Y      UIMIUI)    UJ1U    tf,    ICUlUCHJil    XUCftJ.
„S o e a"                   I
,     ish&Ja vs&k petek o poldne   in velja s      j
f     prilogima ..Primarec" i;» nGottpo-
tfaraki Liat" yreJ  po posti   prejo-      |
mana *ii t Goxici .;* iiom posiljar.A;        I
Y«* leta   ....   gld. 4-40,
Pol leta    ....     n   SiiO,             f
]            titxt leta ....     „   a'10-             i
Za tnje deze'e toliko vecj kolikor je      ; raja pi^tasna.
Pelareem ia Jraglsn nsanj premoi-      «
bsik Bwiia siarociiikoci catocnino zni-      j
ias«<-*. ai<» s- »ij!a^ pri npravniStvu.          f
^Primorec   izfcaja vsakih U duiT    i
I'     eb eiseaj z ravciiLi   (ua par)   „?oeini-      j
usi" steTiIkatsi.                                            s
.Cospodaraki List' izhaja in se      1
p.rilwja v.-ak tinii; in   zadnji petek me-      ;
secra. Keiarje v'fetek prazuik, izidejo      \
^--------------...     .  -4
(
ieca.1 .aajlu.
(I^tlaja zn tle&elo.)
Oznanila
in npoalatiice" placajo se za Stiristopno petit-vrsto:
8 kr., ce se tiskajolkrat,     ,>¦_
Veckrat cvke po piosfcorui
Vosami«ne Stcvdke dobiv&jja'^flj bak-iruali v Nunski in Solski nae*/'!
_       H^
Dopisi poiiljajo uaj se nredniStvu, Karocnina in reklamacije pa upravniStvu „Soce". — Nenlaeanih pisem uredniStro uc gnrejeraa.
Rokopisi se ne vracajo. Urcdniatvo in npmvniStvo je v Mar-i- ainjjevi liisi, Via del Mercato St. 12, II- -
Sami snio krivi!
IV. Ciradtvo   za   take   r-I.'iukf,  kakorsne
l»ri''K.'i:jf:u^ pod g..mjtm ra*l >v<>m, j*^ jako ttLsitii-'). ker *«'irA v w moziie koiK'k** na-.v.-ga javnega in tudi za^rbm-ga zivljeuj;». Ak»» U IwMt «.i*-br-»kati \s«> tak« kuttoc, Uf* i'riili bi tak>'» kuialu do konra, atirili bi >•<¦ pri BUKiKott-rih piilikah oh hside /.allien' t.p'',!t:iitlji>ih iivc*-v. Wndar wis to ne pla>.\ Miiiver relo- v-podbuja, kt-r ob-.'utlji-v;r.sr. jr d'.i'io ztiauiriije, ki vodi k pidxdj-s;tiij:i- Ivjdimo zat»gad»d tlaljtt!
VeliUktat Mtn» /»• i.tAedali, da v #».>-tovmigur^k-.- giadi.-raii^ki xtviti; dv»- ttvtjiui >low:*'-i-v ifi h> t-tia tivfjina Fiulanuv / Italiiaui ia M<iv#'ii«.kii:d rftu-^ati vieil, dapa vkljul, tcwu pov.sod ^«^|ind>ij« )c italiji-u.-ki z:v>lj. (Vto v d««z< Iinrta zboru ia odboiu ni i/jeiue*. V v.ieh dnt^'ili df/.tdah t.>/.iji» .SIo-vnici I'u vsrj ptaviri nakrivi'-cu vcdilut led, pri nas pa b: ttr„'a yo Jwi-eiu una-uja im siiu'H sti.rit:, kajti v«dslni ivd nam ji-, u,tfo-den. It! okuiistiti si   s»a n« z»jaua>.
V df/LdmrM zbiiiu sm<» SPivunci in Futdaid popidwoaia t'nako nisu'tii. l>asi ni-umiiid t(;i«-j dvi'tretjiii^ke Wi'iiuj, karldldSa i,ittv[t'iia razdtdil«-v ^b'di- na lazjiii-iu pw-l>i\at.stVH, \>»dar so raznu-ru v dcztdni liiAI za iui.«. toliko URodfK*. d'l Id st» a<t »m»da ^oditi ti,iv<mti jezkk« niti ijujiiiuiijAa kiivi-r-if'a. Aku «<• to jj.>di, k v i ** i »in o ui i Hasiii! --• O Umu prcdm-tti stno y.c. toliko H"0\fjfilt f» {.liiu'inih pttiiUah, <ln i;a*»l» Ita tera nir-stu ni trvba veft poimvljati zimmn recij. L« toliko ictj izjavhuo, da v tem «-ziru «e bo i»orab» it'.!jo^ok;:j spreaModti, Jtata* we-, da tudi pri Keilanj«-ja razuu-ijti |io>laii-ft«v zavlada v dtztdiu bi»i i.t.polua jt-zikovna enakopravnost.
Toda Slovetici ir.oramo ttobiti v deztd-iiom zboi'it in odbottt \'v.i;in('t kakuiMia nam ti«"«. Ako snio st> daltr do tepra fetJKttr.i, k r i v i s m o z o p *•¦ t I n s a in i. Ta krivda Id se dala monddti opravh'dti z razIoKom, da je med naiui se vt-lik«> pivn:aIo narodiw-dtrlujoCil: iHocij, katere bi si bil« inoprie raz-driiti dtdo ter tkvbidi za vsttaj'-n naprj'dek na vsej Crti narodnega in poIitiCnfga ziv-Ijenja. Vendar  pa je   zopet  res, da  se je
t  JOSH"   MAKX

; f; lit-; in ,;:if y-.iraK
od na.se strani ninogo zaiMMntirilo. v.sled re-sav nikiikor »ti>nio he    ,ko bli/.u do veuine : v dezYliU'iu z!)oiu.
Nasi nasprotniki dobro vedi't, po ka-tfri poti Slovniri prav laliko pridnno do veidtie v (U'/elni liisi. lu tudi boji- se oiu«p;a tn-iiutka, ko Stovenei zaruenio hoditi po oiu'j p.tti; orinia prira (» U\\ bojazni so nam nitui^a j.'uiikovanja v njihovih ra^opisih na tfj in I'.eb'j na oiiej strani frno-zoltili mej-liikot'.
