprezentančni dvorani je nagovoril župana in odličnega državnika po* obiaščenec ljubljanskega župana prof. dr. Pretnar, ki je najprej izrazil svojo radost nad prijaznim sprejemom, poudaril važnost Napoleonove ilirske province z Ljubljano kot središčem, in nato poudarjal, da je na* men turneje Glasbene Matice izkazati ve* liki Fr^jiciji hvaležnost za vse, kar je sto* rila velikega in dobrega za Jugoslavijo. Iz* rekel je v imenu ljubljanskega župana naj* toplejšo zahvalo za ljubeznivo pismo, ki ga te župan Herriot o priliki ilirskih slavnosti v Ljubljani poslal ljubljanskem*, županu. Tudi predsednik Glasbene Matice, dr. Rav* Bihar, se je zahvalil za sprejem in pozdra* jre. naglašal prijateljstvo Francije do naše* ga naroda, ki mora dovesti tudi do tesne reciprocitete kulture in znanosti, in do vza* " imnega skupnega delovanja v prid miru in oveštvu. Nato je zastopnik bivših bojev* _ kov s solunske fronte opisal gostoljubni Sprejem, katerega so bili deležni bojevniki ■C priliki svojega obiska v Jugoslaviji. Hvalil ^e lepo Savo, lepe gore v Sloveniji Ponosen je na to, da so bojevniki na solunski fron* ti prispevali k osvobojenju Jugoslovenov in k utrditvi prijateljskih zvez med Jugosla* vijo in Francijo. Slednjič je povzel besedo sam Herriot, ki te s priprostimi, a prepričevalnimi in topli* mi besedami najprej omenjal, da pozna do* kro skoro vso Jugoslavijo. »Imel sem prili* ko občudovati ta narod v njegovem veselju m žalosti, videl sem ga v javnem življenju r v družini, opazoval, kako visi na svojih narodnih tradicijah in kako je dostopen na* redku Pa sem tudi povsod našel najtop* ejše simpatije za francoski narod.« Omenil je v dokaz temu znano anekdoto, ko mu je priprost seljak v majhni vasici naročil: »Po* cejte svojemu kralju, da smo mi vsi za Francijo, kakor je ona za nas.« Nadalje je omenjal, kako ie Napoleon z ustvaritvijo Ilirije položil temelje za osvobojenje in uje» dinjenje Jugoslovenov, kar je slednjič izvr* šila sedanja generacija, v kateri smo se bo* rili ramo ob rami Francozi in Jugosloveni. Govornikove prisrčne besede so izzvale •rihar odobravanja pri vseh navzočih. Nato ie župan povabil Matičarje na čašo šam* »sanica in napil na najboljše uspehe Mati* Carjev. Koncert v lyonslki operi Po recepciji so Matičarji šli v hotele, da sr pripravijo za koncert, ki se je vršil ob (pel devetih v velikem opernem gledališču, 8 parterjem in štirimi nadstropji lož, balko* ■aov in galerij: v njem je preko 1800 sede* žev in v vseh prostorih še dovolj stojišč, ^azen par lož in nekaj sedežev v parterju je bilo ogromno gledališče že ob začetku toncerta napolnjeno najodličnejšega občin* ;tva. Ko se je zastor dvignil in se je poja* vil okusno grupirani zbor Glasbene Matice na odru, je občinstvo izbruhnilo v dolgo* rxajcn. buren pozdravni aplavz. Zbor filhar* tnonije je zapel v francoskem jeziku »Bože pravde«, na katero ie zbor Matice odgovo* ril s frenetično sprejeto marzeljezo. Nato so Matičarji začeli s svojim finim, ubranim izvajanjem programa. Ob izborni akustiki lokala in ob pogledu rsa svečano razpolo* ženo, mnogobrojjio publiko je petje Mati* carjev pridobilo na toploti in občutku. To* čko za točko so poslušalci aklarnirali, pri nekaterih pesmih, fci so posebno ugajale, je začelo občinstvo po dolgotrajnem aplavzu kar vzajemno enakomerno ritmično ploska* ti in teptati z nogami, tako da so se mo* rale razne točke ponoviti. In po koncertu sc odobravanje ni hotelo poleči, dokler ni zbor dodal šc več pesmi izven programa. Nešetokrat se je moral dvigniti zastor in neutrudno je občinstvo pozdravljalo pevke in pevce, ki so se z mahanjem z robci in z živio=klici poslavljali od hvaležnih lvonča* nov. Med koncertom je deputacija Iyonske Filharmonije izročila Matici v spomin in v znak priznanja velik srebrn pokal. Za njimi je deputacija naših akademikov izročila zboru lepo bronasto soho Muzike. Živahni živio*klici naših, v dvorani prisotnih ljudi so spremljali ta prizor in tudi francosko ob* činstvo se je navdušeno pridružilo. Kon* certni večer v lyonski operi, zadnji v Fran* ciji, jc torej pomenil po Parizu nekak dru* gi višek Matičnega triumfa, neoporečno pri* znanega, a tudi brezdvomno zasluženega. V rc%idenci društva narodov Ženeva, 10. decembra. Po končani turneji po Franciji je bil do* ločen še zadnji koncert turneje v Ženevi. Namen Matičnega zbora ni bil toliko, pri* rediti tukaj javen koncert, nego v prvi vrsti zainteresirati faktorje internacijonalne poli, tike. ki so v Ženevi v tako izdatni meri za« stopani, za slovensko in jugoslovensko pe* sem in jih ob tej priliki tudi opozoriti na usodo našega naroda in na našo eksistenco. Prihajajoči iz Lvona, so Matičarji dospeli danes ob 13 semkaj. Na kolodvoru jih je sprejela kolonija naših jugoslovenskih aka* demikov, na čelu jim naš simpatični gene* ralni konzul Nikola Petrovič, ki je pevcem na skupnem kosilu sporočil veselo vest, da je za Matični konccrt v vseh krogih veliko zanimanje. Ženeva, mesto politikov in di* plomatov iz vseh delov sveta, rezidenca »Društva narodov« in Mednarodnega urada dela, je nad vse snažno, lepo in vzlic veli* komestnemu značaju mirno mesto. Ob obali jezera so široki, z drevjem in nasadi okra* šeni keji. Tod vodijo najkrasnejše prome* nadne poti z razgledom na prostrano jezero in na zasnežene planine z očakom Mant Blancom v ozadju. Po kratkem ogledovanju mesta so šli Ma* tičarji najprej v palačo, kjer ima svoj se* dež Društvo narodov. Je to prav za prav komplesk več palač, ki so med seboj zvezane z mostovži. Tukaj deluje pod vod* stvom generalnega tajnika Društva narodov s;ra Drummonda in njegovega namestnika Francoza Avelona 330 do 400 uradnikov. Pod vodstvom našega generalnega konzula Petroviča in slovenskega uradnika Društva narodov dr. Misla so si Matičarji ogledali sejne dvorane, biblioteko in druge prostore. V sprejemni dvorani je Matičarje sprejel namesto zadržanega generalnega tajnika Drummonda njegov namestnik Avelon Za* nimal se je za potek turneje in za ustroj Glasbene Matice. Pozdravil je Matičarje, jim žele! najboljše uspehe in se tudi pod* pisal v zborovo spominsko knjigo. Pri Albertu Thomasu Po tem obisku je šel zbor v »Mednarod* ni urad dela«, ker je bil njegov predsednik Albert Thomas, bivši francoski minister, slo* viti socijalni delavec in dober prijatelj Ju* goslavije, sporočil, da želi sprejeti Matičar* je V veži imnozantne moderne palače jih je pozdravil delegat naše države pri MUD g. čurčin in jih nato v dvorani predstavil g. Thomasu, ki jih je kratko in prisrčno nagovoril in se jim zahvalil za obisk. On sam ni glasbenik, je poudarjal, vendar ljubi glasbo in petje Z govorom se marsikdaj ljudje ne razumejo, petje pa govori inter* nacijonalen jezik, ki sega do srca. Mnogo* kdaj, ko gevor ni zadosten, se da s petjem tn glasbo premostiti marsikatera barijera, ki loči osebe ali skupine Zato pozdravlja Matičarje kot pevce najboljšega slovesa, pozdravlja jih tudi kot nekik njihov rojak, saj ima svojo hčerko omoženo v Beogradu. Na obisku pri hčerki se je sam nedavno mudil v Jugoslaviji, ki jo dobro pozna in ljubi. Po pozdravu je odlični državnik osebno vodil Matičarje po palači in jim razkazal posamezne prostore, zlasti krasno bibliote* ko, za katero so darovale posamezne opremne dele vse države, zastopane v MUD. Ljubeznivo in prepričevalno jim je pri tem tolmačil naloge urada dela in na* čin, kako jih urad skuša rešiti. Prijazno se je poslovil od Matičarjev in se tudi vpisal v zborovo spominsko knjigo. Naša pesem v dvorani Društva narodov Za poldeveto je bil napovedan koncert v Salle de la reformation, ogromni dvorani z mnogoštevilnimi parternimi sedeži in z dvema balkonoma. V tej dvorani se vršijo plenarna zasedanja Društva narodov. Dvorana je bila polna najizbranejše med* narodne publike in domače elite, čeprav so isti večer bili v Ženevi še trije drugi kon* certi. V Ženevi imajo svoje koncerte naj, slavnejši glasbeni in pevski umetniki. Pu» blika se zelo zanima za glasbo in petje, kri* tika je zelo stroga. Popolni in sijajni uspeh Matičnega konccrta je zato tem bolj po* memben. Matičarji pa so se tudi zavedali, da imajo pred seboj kritično poslušalstvo in so dali iz sebe svoje najboljše Ploska* nje je postajalo od točke do točke bolj si* lovito in bolj tonlo. Skoro po vsaki pesmi so se čuli vzkliki: Magnifique! Zanimivo je, da je v Ženevi posebno ugajal prvi del programa, umetne, posebno najmodernejše pesmi. Gotovčevo »Jadovanko« je mora! zbor na splošno željo ponoviti, v drugem delu pa Schvvabovo »Zdravo Marijo«. Triumf Matične pesmi pred tem 'elitnim in izbranim forumom poslušalstva je bil ne* oporečen in na koncu je moral zbor dodati še več točk. Ko je že bil odstopil z odra, ga je dolgotrajno ploskanje priklicalo, da je moral zopet nastopiti in dodati še par pes* mic. Na koncu koncerta so prihajali dame in gospodje iz občinstva kar na podij in čestitali zboru na sijajnem uspehu in na fi* nem in izbranem izvajanju. Pred odmorom je predsednik društva tukajšnjih jugoslo* venskih akademikov poklonil zboru ogro* men šopek nageljčkov in vrtnic, nanizanih na več palmovih vejicah, štiriletna hčerki« ca našega rojaka dr. Misla pa je ob vihar« nih ovacijah cele dvorane poklonila ravna* telju Poliču krasen nagelj. Koncert je po* častil poleg drugih odličnikov s svojim po» setom tudi g. Thomas. Po koncertu se je vršil prijateljski sesta* nek, katerega so se udeležili poleg Matičar* jev naš konzul g. Petrovič, zastopnik na* šega poslanika v Bernu g. Stojakovic, ju* goslovenski akademiki m jugoslovenski uredniki Društva narodov. Vrstili so se še govori, zbor in oktet sta zapela več pesmi, dokler ni prišla ura odhoda. Vsi navzoči so spremili Matičarje na kolodvor k vlaku, ki je ob 1. ponoči odpeljal proti domovini Tehnični del rubrike urejuje avtotclinični Običajne motnje (Konec.) Motnja pri razsvetljavi. Ce luči motno gore, je baterija izčrpana. Treba jo je napolniti. To naj se izvrši avtomatično vsak drugi do tretji mesec, ker ostane tedaj baterija delj fesa uporabna. Preizkusiti pa moramo tudi gostoto kisline. Luf brlL Lahko so svetiljke zrahljane in priključki odvezani. V tem primeru moramo pregledati spojke in jih pritrditi. Vzrok pa tudi lahko tiči v tem, da je zrahljan priključek gmot Treba ga je očistiti in nanovo sveža ti. Lue je odpovedala. Ako je kabel zlomljen ali izolacija pokvarjena, je treba zamenjati pokvarjene kable. Če je varovalka pregorela, ni v redu električno stikalo. Treba je nadomestiti