In katera je fa pot? Kvo :
V.si tr.v'ovei in obnuiKi v di;z«!li vidijo 22 za^ttipn'ikov v trfrovinsko in «ibrt-nij^ko zbornieo gorisko ¦¦• ta zb-nwieu pa v<di tli1 a dezclna poslaitca. Doslej jo trg.-ivinska zbornii-a povsnn v italijan-hkiii rokah, zat<» sta tudi njetia di-zi'ina po-hlanca Italijana,
To so pa ui'iiaravtii oduuSaji, ki mo n.orai.j pjej ali slej spraviti v pravi lir! Ali smi'iin* so nadalje miruo gledati, da itaUjanska tvetjina v 'dezeli inia veliku vec volilcev za trgoviusko zbornieo nego dve-tretjinska sluvciiska vei'iiwvj' Zakaj bi mi ,>lovenri uc imeli vsaj dobro polovii'o vseh VidtleevV Mi iinaiuo statisMr-ue dokazc v lokali, da Siovtfiu"! iinamo veliko V;'o U\:ov-c.'V in obrtnikov nego nasi la^ki sosodje ; ni nam pa prav jasuo, kaki'i je to, da imajo oid vt'.ii vidilei'V nego mi. Ta nojasiiost lti Idia morula izginili ze davno; da se to ni zgudilo, krivi smo mi sami. Ako bi bili v torn ozirti w na jasn<«m, inogli bi toliko la/e poiskati pravo put v dosego svojega namena.
K«»- .-in.?  pa  ,",<uii(Oin«.  «¦'«!— *¦¦•   1-M--
viti. Da bi he pa za deset let zopet^ ne trkali na pt-si in rekali: „Hami smo kvivi 1 enlpa nostra!1', tivba je, da v dosego tega namena dobije vsak zaveden rodoljub na Cu>riskem.
Ko smo koueem I. 1890, prvtt nekoliko rosucje posegli v volilno burbo, sli so nam rud'djtibi na dozeli prav pridno na roko. Toda kar takiat v kratk(:in easu ni bilo mogoot; do.sei-i, treba bo dovrfiiti do piiliod-ojih volilev, do katerih imamo se eno eelo i»-to, turej t'asa zado.sti.
Na t'» stiau treba bo nuiogo dolati, kajti nasi trgovid in obrtniki se v obee fte prav jnalo zavedajo svojili vaznih pravic, kau-re bi mogli izvrsevati selii in narodu v
%0i<6t iHiRi je pwbrala nei/prosna smtl vrlega sIuVrj.>kega kn|i/*-vriika, uzoi".ie;ra didiornika. vedt;o zna-'ainega narudnjaka — Josipa Mania, upuk«^-iie^a «*. ki, gimna-ztj-kega profesr.'rja, konzifttoiijilnega ^vfct-nika in predsf-driika i-rvemu Jia>eui'i knji-Lfvneinu zavodu ..NI ov en s kej M a t i c i".
Fokofnik lodil s« j<* due 13. maicija 1832. v solccni Stangi nad Litijo. V?.*' kot gioinazijec v LjuLIjatii in piUnuro oinh>Uw-ga nial^ga semeniSCa, ,Alt.jzi|evi»C'a:'. jel .>e je baviti &t- sl^venh.rino. Tako j.r p^iaa-gal tedanienut voditelju Alojziji-vij^t!, po-znejsemu vladiki Ijubljanskc-uui nepozabnega sp>mina, dr. Pugacarju. ur^jevati Jv e r-kveni La«opis ali Zgodnjc* Da-nioo" od 1. 1841*. dalie. Leta lb5t. \k pa sam tnejeval „Danieico% tednik roladosti Alojzijevisca v poduk in kratek ^as"; po-inagali so mu pri tem mej (lragiiui J. Rogae, J. 2vege«j, (sedanjt baron Sehwegl, voditelj kranjskih nemskiu«trjev in Xemcev), Josip Stritar, uajizborueiSi nas pisatelj in pesnik, in dragi.Tudi? ^Vedezi1*, Hsttt za slovensko mladino, priobtiil je tize kot gimnazijec I. 184&. in 1850. nekaj poaCaib in kratkofias-nih reCij; ? sSIovenski Bceli* 1. 1352. pa spisek wErast in lipa" podimenom Milko. f DovriivSi 1. 1851. sreduje Idle vstopi t ljub\jansko semenisSe. Y mainika pcsve-Sen I, 1855. pride 2a kapiana v Hoijnl, kdei* ostane samo dve leti. Kajti uze no-vembra 1857. pride na fiiji gimnazij Ijub-ljanski za ucdtelja veronaaka in slovenifiine kder je poufeval celih 35 let s tolikim u-
Lorist. Ko smo so pred dvema letoina tide-lozili volihie borbe v tvgovinsko zbo:nieo, zadeli smo ob grozovito novednost nafiih vnlilct'V; le imilokdo je vedel, kaj je ta tr-govinska in obilnijska zborniea. Zato smo v tt'danji „ti o r i c i" obsirno pojasnili, kaj in kake vaznosti jo trgovinska in obrtnijska zluuuica, kdo una voliluo pravico in kak6 se la izvrsiije. t) tej prevazni zadevi bomo Se pos«d)e govorili, kar uaj bi sluzilo naSim prijateljem na dezeli kot yodilo za njihovo vodoljiibno sodelovanje.
Da ne bomo zopet sami krivi. ako bi pri pi'ihodujili voliLvah od nase strani jio bilo vs<- v redu, pro-dmo vse rodoljube na de/eli, v prvi vrsti pa eastito duhovsiMno in slavtio uritoljslvo, da bi nam vsak iz svojega kraja in blizine blagovolili preskr-l»efi imlanfeu imenik vselt oiiih trgoveev in obrtnikov, ki plaiinjejo najmanj 3 gld. erarne pridobniite. Zado.soiije: line, priimek, kraj, liisna stevilka in svola plaecvane pridob-i.ine. J'oleg tega bi nam ustregH —-ako bi nam oskrbeli enak izkaz vseh drugili trgoveev in obrtnikov, ki pla-oujejo pod ii gld. oraruo pridobnine, a povsod bodi povedano, koliko ta znasa. Vsakdo uaj o priliki slopi k vsem trgoveem in obrtiuko-.u v svojnm kraju in obli-zju, za-pise uaj vse gori povedaue podatkr, ter iz davkarwke pole prepiSo iz pvvega ra/.predela tui lev! Kvoto pliu'-evane erarne pridobnino. Tamkdj Htn zaznamovann vseloj dvo svoti; pvejiisati treba ol)e. — To part id tezko, to smemo zahtevatt od vsnkega rodoljuba na dezeli. Upamo, da do   velike tiofii' dobimo
r -1-•*"—»"»—"¦ •** .w.1/>   AtiHiAat   vaa Avnatn i\n
vohtev bo uasa skrb.
Ako nam naSi rojaki v lem oziru poj-dejo v gori oznneenem zmislu na rolco, bo uasa organizaeija takA popolna, da nam vest tie bo roogla ofiitati, da nismo storili svoje dolzuostf. Ta organizacija je potrebna, ako lioi'emo dobiti vecino v trgoviuski zbornici in po njej veCino v dezelnem zboru. Pa tudi trgovinska in obrtnijska zboruica sama na sebi je toliko vaznosti, da je vredno in potrebno, napeti vse moCi, da jo) dobimo kedaj v roko. Na Kranjskem so jo tudi iz-trgali iz nemSkutarskih rok; o spljetskej v Dalmaeiji pa poroca danasnji BPriniorec*. Posnemajmo njihovo Izglede! Zganiino se, da ne bomo sami krivi, ako bomo se nadalje
teptani in zaniievani na domacih tleh od ljudij, ki ho s trelmhom za krubom privreli v dezolo, k,jer so tudi res zbogateli ter be-lega krulia pijani zaCeli bifiati kruSnega ofieta. Na delol
Spinfc&eva zadeva
Oitateljem naSim je dobro znana ta fca-lostna  xndevR,  ki v pomilovanja  vrednem svitu ka«e politiiJno zmedeuost in zdivjauost • v Avstriji.
Imunitetni odsek poslanske zbornice, ka-remu je bila izrofiena cela ta zadeva, odla-gal je od meseca do meseca, bojeS se izrefii svoje innenje b tem veleva^nem upraSanju za vsakega a\strijskega poslanca, ki je slu-Lojuo ob enem tudi nradnik, Konecno seje vendarle odlofeil ter izrekel svojo sodbo. All kako! Vsakeuiu poSteiiemu cjoveku mora zavreti krv v zilnli, ko cita, kaj bo Hklenill premodri jurist! v tem odseku, Ta velezna* menita seja je bila 24. t. in. 0 njej Mi pred nami sledece poro5Uo: *
„Prvi popritne za besfido poslmieo i\v, FerjanfiH ter v daUgeai pvoru nte'me* ijnje syoj pvedlog, „da m&&Q xborntea svnja piepi'iftanj©, da /. dtsolpltnarnim pregonom proi'esoi'ja in poslanca 6'pineica zaradi go-vovov o pviliki zagrebSke lw-sstave 1, 1891. in njegovega deiovauja o priliki zadnjili drzavuozborskih volitev v Istri se je rugila imunitotna pravica poslanca, ce ne po b e
, - a » i. nAirAMn. umuUv »fl, n a d II h n lai<u,»
govern, m da prttaknje od vlade, da postavi posl. 8pinLi6a zopet na njegovo ucileljsko mesto". Drugi predlog gre na'to, da poslan* ska zbornica naroci imunitetnemu odseku, do ukrene sklepe ter preflMi zbornici mi« j nierna dolocila v varstvo poslanske nedotak-ljivosti.
Posl. dr. Lang (Mladocelt) stavi §ii*8i predlog, da se 2 oziront na to, da sta sode--lovala pri tej disciplinary stvari v prvi in, drugi instanci po dva »justi6na svetnika* in da je zatorej smatrati to postopanje, kakor pravo kazensko postopanje naravnost izrece, da se je imuniteta krSiia, ker se je vse vrSilo brez vednosti in doyoljenja poslanske zbornice.
>I<ebom naso .slovensko mladiuo, da je bil povodoin hv.'je^a umirovljiMija 1. iHDii. odli-kovan od Njrgowga Vtdicanstva z vitezkim kri/t'tn reda b'r.ina Josipa.
A ni mu bib» usojeim, dolgo uzivati zaNlnzfiii pok«o „eum <»tio et. di^'idtate". Na-pomo njegovo dulovanje v ^oli io na slov-stv»'iiein polji izpodkopalo je sicer mofinenni iiiozu zdiaVje in po daljsem bolehauji je due 27. jauuarija ob lu. mi zjutraj udan v bozjo volj'i. ntirno zatisnil oi'i. V nedeljo pr.p'ddw, dnf: 2\h Jan., izroeili so pri sv. Kn'itoJ'ii pozemske njegove ostanke materi z^mlji. Pogreb je bil velira^ten in popolnem dc«-tojen slavnega pokojnika. I'delezila su ga je vsa gimnazijska niladina, profesorji-kolege obeli gimnazij, vsa dubovscina, „Ma-tiea .Slovfiiska", ,Katoli»ko-tiskovuo dm-stvo". in m-steta mnozica zalsdkov. ,,Mati-ca ilrvatska" in nI)rttstvo sv. .Teromina* poslala sta razven sozaluib brzojavk „Slo-ven^kej Matici"' tudi svoja zastopniica k pogrt:bu. in sicer „Matica'' tajnika Kostren-Oii'a, a ^Druitvo sv. Jerouiina" svojega pred^eduika dr. fcjuka. Po opravljenib cer-kvenih obredih spominjal be je pokojiujga pivdsednikR. ,Slovenske Matice" njen prvi podpredseduik profesor Levee v krasnem, ganljivem govoru. Slavil ga je kot iskrenega kristijana in uzornega dubovnika, kot pre-dragega ucitelja-tovarisa, goreeega za obeni razvoj vsega naiega slovenskega solstva, kot skrbnega uditelja-vodnika svojim ufieri-ctim, katerim je celib petintrideset let sejal V njib dovzetna srea plemenita zrna, iz katerih je vzrastlo uze marsikatero krepko drevo, ki je Slovencem uze rodilo stoterega sadn in ga bode se rodilo.