varovalko. Oba pola stikala je treba na kratko spojiti z debelejšo žico. Naprava za poganjanje motorja ne deluje. Šeetke ali kolektor niso v redu. Odvzeti je treba varovalno poklopko in ščolke, očistiti kolektor. ter ga izbrusitj s finim ko. rundovlm papirjem. Ščetke je treba preizkusiti z ozirom na kontakt Baterije velja napolniti. oddelek Vaennm Oil Company. d. d. Defekti pri šasiji, škripanje. Mazanje je nezadostno, ali po pa posamezni deli zrahljani. Treba je namazati zglobe in svornike s pravilnim mazivom. Zrahljane dele je tr*>-ba učvrstiti. Ropotanje. Deli so zrahljani. Pregledati je treba posamezne dele in jih učvrstiti, oziroma vtakniti med nje ploščice iz pločevine ali filea. Vod i te v je trda. Vzrok je lahko v nezadostnem mazanju ali pa v tem, da je preveč krepko zasukana. Odstranitev defekta: treba pravilno namazati in nekoliko popustiti kretno voditev. Nadalje 6o lahko zobnički onečiščeni ali je. Per° počeno. Treba .je tedaj zobničke oči. sti ti in pero nadomestiti z novim. Motor se z roko ne da zavrteti Vzrok tiči v tem, da so se zobnički zataknili v vstrajnikovo zobovje. Preti kalni vzvod je treba postaviti na prvo hitrost in voz pomakniti malo naprej. Na ta način se bo vztrajnikovo zobovje oprostilo. Pretikalni vzvod je nato spet postaviti na prazni tek m spustiti napravo za poganjanje motorja. Prehitra obraba gumastih obroče*. Sprednja kolesa niso pravilno postavljena. Sprednja kolesa naj bodo spredaj nad sredino profila obročev približno 3 na tesnejše skujraj kakor zadaj. Sklopka je pretrda. Vzrok tigi morda ▼ tem. da ni pravilno negovana ali pa da ai prav postavljena. Usnje naj se namoči ▼ kostni masti. Sklopčno vzmet je treba pravilno postaviti. Zavore ne vlečejo. Zavorne obloge eo obrabljene in zavore zaoljene. Obloge je treba nadomestiti z novimi, zavore pa izbrizgati z bencinom. Na Češkoslovaškem so izdali pametno naredbo. Prometno ministrstvo v Pragi je določilo, da je pri avtomobilskih nesrečah dovoljeno prositi za pomoč potom železniškega brzojava in telefona, čeprav železniške telefonske in brzojavne proge za pri-vatni promet niso odprte. To je dovoljeno tudi pri stražnicah. Na Angleškem so postavili na klancih posebne opozorilne table, na katerih je napisano ime hriba, največja strmina, dolžina strme proge in poziv na vozača, naj vozi v prvem hodu. Popravljanje cest v TurčilL Vlada v An-eori se ie odločila, da začne s popravlja- njem najvažnejših prometnih cest V to svrho ie vzela v službo nad 30000 delavcev, ki bodo takoi začeli z delom. Tovarna Durkopp ie prenehala izdelovati avtomobile. Ta tovarna, ki ie bila pred vojno zelo aktivna in ie spadala Tied vodilne avtomobilske tovarne Nemčiie. ne bo več producirala avtomobilov. Z izdelovanjem osebnih avtomobilov ie sicer že prenehala pred par leti in je izdelovala v zadnjem času samo tovorne avtomobile, sedai se pa bodo tovarniški prostori preuredili v tekstilno tovarno. Pnevmatike za dirka Za nov e AJ"an, II. gospodar: Rotor Ailbm, odajmrfiiM: ba©. Vizjak Milko, Jera-Ja Prane, Dernžaj Steme, dir. Kuhe?! Mrk«v, <*"-Berce Jairioa, nng. Šiskije Mifen, Joso Goreč. dr. Feffiamčič Josup, dr. Jenke K-eo, Zupaa Manosfeflr. Načele viri sekcij: nogomet: «*sg. Nesgavesiič Rj-hard. Lahka attet&a: proi. Cop Jos©. Težka a-tfeti!ke: Kos Actm. Hazeaa: dir. Mayec DrbsL. Piaivo^Ina: dr. J-emko Ivan. SmiuSka: Sirce); K»-re5. Drsafeie: »g. Btoudek Stanko. Sakkiaška: iKiikovolk Cvenbo. Piane-pom«: Bcteram Husd. Tenis: ?. Revizijski odbor: Bežei Eitbin, Ratvič V%-trw. Posode!«:. — Razsodišče: de. Jenko Iva«, dr. Praiinseis AAodr, dr Demšar Jernej, dr. Pre<-mar Jasšp, Veiašek Zdeasko. — Arhšvac: Kocnc* Irve. SK Ilirija (bazenska sekcija). Datw» popoldne od 15J0 dialje m jutri dopoldne od 10.30 dalje trening za vse igralke na igrišču. Opozarjam vse igralke, da poseča-jo treninge točno in polnoštevilno. Pri vseh trening h se sprejemajo nove članice. — Načelnik sekcije. SK Natakar, K trening tekmi s SK Grafiko. I. moJtvo, v nedeljo ob 730 zjutrai se pozivajo naslednji igralci ob vsakem vremenu zaradi slikanja: Ozebek, Dolmar, Jelnikar, Strnad. Novak, Zajec, Kastelic, Pip I.. Pip II, VVohlfart Čiro, Slapar, Bon-ča. Točnost! — V ponedeljek vsi na družabni večer, ki se bo vršil ob 20- uri pri »Mraku« na Rimski cesti. SK Krakovo. Danes v soboto ob 20. stroso obvezen sestanek I. sknpine zaradi nedeljskega t-eninga. Ljubljanski sPortni klnb javlja svojim članom, da se je za 17. t m. sklicani redni oljčni zbor za leto 1929. preložil na petek 20. t. m. ob 20. v restavraciji »Činkole«. Smučarski klub Ljubljana. Smučarski klub Ljubljana deloma otvori svojo kočo na Planici (1108 m) 15. t m. Snega je dovolj, tako da pride vsak smučar na svoj račun. Slavnostna otvoritev bo objavljena kasneje. VREMENSKO POROČILO Savez je prejel edino vremensko poročilo iz Velike planine, ki se glasi: Po stanju dne D. decembra ob 7. uri zjutraj: suh sneg na stari podlagi. 