Daljeje omenjal neminljivih njegovih spisov, v katerih nam je opisal „o5etov na-§ih imenitna dela* ter korenito ocenil dicne nase pesnike in pisatelje in postavljal si-jajne  spomenike  8aere  perennius"  prvitn
nasim vrdfiitmom preteklih easov in zadnjih dnij. ,.Sam temeljito ueen, je cislal znanje, kjer ga je nasel; sam strpljiv in krotke'ga srea. je neUl okolo sebe ogenj mini in spra-ve, ogenj prav.', krSeanske ljubezni in iskrenega spoi5tovanjatt. Kot najboljsemu mozu, kar jib je imtda Ljubljana v zadnjih dneh, iztocili so mu Slovenci vodstvo prvega na-sega knjizevnega zavoda -- idealno celo-kupnost.i slovensko —, „kojcga ladijo je krmil previdno, modro in uspesno po va-lovitem iiiorji, dokler ntu na veliko zalost vse slovonske zemljo krmilo ni padlo — zal, prerano iz njegove srecne roke". Izborni kvoj govor konfial je govornik se sledecimi prekrasnimi yerzi:
,.A Tvvij pepcl 1:11 j tihi mir pokriva! I'lTiano vzet veliko si koiii'.il! 01ijt>ina Ti: mladika vecno isiva. I)d/;Ior Sloven svoj jezik bode znal, Hied naiui bodejo zivela Xesnirtua tvoja dela". A oglejmo si sedaj pokojnika knjizev-10 delovanje v glavnih potezali 1 Kakor sino tz« omenili, zafiel je pisati Josip Marn uze j\ot gimnazijec. Kot kapiana v Horjuln   ci-' amo ga mej sodelovalci tretjega vsega ,,Sv. ' ?isma" slovenskega. ki je izhajalo pod'po-I irovitelistvoui pokojnega skofa kneza  An-hiia   Alojzija  Wolfa od I. 1855.—1859. A ji-avo   njegovo   delovanje  zafienja se se le ^ tistega  easa, ko je po prebitem izpitu f slovenScma pri Miklosi^i  bil leta 1859. men ova n stalnim gimnazijskim profesorjem. <jd tedaj je bil pa neutruden kakor bu<5ela i| marljiv kakor mravlja in zivel je le m-jnut poklictt in slovstvu slovenskemu.V pro-.ffl-amu ljubljanskega gimnazija 1. 1860. pri-;f)6ii je razpravo: sSlovanskega cerkvenega Izika pravo ime, prvotna domovina in ra-z-nere  proti  sedanjim slovenskim jezikom" - prvi slovenski spis v dotifinem javnem jasilu, 1. 1861. pat „Slovnice slovenskega zika", a I. 1864. je oznanil namSki spis
prof. Petruzzija (slovenski predelan po'Fr*. Jletelku): „Vzajemnost slovenskega z dm-gimi sorodnimi jeziki". L. 1863. je izdal nKratko staroslovensko slovnico", ki je mno-go let izvrstno slu^ila dijakom pri pouku. starosloven§cine. Leta 1880. je uredil „Ko-pitarjevo Spomenico", v kojej se vsestranski ocenjuje jeden najvecjih nalih velenmov, ko-jega imenuje slavni nemSki u6enjak Grimm „monstrum scientiavum" (-velikaua nfienosti). V tej knjigi so iz Marnovega peresa: „Pred* govor", „J. Kopitar" pa dr. J. Zupan", „Ko-P'tar pa Pypiu in Kolar" in po casopiaih sestavljeno „poro6ilo 0 Kopitarjevej slavno-sti v Kepnjah dne 22, avg. 1, 1880." Vrhu tega je bii ves cas neuti-udljiv sotrudnik raznim konservativnim slovenskim listom: „I)anicia od 1. 1862.—1873., „Slovencua od 1. 1873. do zadnjega Casa; podpisaval seje ,,Istinic" ali pa „Kesnicki". Vzlasti prijjub-Ijeno mu je bilo gaslo: ?Slovan gre na dana. A glavno njegovo delo je in ostane monu-mentalni njegov: Jezicnik", v kojega XXX. letnikih nam podaja plod vsestranskega, ne^ umornegtt svojega raziskovanja napo^i slovenskega slovstva, neizci'pljiv vir bodofiema pisatelju prvespodobne literarnezgo-dovine slovenske.
,,Pomnik so prvi tvoja dela, Ki \^k ne vnici jih noben".
Kot uCitelj bil jepokojnik svojim ucen-cem veduo najskrbnejSi o6e; podpiral je je ne le z dobrimi sveti in nauki, temvefi cesto tudi z — novci. Bolelo ga je sree, ko je videl, kako so nekateri nemski ucite^ji za-tirali na§o slovensko mladino.
Kot Slovenec ni uikdar zatajil odloc-nega svojega narodnega midljenja, niti v najhujiih casih nemSkega pritiska ne.
S kratka bil je vrl  mo2,  kakorSnili nam 3og daj §e obilo. • „A mi ? Pomnik postavimo mu tak,-Da slednji skusa biti mu enak I"      Kr.
Lcvigar dr. Weeber podiwt oba pred-loga, priznava, da se je izvrSil nefiaven cia, & mnenja je, da zakon aima pomo5i proti tenia.. Inroniteta, pravi dalje, mma druzega pomena, kakor da cava poslancu pravico m moznost, ndeiezevati se parlamentarnega de-lovanja.
Te indue nazore pobijal je dr. F er-jandifi, tidec, da je iinnniteta po bese-dah zakona samega veliko Sirsa, da ima 6a-yati poslancu pvosto besedo ia ga braniti pred tendencijoznim preganjanjem. Da trditev dra. Weebra ni prava, kaze ze to, da ae poslauca v casn parlamentarnih pocitnic tudi lie sine preganjati in v tern Case vender poslancu ni omogofiiti ndeleze-vanja pri poslauskem delovanju, ker ga ni.
Posl. N i t s c a e istotako pobija stiiv-Ijene predioge izvzenidi onega, da dobi od-aek nalog od zbornice, predlagati zbomici dolocila v varstvo ininnitete.
S prav gorkimi besedarai potegne ae poal. bar. M o r a e y (kouservativec) za Fer-janciceve predloge, tr.leL, da v istini ima iinnniteta namen braniti poslance pred ten-dtjiicijoznimi ftini eksekutive, da je ocitno, da se je poalanec SJpiniii na podlagi starik, wegleoih in iz vrijave stopivsih dvoruih de-kratof xadavil (abgeschachtet), da ob catui, ko ho oni dekreti veljali, ni bilo nstav-nega iivljenja, ne poslancev, u« inuuiitete ia da je nai*vuost proti duhu le«te, fie ae hoca aanes postopati po predpisih, kateii ipadajo incj staro Saro.
Pri glaaovanju odklonil se je dr. Langov predlog z vsemi glasovi proti jedneani; dm-gi predlog dra. Ferjaucifia vzprejel se je s 7 glasovi pioti 5. Prvi poglavitni predlog pa se je tdktall s 7 proti 5 glasovi. Olasovali so zanj dva Ceha in trije clani konservativnega kluba, Poijaki bili so proti.
Porocevalstvo naloiiti se je hotel' din. Ferjancifiu, kateii je je pa odklonil, ker hoce biti porocevalee manjsine. Poroievaleein vecine izbran je bil poiem posi. Jutsche".
Tako se je tedaj iz sveta spravila za-deva, tikajofia s»e neposreduo imjsvetejse parlamentaiue pravice. Hvalezni srau slo-venskemu poslancu dm. Ferjancifiu, ki se je zarea mozato potezal za lesnico in in svojega tovarisa ptavico. Zahstno zna-meiye casa pa je, da mo tudi ta srumotni pekop politicue svobode omogoeili poijaki, torej slovanski claui iuiunitetnega odseka in da so bas oui zaprccih ski omno zadoSee-uje svojemn globoko zatfenemn slovanskemu tovarisn. Naj bi iwoda ne nntscevala zopet greha poljskik prvakov na narod^u pojjskem, kakor je to zalibog 2e dostikrat stcrila.