10 cm novozapadle-ga. smuka dobra, izgledi za nedeljo rxv voljni. JZSS. Sokol Češkoslovaško Orlovstvo je ustanovilo nedavno posebno komisijo, ki ji je poverjena važna naloga, sestaviti popoln načrt za reorganizacijo celega ustroja in spremembo praviL Iz telovadnega sveta. NemMri Tnmtag, ki se je vršil letos v Berlinu začetkom oktobra pod vodstvom predsednika Turnver-banda dr. Beckerja, je pozdravila nemška vlada potom svojega ministra Severina. Zve. za ima skoraj 2 milijona pripadnikov in predstavlja najjačjo telovadno organizacijo Evrope. Dosedanji predsednik dr. Berger ja odklonil nadaljnjo izvolitev, nakar je prevzel vodstvo zveze bivši minister A. Dopii-nicus, načelnik pa je postal Steding iz Bremena. — 15. telovadne slavnosti navedena telovadne zveze bodo v Stuttgartu v letu 1933. — Za predsednika belgijske telovadne federacije je bil po odstoplem Fr. BIo-martu izvoljen Goblet d Alviella. ki se je v tem svojstvu predstavil tudi beljrijskemn ministru za vedo in umetnost Odstopivši predsednik Blomart je bil od francoske vlade odlikovan z zlato medaljo za zasluge na telesnovzpojnem polja. — Francoski gi trmasti pri rede leta 1930. njihov letni zvezni zlet v Alžiru ob veliki podpori vlade v vseh ozarih. Pripravlja se od strani zveze ustanovitev Doma za stare onemogle voditelje, ki naj bi tamkaj imeli pribežališče na stara leta, ako so drugače siromašni. Veliko razburjenje je v eimnastičnih vrstah zaradi nameravanega odstopa predsednika Unije, gosp. Cazaleta, ki vodi gimnaste že S4 let Proti njemu in staremu odboru vobče je naperjeno gibanje mlajših telovadcev, ki žele gotovih izprememb v pravilih in delovanju zveze. — V Italiji je bila ustanovljena posebna visoka šola za telesno vzgojo. Ob tej priliki eo laški časopisi skoraj soglasno podčrtavali to, da je dolžnost države, da vzgaja ves narod in da mora zato tudi skrbeti, da dobi narod pravilno vzgojene učitelje za telovadbo in športno udejstvova-nje. Nova šola je urejena no francoskih in nemških vzorcih in obsega vse predmete, ki snadajo b vzeoievaniu dobrih telovadnih učiteljev. — Luksemburška telovadna zveza razglaša, da eo priglašeni za mednarodno tekmo sledeči narodi: Bela Disi 17.50. Vseh šest velja vezanih s poštomo vred te 100 Din. Jfaročit* $3h po dopisnici, dsrvarr pa VoS&te tm položflid, ki jo dobite na pošti, in na katero napišite: Tiskovna zadruga v Ljubljani, knjigarna. poštno-čeio^-ni račun št. 11.926. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul*ca štev. 54 Senatorji demonstrirajo z ostroškimi igračami Na eni izmed zadnjih sej ameriškega senata je prišla na razpravo uvozma carinska tarifa. Nekateri senatorji so prinesli na sejo cele kupe božičnih igrač, ki so evropski izdelek in zahtevali občutno zvišanje uvozne carine, da se omogoči domačim tovarnam obstoj. Ako bo ta demonstracija imela uspeh, bosta močno prizadeta Nemčija in Češkoslovaška, ki fovažata znatne množine tega blaga v Zedinjene države. DIIAVC SLON Slovesna razdelitev Nobfcmh nagrad Dne TA. t. a. se fe vrta a v Stockhoimn razdelitev letošnjih NoMovlta nagrad. Svečanosti se fe udeležil ta"28c na ogl »ddelek »Jutra«. 435U5 Uradnico-začetnico z !fjpim. eprifcevali, sprej-ror^.o. Uradne ure od 8—S. Laetnorotoo pisane ponudbe aa cgia.-a-, oddelek »Jutri« poč značko »Dva meseca brezplačno« Pogoj je vert-noft ia natančnost. 43935 Žagarja e* stnktroiago e?r«]ae Alojzij TrSa/n. Tacesi, pošta St. Vid nad Ljubljaao Graverja »orejmem pod ugodnimi po-sroji. Ponadbe na naslcv: J). Barth, Novi Sad. 4S909 Stavbnega risarja pprejmem ▼ stalno ehižbo. Prednost imajo s prednjo tehniSne 5c4o. Plaža po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe pkmeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ►Risar« 43897 Iščem pomočnika zanesljivega in agrlur^a, pri ■vodstvu rtobro idočega polije«.;*. Potrofono je najmanj 50.000 rfe kave:;«, proti »breetovanju. Službeno razmerje ee ugotovi dogovorno 5?oa».'«'eSCba na dobččStu pri prodaji cisagnrana- Pteme-a« ponudbe pod »Krasna »ksteieca« na oglasi odde!« »J»tra* v LjaNjani. 43813 Mladega pomočnika r-oti plači in provizij, ve-Š5egs neimšarine. clovenžfii-se ia .srbohrvaščine. t do-'•»rjpii spričevali spreimemo. PreAAavit; se je med 2. ia 3 uro pri »Bata«. Prešernova 7. 42973 Brivski pomočnik samo dobro izurjen v moški etro-ki dobi takoj stalno eluibo. Lasaičirjr in tisti, ki imajo veselje do daansike strdke fenajo prednost. Frizerski salon Luiza« Ptai Slovenski trg št. 14. 43975 Vpokojen pravnik kojemu je znan postopek pri eodišSu, dobi mesto kot vodja pravnega oddelka pri trgovskem podjetju. — Fo- njidbe pod Šifro »Pravnike na oglasna oddelek »Jutra«. 44O.T0 Potnika LJubljano in Mariibor — proti mesečni plači in pro-vizija-ke zastopnike za vtae krajo Slovenije siprejime takoj večja zavarovalnica. — Potvodbe aa ogla-, oddele-k »Jutra« pod nnačko »Zavarovalnica«. 44008 .A t A Kuhinjo itotre *dočo oddaan mim- rtojni kuharica < potrebno kavcijo. Naslon v oglasnem oddeiša »Jutra«. 44005 Žagarja vajeaeiga venecijaaik®, poltenega in ose šaljivega, veščega vseh ■pc.TJ73.v-;'.. flprej- »nam. Vajen mora biti tudi rezanja hra«toviae in računanja. PretJaost isnajo sajn-i«. i"onthlbe aa naislov: A. Mlakar. Sp. Uta, p. Loče pri PoljonaiaJi. 44000 Starejšo postrežnico i£čem zx dopoldan. >"a«Jov v oglasnem oddtelka Jutra. 4f401S Mesar, vajenca pof-reaih staršev .-prejunetn iB-koj. Naslov pove oglat. oddei»k »Jutra«. 44000 Brivskega vajenca nrednega ia iioteaienega, ir^tenifc etariev, spreime tajoj Mihael G>iaov. fri-»erBki sAlon aa dame ia gosrra-ls. Tržič. Gorenjsko. 