Politicni  razgled
JDemelni short anideja se takoj, ko se odloii driaoni zbor, zborovali lodo v tnar-m in aprilu. Pred vsem reUjo deSelne prom-tune Z4X Mo 1894, nekateri pa tudi U za U-toinje leto, in druye tekoSe posh. Drugih vai-nih predlog baje vlada jim ne predhSi. CeS-kemu dtidnemu zboru morda Se nobtne predioge o geSianmSki spravi ne predloSi, ako, je krica ne bode preeeS silila. Vlada se b&i kake drzavnoprame razprave. Po koticannn deMnozborskem zborovanju se pa snidete dele-gaeiji.
Rurini Sive v kaj neugodnem polo-SaJH. de tudi je skoro pclovica galiikega pre-bivatstva msinskega, vendar imajo v drSav-nem zboru samo Sest zastopnikov. Temu pa je kriv napacen volilni red. Sklenili so sedaj predlagati, da se volilni red n>im ugodno spre-meni in ztasti pomnoii Sevilo poshmao vzhed-no-galiikik obSin. Da za ta predlog dobi po-trebno stemlo podpisov, obrnili so se do Slla-doSehov. (le tudi je rusinski predlog popolno-n*a opraeiSen^ vendar ni upanja, da bi imel kaj wpeha. Poijaki se mu bodo itstavljali in na poljske poslancs se druge stranke rade o-nirajo.
8rb\§a. — Minole ini razSirjale so *j vesti, da je srbski razkralj nesreenega spo-mina, Milan Obrenovie, priiel v Biarilz, kjer se mudi bivSa njegova soproga, prenesreena kraljica Natalijt*. Ker sta Je doslej Natalija in Milan drug drugega kar najbolj ogibala, naredil je Se Milanov prihod v Biaritz velik utis na vse politiene kroge in sploh vzbudil najvetjo pozornost, katera je prekipda do vr-hunca% ko te je izvedelo, da se je lotena dvo-jica spravila in sprijaznila. Gotovo je to Lr-tev storila kraljica Nataltja le iz politicnih uzrokov, kajH psihologicno je skoro nemogote m povsem neverojetnot da bi bila pozabila in odpustila V3a brUka Mjenja, s katerimi jo je obsipal Milan; da bi bila to storila ona, ki je kakor levinja bmnila svoja materinska in zakoneka prava, doSim je Milan, postavSi kot kralj nemogoS, opustil vse ozire na bodoenost dinastije in na treSo rodnega svojega sintt ter »ff neko plaio prodal krono, oietotska prava w eelo driavljansteo svoje. Leto dnij mora Se poteti, przdno postanc mladi kralj polnoleten: doilej vlada nesrecni dezeli regentstvo in prav sedaj je v Srbiji napoiUa kritiZna doba, v kateri so ljudske. strasti omajale ttebre, na ka-ttrih tloni srbski prsstol. Ta nevarnost je u-zrok, 4a sto se spravila Natalija [in Milan, da dasta na ta naHn moralno podporo in za-slombo &inu-kralj». Tako uzviSeno ravna samo Natalija I
V torek teden je doSla na to iz Belgrada nasUdnja brzojavka:
nSkqfij*ka sinoda izjaviluf da je zakoa, sklenjen *nej yatalijo in Milattom, Se tfdno teljaven, k*r ga je prtjSnji tnetropolit Twlo-zij loiil pritikanonicno in protizalonilo. Na podlagi tega ukrepa sporocil tnetroplU Nata-liji in MUami smj blago&ov. Prtbicahttco »7-no navduSeno. Mesto buo uijajno nizveetljtno. Kralja priredilo prebivaMco celikansko ba-kljado*.
„Sov. Narad-1 piSe dalje o tern politicnem
„Porazmnlfenje, kalero se je rfose^/Zo mej kraljico Natalijo in Mtianou:, vzbuja po mm scetu mjeeljo senzaeijo. SploSno se je iwdi/o, da je zapraeljivi Milan zopet v denarnih sti~ skah in da je le iz eziroc na prazni froj Sep apelhal na sret kraljice Nataiijet ki zivi r juko utfjenih razmcrah. Jz krogoc jpi, kaltri pozHujo Milanu du$o, sree in Sep, xp riy> in zatrjuje, da je Milan ie dlje iTm<« pridemrj-h in da senzuvnega njegwega knraka nim uzra-Hle denarnt triate, nw/uiit oziri mt m'h<i *'« na dinastijo. Ilazniere r Srbiji so baje takkne, da se je retnu bati za /»»w/o/, na katerem Wi mladi AlekMindtr in ker sr z>t kulisami nrbtj godi, Z(do je razkralj Milan se. poniSal in s/«-pil pre I Xatalijo in zalo je ona uslisala aje goea prwnjft*
Sl*x<*ki $»t$ Ogerakem. AV H«f pretekleja bta je izMa r Pmji znainenita knjiSica z naslovom: „ Wax k^ rodirom sto-eenakyin, tiltorOM, prtdstaeljeuym a rk'kytn priatehm drti a tnlddeJfe'. Pophajijo se e nj>j krhice, latere morajo prenaiati oyerdi Sl'>~ vaki od Mwljtrnr. Spisrk *» razpoidali p> sloeaSkih obrimth, a komaj je rlada izcedAa »¦* to, potlithi je oroSnike, da bi spin znpleaitt; dozdaj so zaplenili kakih 6V* iz'isor. Se, re, Oilkrica se tu sramotno postop-.mje Madjaroi\ lorej pro,* injiuiil (irozovita m *rtdrtm. kakor se. iz knjiiice razridi, ¦ • * katerimi ho-tejo Madjari uciniti Sloeake, Ne. samo, d,t :v.-eedne narodttjake obsojajo r denurne. kaznitda jih zapirajor 5e. po otrocih segajo. [toct flora-ike otr ket pregocarjajo rente. sfariHe, da jim otroke izrofajo p czyojo, kakor praeiju. Kak-jfrtri pa je tista rzgojal Lela IS74. je udpe.-Ijalo ,.m<t(ljard-<> kullnrn<> drnSteou 100 slo-vaSkih olrok iz trencimke Supanije. Mamehli so jih v vagone zt zieino, prieetali vsakema na oral tablko s Slccilko in jih peljali — .' ivnenj. Na semnja so jih razprodali c jnSn.i ogertke kraje, kjer so morali prenaSati naj-hujfc nadloge, V scojo domaflj-t ne je po:>tejf, emtio dekle, ki ni znalo m pimli, ne brati, ne motif*, ki ni vedelo eelo, kdo je Kri*ti<i\ Neki defek pa je ogluSil vslcd tepenja. Ihuga odpraea na loo atrok se je zgodila I. 1887 in sicer zopet v trtnSimko 'Supanijo, To pot.   «o
dobiU 190 jmaSkih . ntrnl; . 7..*^   - JiU ..
dva dm v zuinski siromnici akoraj Inez jedt in potent so jih — po zimi — odpcljcli » li-vinskih vagonih zopet na semenj v SenteS, kjer so jih prodajali 9kakor praSicfce" — pravi neki wadjarski list. Tretj'te. so I. 1888. otroke kradii, ker so jih stari&i skrieali vved „ruzsi-jalci kullureu. Vkradli so 86 zdravih olrok in jih peljali kakor Credo mimo PeSte v Arad. C'etrtic so sc podali v liptavsko Supanijo o ob-Sino LuSno, tu so dobili te 15 olrok. Zadnja odpraea je bila lani zopet v trencimko Supa-nijor in lov se je dobro obnesel — odpeljali so 300 olrok. To imemtjejo Madjari -Jcidturo" ndejanje humanitite", ndejanje Ijubezni", kakor je rekd drSaeni zastopnik Karmelin pri obrav-navi Scetozara Miroslava Hurbanai nPrepe-Ijevanje sJovaSkih otrok na juSno Ogersko je dejanje humaniUte prve vrste, dejanje ljubezni do Sloeakov, ker v gorenji Slavakiji so olroci stradali, slarejSi so se pa selili v Ameriko". Enako postopanje je mogoSe le v sreini Oyer-ski po geslu: extra Ilunqariam non est eita et si est vita, non est ita.
Sefo, 31. januarja. — V zadnjih listih cenjene „Soce" fiitalo se je, da se kaj vrlo ozivljajo ali na novo vstanavljajo bvalna drofitva na Vipavskem. Tudi naSe bralno drnstvo ni §e zaspalo, marvefi dobro napve-dnje ter se vedno bolj razvija in razevita.
V preteklem letn dobilo je drugtvo novo inofi v oseti obfie Stovanega in pri-ijubljenega rojaka east. gosp. inpnika .To-sipa Koeovela, kateri je bil pri zadnjem obenem zbora enoglasno izvoljen predsed-nikom naiemn drnstvn. — Droitveni odbor sklenil je, imeti poncue pogovore o narod-nih in gospodarskih razmerah. Bog blago-slovi dobre namene dra§tva!
I. B.
Iz llkeakersa, 22. januarja. (Gip-s a n a v i n a.) — V celjskem 9Slovenskem kmetovalcn* od 5. t. m. dital sem, kar je sicer ze prei natanko dokazal tudi goriski „6ospodai*ski list", kak6 so gipsana vina Skodlc>iva filoveSkemu zdravjn, Ker so pa laSka vina, kar je dokazano, vsa gipsana, npraSa se: kak6 more vlada pustiti, da pri-bajajo v Avstrjjo taka Skod^iva vina ? — Ako pri nas pusti kmet pred hiSo kup gnoja, ki je neobhodno potreben, takoj ima vse polno sitnos&Q- Ko nam p. Labi stru-pijo zdravje s svojim gipsom, vse molcl Ali res ni nikake pomocl proti takim ne-varnostim, ki vsak dan prete naiim viuo-pivcem?
(Da, prav fzdatno pomofi imamo: nam-recs vinopivci naj se ogibajo lafikih via in
naj eastijo edino le na§o zlato domaSo kapljico. Vsak gost naj dalje upliva na krfimarje, da v svojih kleteh ne drze laskili vin. Kdor tega ne bo ubogal, naj se mu gostje prav radikalno— stavijo po robu. Ali nas razumete? Uredn.)
Il Pada^lca. S3, jan. (Osepnice. — Dmstco ^rednosl*. — Celortkt nMira.) — Letosnjo zimo obiskal nas je jako neljub gost, ki je en eel mesec gospodaril v teb krajib ter bndo mncii naso ntlailiito. To so bile u$ei*.iee, v>kd katerih je bila sola za-prta od Bozica do dune.*. V tem C-asu imeli »sao takti hud tnraz, da je Cmilo v soli zmi--zflilo; |»rvi dan bilo \a nerabljiv«.» fi-yrav sHio dobrr> kuritj. -- Imenovana bolezni je sict-r zabtevala i« oik«> zrtev. a ne med s>dsko mhtdiiio. ttwivec l* med «nii»i otru-ciCi, ki »¦•> k>iiuaj zibeljki dali .sluvo. Veliko V-selje tgnilo je tiu i»bi':tzth i«-Ir.-tvlj»*»«;S'>l-ske ml.nttrt*-, ko s* je dam's p > do'^iti p.>-riLiiic.tU x*»pt-t |»oht 'stc\[ftit» zbraia v .-. >li.
V n*'d»'lj^ !."». t. m. xhorovaio j« iiui»* poStttriio drusLV<» ,Zu'. I'dnost*. Zhorovanje ,p- vudil fr. B»»/ i «*. barvar v Klov/.;tIi, ki se |M>zrtovaina tra.li z;i noodni iwiprtdck v Li'Ii kiujili. I'r.tv tadi prittjujomo nj»*«?«>vi tt'ditvi, da: Slovenri ust,ij:ut:o! Te resitice ne taje vet- uh't ua/htijsi nasi nanidni na-isprtkhtiki. (T't* tudi ms. doma«'i buj <»vira u/.a-jpnino i» HspMiieje tteli»vait,ie, vetid.'iv usta-jaiais iz ti-»in''tetuej».i na»»»dne^a dreinaiya k vstiajnetitu delli Veltko liitteje nejft» je to ljnb:> nn^ini n:i«ipri>tniki>ui. Kako littio Id kv le liitpreduvaH in kako mo^m'-ni bs postali nasi uapoii, »kt> bi !»it» med seimj edtm in Mlozai V!
Kakor imtju d»tt^tvaspbdi :ianieii, raz-krivati ljudstvu wrarno ne.vedsiost. \w pri-vesti it;i do s.-imostojuejejn mi>|jeiija, tako pospesuje tftdt nasa „'Airidn s?-1 v i>/jt'ii> km^ii ilomovine vsc>h;uiski> bl.-i^injo. Med ia/.niini predlo^i t.i-i Ziidnji-m zf>:»i'ovai;ju u-gajal ini je |K,seI»i:o ta: K;ik'# bi se ino^Ii sosednji Seliani, liakovfatii, Lo^rs.iiii, Teni-Ijanci in «it;tpitrji ubudiii k tiatodiiej zavesfi. I'rei'la^alu in skleiiilo se je v t;i iiainen: narociti na dnt:"tveii(» sfr.isk*: nekoliko »/.f.i-so" „Mira* za Mste va,-*i ter s f.ciu narcdiU prvi pi.skits. Podpiraiije imeuovaiie'ja lislu je gotovu fin prave, zavednosti; za(o zelimo obilo posneniovalcev, kar In poma^alo, da bi „Mir" kmalu postal ».ediiik.
homaeahki.