43080 Radlotehnlk ■BKrfMi eeetavljanja ia araviL dohr do-hro arao. Ponudbe na opia*. oddelek »Jotra« ood šifro »Stalno«. 43861 Trgovskega vajenca pridnega tn poštenega, v trgovino meSannga Waga fitr-ejme Jos^p Gober, trgo-vw, Ponffcva oti Joini Sel. 43997 Otvoritev novih tečajev!! fr»nco56in^% nem&čine, italijanščine, ang!?šo;ne in ru-i6ine. Aiaiem-ko naobra-ieni predavatelja. Temeljito. hitro, veselo! Vranja kova 4. pritličje — 10—12 ia 18—80 h. 42938 1. obl. fcon. šoferska šola Camernik, Ljubljana. Dunajska cest« 36 (Jogoavto). - Te!. -S236 Pouk ia praktične vožnie. 251 Boljša šivilja slada, išče primerno eluž-bo. Najraje bi Sla Vot po-Bočnica h kaki Šivilji ali v konfekcijsko trgovino. — Grem pa tudi kot sobarica, domača fcvilja ali kaj slič-Ejga Nastopim lahko ta-J-oj aH pozneje Ponudbe pro«i Olga drl, Slatina-Radenei. 43752 Absolventinja megčaneke Sole, brez star šev, »ali sluz.be. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 439»'« pošten fant v 16 .eiu, z dvema razredoma mefičanfiie šole, se želi izučiti mjahiavniearitva Nastopi takoj. Ivan Lesnik, Črna pri Prevaljah, Slovenija. 44001 Brivski pomočnik urad, dober delavec in tubi &tucer. išče stalno name-ščenje- Cenjene dopise na oglas, oddelek »Ju-tra« pod Bubištucer«. 44018 Gozdar .»tirofeovno r.aobra?,en in * večletno prakso, Ifrli premeniti mesto. Poplie prosim pod »Gozdar št. 995« na ocla-sni oddelek »Jutra« 43995 Natakarica vajena 6ervirati. šivati in kuhali, želi prrmeniti ne-oditiovedano ?lu-?}>0 s 1. januarjem 1930. Nalra'e cre v bližino Celja a'i Maribora. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Blažko »Zanesljiva natakarica«. 45977 Službo vratarja aH tekača s manjem v«č jezikov sprejmem takoj »li pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marjan«. 44039 Fiat 509 a štrrisedežen, v zelo dobrem stanju prodam samo proti tako^njumu p'ačiiu. Naslov pove og'a«ni oddelek Jutra 43796 Fiat 503 ugodno prodam. Na ogled v mehanični delavnici na Miklošičevi om4> 17 (preje Zmaj). 44014 Radio-aparat osemcevni, kompletni, prodam za 3500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44070 Moško kolo prodam. Poizvp se v točilnici hotela »Sion«. 44053 Dvodružinsko hišo z velikim vrtom prodaan-Naslov v oglas-ne-m oddelku »Jutra«. 4302S azziiiii >0%ne kron. p'ačuje na;boljše Stediona«. Oeijek bone »Pufka 235 Lepo stanovanje 2 sob, kuhinje in prh.' lin oddam s 1. januarjem 1930. .Elektrika in vrt. — Rožna dolina, cesta IX/43 — Pol Robnikom. 44035 Stanovanje 3 a!i 4 sob. v sredini mesta išče mirna stTanka za januar ali februar. Ponudbe na ogla-ai oddelek »Jutra« pod šifro »P. M.« 4400S Srebrne krone vsakovrstno Zlato in zlatnike kupuje F. Čuden. Prešernova ulica 1 243 Pisalno mizo lepo. dobro ohranjeno prodam. — Na:lov v oglasnem oddeliu »Jutra«. 44032 Jedilnico v 4rem stanju prodam. Javiti se je med 9 in 10. uro d op. Vrazov trg 4/1 — dosno 44056 Pianist rafiairan. išče m'■st o v salon orkestra a.li slično. — Naolov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43853 Trg. pomočnik vojaščine prest, arrilen in zanesljiv, t dobrimi sipriče-vali, išče službo v mešani t/rrovlni. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Agilen«. 418316 Težji voz ra transport lesa kupim. — Ponudbe' na oglaa. oddelek »Jutra« pod šifro »Voz«. 43609 Strešni stol večji ali barako kupirao. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Strešni sto'«. 4369S Mah hrastov ali sliv. čeiminjevo ubje ia druga zelišča Iru-javam vedno v vsaki mno-ž:ni po najvišjih ceaah. — Ed. PBler. Vrhnika. 43671 Klavir Rftsandorfer. skoraj popolnoma nov, posebno fine izdelave, velik pravi bronast lestenec (Lttrter — emtpirsfci stara omara (T»bemake'kasten) in dve veliki starinski sliki Frančiškanski 43849 aprodaj ulici 8/1. Šofer X fejjff-oni. isučen trgovec, star 38 1«, s,prpjme ioferja pri kakem veoiem •podjetju, trgovini ali industriji. kj»r m tadi obenem opravljal slufbo siladišč.ni-ka, odpremnika ali sliSno. Oocjene ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« rod šifro »Vesten ia «?>loino npora-born. 44054 Parni kotel 4 »tm. pritiska, takoi na-fircdaj Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 43327 Pozor! Pozor! Volno in bombaž >upite najceneje pri tvrdki 3 ar! P r e 1 o g, Ljubljana, it ari trg Pt. 12 in Židovska Klica St. 4. 249 Prodajalka dobra manuf.a,kturtstinj» išče službe. Naslov r ogla«, oddelka »Jutra«. 4S837 Žagar tre^m te pošten, »noim v?eh popravi! na veneri ian-k?, išče službo. Naslov v »glasnem oddellka »Jnt-a«. 4)f>74 Premog In drva t> a j b o I i š e vrste dohavlja L Pogačnik Bohoričeva ulica štev. 3. Telefon tt. 2089. 246 ~ Premog in drva prodaja Jereršek, Vodmat 200 Državno zastavo popoinc\ma novo, 12 m dolgo ia 3 m široko p.-t--a n. Na«lov v ogias-oean oddelku »Jutra«. 4:i9t>3 Bukova drva kupuje druJba »Kurivo« — Ljubljana. Dunajska c. 33. 43007 Hrastov mah fešminovo lubje ia rsa zdravilna zelišča kupujemo po aajvižji ceni. Pišite po cenik. G Hoff-mann 4 Co., Zagrei, Beri-sl a vi deva ulic* 3." 43902 Voziček roSni, Štirikolesni, s ploSčo,. rabljen aH nor kupi »Nova Juiometalija«, Kolodvorska ulica 18. «016 Družabnika nameetaika sa Ljubljano — za realitetno pisarno (podružnico), s pristopnino Din 5000 eprejme takoj Zagorski, Maribor, Tattenbacbo-va ulica 19. 