DomaCe in razne novice
Kadodarni dftneskl. Za „Sloginefc uftiie   zavodft   doSli  so   v zadnjih 14 dneh
Po poStni hranilnici: 6G. Prtkiz" Emil, n-"itplj v^Storjah, m kr. — «7. Just Belja, gozdavski oskrbnik na otoku Rabit v Dal» inaciji I g!d. in 1 gld. Fr. Bone, c. kr. gozdar v Kamporu na Kabii. —• Pri pli*sni zabavi v gostilni Z. v Kan.iln so zlozili io-doljubni veseljaki 10 gld. 38 kr.
Driigacnim potom: Zadnjifi smo po pomoti stavca pomaiikljivo naznaniii donesek gld. 1-40: nabral se je v krLmt g. 5. Koea v Prvaclni. — Isto iaU je izostal donesek gld. 5*30, katere m zlozili oseiki fantje o rpriliki iSalostne Iocitve od dragega gospo-da nCitelja Mlekuza".  (Poslal  Jos.  Cigoj.)
—    Ajdovski krokarji so izrednn Iiozrtovalni prijatelji nasili zavodov: ta mesec so nam zopet poslali dva zneska. prvifi 5 gld. kot novoletno vos6ilot drngii pa 10 gld., ki so se zbraK po napitnici slovenskej domovini. Bog zivi tako „kro-karstvo"! ™ Ivan Lapanja. zemljemerec v Kobaridu, 80 kr. • - Alojz Hrbeo, na Nabre-'m\\ nabral o neki priliki gld. 1-30. An-li-ej Mesar vikarij na Livku 5 gld. i>vatje pri zonttninii v Sedhi (kobariski kot) so zlozili la gld. 60 kr. (Bog daj srefco mlademn parti!) — Z Xabre/.tne smo prejeli 3 gld. 60 kr., a nismo nataneno ra-zumeli. za kaj naj* jih porabimo. Proximo pojasnila! — Pri Jos. frbronit na Brjah zbral Fr. Pavlica 2 gld. — Iv. Lifien zbral na svatovsfiii pi i Jos. Mihelju na Brjah 2 gld, 70 kr. — V fiatniah zlozila .vesela druzba 2 gld. 50 kr. — Odbor „Sol-kanske Ci tain ice" zbral po obcneni zboru 1 gld. 271/, km. — 31. S. v K. preostanek 4iaroi5nint. im ttSofoa 8'> kr. in poicg tega, 3e 1 gld. — V t'erknem zbrali so pri veseliui ffXarodne Citalnice" 11 gld. 45 kr. — Hmeljak Franc 2 gld.
Bog zivi take prijatelje na§e mladine!
Sesla Erj«v?eva obletalca — 13. jan. je preteklo Sest let, od kar je nas Fran Erjavec izdihnil svojo plemenito dnso; na to nas je spominjal renec svezih cvetlic, po-lozen isti dan na grob, v nedeljo pa je bila v cerkvi na Travnikn sv. ma§a. katero je daroval pokojnikov poseben pryatelj fi. g. Sanon 6regorLi5; udeiezlii so se je pokoi-nikova rodbina in nekateri ppjatelji. — O tej priliki smo dobili po lastniltvn spomin-ka 10 gld. za „8Iogine" zavode.
Xa&l dmSlTi. — V nGoriBi (MahUd* bile sta pretekle dni dve prav zivahni do-miCi zabavi. V soboto so jo priredili fiital-niski mladenifii, v sredo pa Citalnica sama.
—  V Solkanu bo v nedeljo 5. t. m. f pro-3torih g. AI. Mozetica plesna zabava, katero priredi tamoinja Citalnica. Ob po&tkn bo srefikanje 3 dobitkov. Ustopnina: zande 60 kr., za nende 1 gld. — V* Mirnu bo v . n»de\jo  tudi neka veselica, katero  piiredi 1
tamoSnje nKatolisko druStvo rokodelski po-mocnikov", ali kakor se Ze imenuje. To vest bilje/Jmo pa le kot govorico, her nismo prejeli nikakega veljavnega naznanila. — Tol-minska (titalnica be imeia v nedeljo 5. t. m. svojo predpnstno plesno zabavo; sviral bo septet iz Gfcrice. — DruStvo „Edino$t* v Ajdovnfiini bo imelo plesno veselico jutri 4. t. n».; sviral bo goriski septet. — Ka>\altka Citalnica priredi 9. t. m. pri Segalu MBese-do" s plesom; sviral bo goriski septet. Peli bodo domaci in rofiinjski pevci. Tofik je 10. Sporeda nismo mogli ponatisniti, ker do^el je prepozno. Ustopuiua 20 kr,, sedez 10 kr., k plesu za gospode 1 gld. — „Gorittiliokol* imel je nceraj svoj obiini zbor. Za staro.sto je bil izvoljen g. Franjo Ferftla, gi pa ra-i\i iiuiogili drugih poslov izvolitve ni mogel sprejeti.