43901 20—30.000 Din posojila i?£n trgovec proti visokim obrestitn, vsled nabave _«e-zijs-kega blaga. Tiho dru-žabnižtvo ni izkljačeno.^ — Cenj-ene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« mod šifro »Stalni dohodki«. 43906 Posodim 50.000 Din proti vknjiženjo na prvo mesto hišnemu posestnika, ki mi da stanovanje v Ljubljani. s S—4 sobami in pri-tiklinami. Pcmadbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tri osebe«. 43998 G. Tb Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica 8 slikami) (Ponatis prepovedan) Kuhinjsko kredenco sofo in 4 fotelje, vse v dobrem fttanja prodam. Ogledati med m in 3%. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 44055 Zložljivo posteljo poceni proda Rožanc, Rimska 10/iV. 44075 Zimsko suknjo komade blaga in 2 pars nizkih čevljev proda Marl!.>i Je'entč, Ljubljana, S»a-a .pot 1. ' 44027 Trgovske lokale opremljene oddam mlademu agilnema ln solidnemu trgovcu s 1. januarjem 1930 za daljSo dobo ▼ najem. Prometna toSka. Stanovanje v hiši Ponudbe pod značko »Pošten in »gilenc na ogL oddolsik »Jutra«. 43799 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam s 1. januarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43066 (S Slabim brezplačno pošljemo Nc» način »Pomlajevanja ln le čenja organizma«, povrat s moti, z>lravja, delovne spo eobnosti in podaljšanje al-tlvnega življenja Obrnile se na naslov; MiloS Marko-vič. BeogTad, Kralia Milana 58. 15820 Vino Opoio zajamčeno pristno, do konca decembra čez ulico po 10 Din r hotela »Belle-vue«. Ne zamudite ugodnosti. 43551 Kam pa kam? Vsi v vinot-of na Mestni trg št. 13 »Grajska klet«. Fino vino č"z ulico po 11 Din. Pvizling po 16 Din. razna •Vna in druga vina. Izbor-ne domače krvave kloba=». "uraa in morske ribe. Pridite pokusit! 44009 Stanovanje sAb, kuh'n;e in prit?kUn oddam takoj v vili blizu Tivcči Naslov v oglasnem oddelek »Jutra«. 44074 ''J/ Zakaj nič ne pi»e?? Pride? dan« aii jutri? Ali bi prišel jaz? Elektromotor 7,-1 ist-osmorri tok. 300 V. 14 k. s., še v obratu, radi selitve prodam. Dopise na oslas. oddelek »Jutra« pod »Piehler«. 44013 Denar In čaa »i prihraniš s slamoreznico ki jo knpS v največ.'! zalo. si poljed«tekih strojev Fr. Ptunlca v L^bljani. Go-siosvetsk« cesta 1. 44068 Opremljeno sobico event. z 2 posteljama oddam s 15. na Domobranski cesti 17/n. 43962 Sobo oar!rano sobo f kopaVco, event. fino domačo hrano pri bolj-ži rodbini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Visite 37«. 44037 Drogerija (Reform-drogorija) v Ortk-venici naprodaj takoj lz obiteljskih razlogov. Takojšnja vprašanja na »Sanita-ria«, Criiveoica. Primcrje. 43910 Lep lokal na glavnem trga v mesta Šoštanj, pripraven za vsako obrt, po«e>bno za mlekarno. knjigarno ali drago ulično obrt. poceai oddam-Naslov v og'asnem odde'' n »Jutra«. 43904 Trgovino ali lokal na prometnem prortora med Kranjem in Žirovnico vzamem v najran, event. pristopim kot družabnik. Ponudbe na oglnraii oddeiek »Jutra« pod »Gorenj.«!;a«. 43976 Med tem se je spuščalo solnce vse niie in niže. Nebo na zahodu je bilo rdeče kakor kri. Gospod Krakovski je poznal ia ločjem miren prostorček, kjer si lahko krasno nžival prelepi večer. Vsi so &li tja sedet in gospa Kvakorska je cabrenkala na lutnjo in zapela: »Kvak-rak-vak-vak!< Kar srce se je tajalo poslušalcem, ko so jo čuli. Dva okretna potapnika, ki sta bila pri gospodi za strežaja. sta tekala okoli z žabjo limonado, napravljeno iz rose in medu. Nihče ni vee mislil na Rusohrada... Otroške drsalke tn sanke lep«, ma!o rabljene prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44017 Ugotina prilika! Matador za S—liiletnega dečka pocemi proda Kramar Pražakova lil,TU. Zglasiti se je med L ia S. uro. 43775 Osebno pravico oddani takoj ali pozneje zanesljivi osebi. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Zanesljiva i 0?<;ba«. 43967 Premog in drva prodaja F Kač/6, gostilua pri Raci v Sp. Sifiki. 44030 i Poskusite najbolj"*) in najcenejšo žH-(no kavo »Slada« in ne boste jo več opustili. Zahtevajte pri trgovcih. 440S6 Cenjeni trgovci sejmarji in občinstvo se opozarjajo na božično razprodajo vsakovrstnih pletenih po tovarni?'ih cenah pri A. PONIKVAH. Ljubljana, Subičeva ul. 3 — dvorišče — poleg Muzej«. 44057 Iščem kapital ali strojno tovarno za osnovanje tvornice električnih strojev, za praženje kave itd. Novost, brezkonkurenS-no. — Ponudbe na og'a-ni oddelek »Jutra« pod fif; »Napredek«. Vložim takoj 1,000.000 Din tudi več ali manj. v zdravo, solidno in dobič'anos-no podjetje ali tovarno — kot tih ali sodelujoč dra-tabnik. ali proti garantirani obcestni meri. Le resne, stvarne in točne ponudbe z referencami pod »Zajamčena tajnost, na oglasni oddelek '»Jutia«. 43631 Brivnico v -v^.jeim mestu prodam za 6000 Din. Za 2000 Din čakam pol leta. Ponu'Tlbe na ocrlas. oddelek »Jutra« pod »Brivn-Va«. 43731 Trgovino z mečanim blagom, dobro vpeljano, v telo prometnem industrij, fcrajn radi družinskih razmer oddam pod-ugodnimi pogoji ▼ najem. Stanovanje takoj na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dnbcr najemnik«. 44064 Z damo v temno-moarem plašču « 'kovčkom, ki je bila 13. t. m. ob % 3 pop. v Prešernovi u'ic.i. želim govoriti. Pod značko »V trgovino«. 44075 ■ i iWi < m niii^m^rfMM Godbeni avtomat 'ki igra i6 komadov, naprodaj v Flori lanski alici 40. 41007 Jazbečarje čistokrvne, 2 meseca stare, starši prvovrstni lovoi — proda Sekula, Ljubljana, Gradišč« 17. 44052 Neo-Derma hišno sredstvo Brzo in e:.gurno odstranjuj« enkrat ta vselej zapaljenje kože, kronični ekcem; ki ee pojavlja s bra-tami in Iz-gle-la neizlečljhr. V mnogih slučajih 6—7 let stari in za ta čas brez uspeha zdravilni ekcem v neko'iko d'neh odstrani. Cena steklenici 100 Din. e pošto po oovzetin 180 Din te po eni steklenici uf>peh! RaaspoSllja laboratorij »Nada« Subotlca 42402 Foto D. Rovšek Vljudno naznanjam ».lavnemu občinstvu v mesta in na deželi, da sem preselil in otvoril svt>V> fotografsko obrt lastni hiši. Kolodvorska ulica Iz It. 34 na št. 35 I nasproti »LJubij. dvora«. — Svoj nove, moderno !jen foto-atelje naltopleje priporočam, ter jamčim za prvo vrstno delo, po zmernih cenah. Obenem mi je čast opozoriti p. a. gospode fotografe ia foto-ama^erje na svojo foto-trgovino na istem kraja. V ^ zalogi imam vedno najt/olj&i razen fe>ti«-maserijal. jfošče ln papirje. Z velesipoMo-vanjem foto D. Rovšek In trgovina 6 foto-potreb-ščLnami. 275 Urarska popravila od gg zlatarjev in ararjer. Delo to6no is solidno, cen« nizke. — Pes nndT>e na oglaeni oddelek »Jutra« pod »Precizno delo«. 44012 Pokrajinske razglednice po Va5i sliki ali negativu, v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 a n e v n o tvornica kart Brata Smuč. LJubljana, Wolfova «1. 12 Zahtevajte ponudbe in ee-nikt «2 Svarilo! Povodom samomora mojega soproga Petra Camemi ka, se S;rijo ves=ti, da m jaz -vzrok nyv>ves« oe-STečnega dejanja. Svarim, in bom proti Tsalcomur. ki Siri te neosnovane govori ce. «o-^nijsko postopala — Marij* Camernik roj. H orjak rd»va no Petro Camernffcu železničarja ▼ Zid. mo«tu 44004 žive krape od V« do 3 kg iz ižanskih ribnikov priporočam za Božič. Naiočiia sprejema Franc PALME Liublana Oosposvetska 7 tel. 2376 IJrar^ki pomočnik samostoien delavec, vešč malega in velikega dela kakor tudi zlatarskih popravil, dobi stalno nameščenje. Nastop čim preje. Ponudbe podati na Janko Hoffenan naslednici. Kariovac Stroleuodj! za žago na sedem polnoiarmenikov v Sloveniji iščemo za takojšnji nastop. Oferte z oznako zahtevkov sub A. Šutej, Zagreb 111., poštni pretinac 10. 16851 Iščem prvovrstnega popolnoma veščega v kavčuku in zlatu Naslov v oglasnem oddelku .jutra" 14861 3 Radio-aparate 3 in 5 cevne prodam za ■ Božič — za reklamno ceno Ivan BOGATAJ Kongresni trg 19 poM jonske ccrkve Itloiotne hacne |age I vo$om in kro$ne |age za rezanje drv vedno na skladišču v obratu in po skrajno nizkih cenah. Dragutin Erben, Osijek, Desatičinu ul. 10, telefon 190 1o267 MM......................M..........»»»t« t Neprekosljive precizijske ScftaffPiatu>eH- >* F. tDOEIf LJUBLJANA PreSernova nlica t : ♦ ♦ ♦ štev. 1 Lasje so Vaš kras in zdravje DoJini ste slcrtoetS a triih oego te za t>oeT>e$itev rasti. Ines vsebuje nroči, ki daje>jo oneunoeKm lasnim toreraarcam Dovsh, žiN-ijens-iciih siJ. Lon-6eik stane Din 36.—. Dobi se v vseh drogerija h, parfumenijah in britvsfeilh sadoniJt. Po povz-etiu razpošiHija: »Ines«, Ljubljana, Mero*odna nI. l'L Avto na|bolii9 iivetovne znaniks. malo raiblien. pripraven ta trgovca, prodam za 13 WI0 Din. Na ogled pri mehaniku F-r. Florijančiča v Ljab'ja-ni 1000 m' bukovih hlodov Ia od S5 cm premera dalje kupim. Cenj. ponudbe z franko vagon označeno ceno in količino na »Drvara« Zagreb Menčctičeva ulica 20. 43728 TRETORN (£teioin mm—mmmmmmmmmmmmmtmm^^mmmmmmmmmm^ vifrnje eevCfe | i in &ne$ne čevlje danes vsakxio knipoje, ker Je1 postaja ta znamka radi svoje« odlične kvalitete in elegantne fazone ljubljenček vsega sveta. Zahtevajte samo »TRETORN« vrhnje in snežne čevlje! hi 'HT» 3 Abonente sprejmem na dobro domačo hrano na Gallusovem nabrežju T/It. 4"»16 Lep travnik raven, ea. 12 0(10 m5 velik. t.ik postaje trf,i5ke proge, pripraven za vsaVo tovarno ali zgradbo, ugodno prodam iz proste rpke. Nariov v ogWn«m oddelku Jutra 43834 Celo novo hišo dajn v n a i e m v Novem Vo^matn. RlbnKka 9. — Obtof t* 3 sob. Vnb'nie, nredsobe. kleti In !W0 m vrta in TvritrkHn. 0''eda»i v n^dddo in pona.lnlis^ 2. in 4. nro Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44031 2 dijakinji ali gospodični siprojme boljša družina na stanovanje in hrano. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 44O.T0 C2SSSSES23 Stanovanje 9 tob, taihinje to pritiklin i-ičem z januarjem. — Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Januar 1930«. 44011 Stanovanje 1 »obe in pritiklin. najdalje % are o4 centra !5če mirna stranka 2 oseb, ra jan. ali potneje. Dopisa na osrl. oddelek »Jutra« pod znač>ko »Predpogoj snažno in sul>o« 44026 Vodmat-Ljisbljan*. Umrla nam je naša kjubliena mamica, gospa Uršula Schein Na mjeni poslednji poti jo spremimo v nedellk), dne 15. t m. ob 15. uri n hi$e žalos-ti EHrs^ka ulica št. 22 na pckopaUSšče k sv. Križu. Ljubljana - Los Angele«, 13. decembre 1929. PETER, MATIJA, DRAGA, SLAVA — otroci in ostalo sorodstvo. .................................. Mladost, svežost. lepota! CBEME iiimuN Naibofl 4ovr5efl proizvod moderne še znanstvene kozmetike Kar po prvi »porabi postane koža sveta, mehka in fina. odstrani vso nečistost, mozolje, spoSča-)e. pese. rdečico oosn io drneo N» sa-htevo *roo razposlan okoH 30 000 po-»knSnjib puSfcc ter n« temelja teea prejeti mnogo priznanic ta nad JO 000 naročil. Me verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam )o brezplačno. ako nam poiljete ca stroSke v znamkah Din 2—. Orijioalfle trioglate puščice dobite po ceni od Die 15.— v vsaki boljiš strokovni trgovini. S poŠto pošlje: 112-a Apoteka BLUM, Subotica 3. Pravkar izšlo 1 Pravkar Izšlo' Roman Jutra št. Stantej Weyman Rdeča kokarda Zgodovinski roman las prvih dni francoske velike revolucije Borba za svobodo, bratstvo in enakost Ljnbeien med vi- |j harji državljanske vojne Ta roman vas pouči o nastanku francoske revolucije boi|e in ofc ck-tivneje od vsake knjige Primemo tudi sa tiiadiuo! Cena vetani 45 Din, broSin m 35 ; in IVaroda se pri npr«vi .hura v Liubl ani in prt vseh kL;ij>arn:>ii Artor Bennde. BELFEGOR Pustolovski roman DRUGI DEL Ko Je zagledal votlino, iz katere so bili Beffegor in njegova paljdaša vzdignili kovčeg, je postal njegov pogled živahnejši in se naposled ustavil na kosu železnega okova, ki se je bil odtrgal in je zdaj ležal tak zraven črne, zijoče jame. Detektiv se je sklonil šo spravil okov. Vsekako se mu je zdela ta najdba važna, sodeč po zadovoljnem nasmešku, ki mu je zletel preko' Ust. Počasi se je .približal skupini, k? je obdajala pripovedovalca. »Odkar služim pri policiji,« ?e pravkar vzkliknil Menardier, »sem bil že večkrat: zapleten v drame, ki jiih smem po pravici imenovati nenavadne. A ko!nem se vam, da takih stvari nisem videl še nitko®. Ne morem si predstaviti, kako naj bi se bilo vse to zgodilo.« Zvonak glas (je dejal: »Tedaj vam povem jaz. gospod kolega!« Skupina se je presenečeno zganila... Vse oči so se uprle v Ghantecoqa, ki se je mahoma pokazal med Lavergneom in Me-nardierjem, ne da bi ga bil kdo videl, kako je prišel. Ob pogledu na velikega detektiva se je nadzornikov obraz stemnil, kakor bi hotel Teči: »Kaj se vtrka ta Sovek v naše posle?« Chawteooq, ki je shitiil sovražnost svojega tovariša, je mirno nadaljeval, kazoč na votlim o: »T>u je bi! skrit zaklad!« »Zaklad?« je nervozno zategnil Menardier. »Kakopak!« je s poudarkom rekel veliki kriminalist... »Zaklad, k? je bil spravljen? v kovčegu iz renesančne dobe.« »Kako morete trditi, da je / MOND-EXTBA OOLD , ROT B A RT (LILA) f MOND-EXTRA (GRUM^f Norost! Norost! železna služinska Brozovlc-patent postelja zlo2> Siva, s tapeciranim ma« racom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, paenoči&a, nočne službe in za potujoče ose* be stane Din. 450.— Ras pošiljam po poštnem povzetiu. Lesena patent postelja zložljiva, s tapeciranim madracom, tele praktična stane Din. 280.— Trodelnl t volno pol-meni madracl stanejo D m. 750.- Potern mara veliko za* lego puhastega perja kg po D 38. - cisto be« lo gosje kg pe D 130.— in čisto beli puh kg po D 300.— in celo tapetniško In posteljsko blago. , L BROZOVIC Zagreb, (lica 82. ".V.. ; '. r t j' • ' - ^ ' - * ■: " . ■■ -.-t* ' . Vi. • • •••. .;•. i"-...'. i- ROTH-BOCHNER D. D, Špecljalna tovarna aparatov za britje In rezil. BERL1N-TEMPELHOF DN. Zastopnik za Jugoslavijo: MORIC A. K A L D E R O N. Beograd. Knez Mihajlov Venac 23» r »-f tj s f < o r- 2.| rn n r" ° Ž. b § ST 2 -S tT v g 3 sr r «5 C5 O r. NJ. K sli % n s o z c. z O H rn H Z tn ti ~I ■g 3 e ** 2 %% M 9 «r e s* M* <9. S e Ha} je Cepsega kot je naravna sveža barva? Vsaka samozavestna dama pari na svojo zunanjost Znati mora privlačno delovati. In to more vedno, ker katera lepota nas bolj uveri. kot »veža barva nežnih lic in ustnic polnih življenjske topline ? RdefUo "Khasana-Superb" za Hce daje odliien. a vendar ne kričeč ton. ki vzbuja zadivtjenje. Saj "Khasana-Superb" tudi ni navadna "Šminka". Malo po uporabi pretvori lastna koža to pomarančasto kremo v rožnato naravno rdečiio. Barvni tok je žarek ali kot dah nežen, kakor je že koža ali svetla ali temna. Vsvojem koloritu se prilagodi teintu v vsakem siučaju. Stift "Khasana-Superb" za ustnice daie ustnam potrebni ton in nič več. Oba. i štift za ustnice i rdečiio za lice, vzdrl-dež. vreme in poljube. Ogledalo Vam bo povedalo, da boste dosegli s tem pomožnim sredstvom nesluteni izraz naravnega, ljubkega izgleda, a uporabe "Khasana-Superb" ne more nihče slutiti. Skladišče z» Jugoslavijo: JUGOPHARMACIJA D. P. Zagreb KoemetiSni c-3l9k Pr.M.Albersheim r rankfurt a. M. - London Dobite povsod, Kuouite knigs v Iiskrtri zedna ive tn poceni hoiicno darilo so mladinske knjige s šte\ilnitmi slikami m hudomušnimi prigodami, kakor so n. pr. Prigode porednega Bohija - Prigode gospoda Kozamurnika -Stanko in Janko - Skok, Cmok in Jokica - Princeska Zvezdana Sinko Debelinko Vsaka knjiga stane Din 12.— in se jih dobi v Ljufofljasii: v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulic! — ▼ Tiskovni zadrugi v Prešernovi ulici — v Ekspozituri »Jutra« na Celovški cesti — v Mariboru in v Celju pa v tam. podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja po Din 14.— za knjigo Uprava »Jutra- • v Ljubljani, Knafljeva ud. 5. Znesek je viposlati v priporočenem pismu, da odpade pristojbina za povzetje. m