0 pokojnem dr. Maleja Lutmanu. ozjem rojakit na.sem, dobili smo iz brata njegovega u.^t, Se te kratke poda'ke. Pokojnikbilje roj. St. Andrezu pri tioriri due 13, marcija J. 1853. St. Andrezci, ker so blizu mesta, radi pi.Siljajo svoje nadarjeiiejse otroke tudi v srednje Sole v Gorieo, in ttk6 je dal prav isas St. Andrez prav nuiogo slovenskega ra-zumnir.f'Va- svefnega in duliovskega staim. Tudi pokojti: Lutmau Kokl *u je v (ioriei; bil je zelo nadarjeii mladeriiL in izvr.sten dijak. V uiladih letih je uekaj i*usa .sluzil eesarja, pozneje nmogo sveta prehodil ter piisei celu do Uu.sije. Od leta 1872. 1876. je posliisal zgodoviuska, modroslovskii in iilologit'iia predavanja na VHcueiliSeili v I'ragi, Heideibergu in v (tiadeu; a konecuo ga je gnalo iti prignalo v bogoslovsko se-meiiiS^e, kjer je z veliko uuirljivostjo po-svetil se bugoslovskini Maukoiu. V dtihov-nika bil j<i posveeeii v ('eloveu due 20. Jul. 1878.; prvo nekrvavo daritev pa je daroval pii oo. kapucinih v Uorici, Vladika .ijegov poslal ga je najprej kot duftiiega pasth'ja v Zete/.uo Kaplo, potem kot provizorja v So-vodje in j'rebnje. Poznajofi in uvafcujofi zmoznosti pokojnikove, poslal ga je gkof radi viksih naukov v Kim, (I. 1882.) Tain je bil kot kaplan v zavodii nS. Maria 'dell' Aiiima* ter se vinil od ondot kot dok-tor riniskega i*erkveiiega prava. Vrnivsi se na Koiosko bil je nekoliko Casa zupnij.sk i upravitelj v Steuerbergu, due 23. avg. pa je prevze! zupnijo v hvoru pri Yrbskem je/.fi'it, od kuder ga je viSji wjrkveni pastir poklic.al za pridigarja in duliovskega vodl-telja (spiritiwila) v celovsko somuiiiAiVi. Iz mesta' pa je prisel zopet na de2tdo, med drage mu siovf!»i'(>, v (»'orje (21. julija 1. 1887), kjer jit /.tipnikovai do 30 apiila 18l.»2. „\ (iorje postale so njomu gorj6*, pravi nSloveuec*. V neki temiii nofii na praznlk Kiiut.io^ve^a Vneuotiotta Je namreC, vrafiaje s« s podrttziiicnega shoda na Bistrici, zdr-eal v globoi'ino kakih 10 metrov in je ob-visel vso nog za nogo na nekeiu grmu. ^'es spodnji ztvot otrptiil mu je radi tega, da eelih lo meseeev ni mogei masevati. Sca-soma se mu je zdravlje nekoliko zboljSulo in je fcnpuijo zopet saui oskrboval. L. 18i)l. se je 2upniji otlpovedal in koncem aprila 1892. stopil v stalni pokoj in preselil se v Ljnbno pri Podnartu na Kranjskem. Toda uioz dela vajen in zeljan, prevzelje v no-vembru istega leta sluf bo v Lipalji vasi pri Pontaflu. Ondi se je ob odpustkih presv. imena Jezusovega v spovednici prehladil in Sfiri dni pozneje nmrl, unirl tako rekofi v vrsitvi svojega pokiica. Kako je bil po-kojnik pri duhovnjanih in pri duhovuih so-bratih priljnbljen, ^okazal je njegov pogreb. Osemnajst. duhovnikov }>rihitelo je od blizu in od dalc-c skazat rajiiiku poslednjo Cast, Pogrebni govor govoril je g. dekau iz Zah-nioe, povdariajoA pokojnikove vrline. Vse ijudstvo topilo se je v solzah. Dodamo naj, da je bil pokojni nas rojak tudi vrl dela-vec' na slovonakeiu knjizevneiu i»oljtt. Vredno bi bilo, da tudi o tern kdo kaj nadrobnejo pise. Mi U» dodamo, da je bil nas rojak: J.'uhovnik vrl in narodnjak.
„Edinostu je prav po uepotrebneiu iz-zvala 7. naini jako endno polemiko, katero istotako nepotrebno naiialjuju. Nedolzni nas ,Primor«ek" cutil je potrebo, da je vekel v obrambo gospoda poslanca Iv. N a-bergoja par besedic proti nezaslnzenim napadom v nDiritto BCroatou, kar bi moral» „Edinost" ceio vesei?ti, saj ona trdi, da zna Se najbolje ceniti zasluge g. Iv. N., katere je „D. C* poteptal v blato, in saj se „Ed". z vsemi stirimi brani vsa-korSne zvezice z imenovanim pnijskiin li-stom, Kje je logika, kje dosleduost v b e-s e d a h in d e j a n \ i h ?
Ni tako zlepa najti Slovenca, ki bi odobraval napade v „D. C.*; o tem smo imeli priloznost prepricati se. Xasproti temu pa je mala obrambica v ^Prituorcu" naSla prijazen odmev iz vseli dobromislefiih slo-venskih krogov. Resnico teh besedij posebno prijetno 6nti BPrimorfievo* upravniitvo. — Kak6 je tedaj mogofie, da se je „Ed*. zre-pendila nad nami in s tem posredno zago-vaijala in odobravala napade v »D. C., to se mora Cndno zdeti vsakemu nepo2naval en tiialkib razmer. — Mi od svoje strani le obialnjemo take razmere, valed katerih je #Ed". naSe besede proti 8D. C. obra5ala tudi na-se; ako je pa to storila, naj ona ve: zakaj je nase besede ^olmafiila proti sebi.
Ufierajltnji zagovor »Ed*. je jako zna* Cilen: po eni strani  ravaa se po  vodilu;
nWasch mir den Pelz n. mach' mich nicht nass", po drugi pa potrjuje vse one i n s i-nnacije, ki so se girile prefci politi&iim jno^ein na Goriskem, pove celo. -. da so go-spodje pri „Ed". vedeli zanje, a kar je najznattlnejse: na podlagi insinuacij in spletk, za katere morebiti se ne vemo, ker Trst je v tem oziru jako produktiveu, pri-haia na dan z nekakimi groznjami, iz ka-terih bi nepoznavalci goriSkib raz-raer mogli sklepati o groznih grdobijab pri nas na Goriskem, oziroma pri „SocT' in tistih, ki so za njo. Mi-dajemo- .vJtem po-gledu „Ed". povsem prosto roko in jo cel6 javno karamo, da je pozabila na svojo sve-to dolznost, ako meni, da je, — k gvehu molfiala. Zato kar imravnost v j a v-nost z onimi agrehi", ker niste bili toliko lojalni naspvoti politifinim soboj«vnikom, da bi bili prijateljski ih z&iprio lopozorili na zahrbtne spletke in zalubtna obrekovauja naSili „prijateljev\ Mi nisino tnlovratni greSniki in radi posluSamo prijateljske opo-mine, ako so utetneljeii.
Kar se pa tire zafiujenja, zakaj da mbo „Edtf ali ne vemo ze koga /.daj na-padli(!), podamo naj v pojasnilo, da so,ne bo treba nikomur vefi fiuditi in s teni gla-ve beliti, kar je nevaru) za obfcutljive zivce, le to-le:
Najpoprej oroeuimo, da smo govorili imlagc* v o b c e o insinufteijab, ki VHtrajuo prihajajo iz Trsta, to pa zat6, ker ,,uomiiia aunt odiosa" in ker tisti, katerim life, Se brez imeu dobe dosti po nosti, JJili sino to-rej g tovi, da bo itspeh popnlen tudi z bolj skrivnostnim naniigom, s katerim na-zuanimo dotiemin krogom da nam je vse z n a n o in da intam» V Trstu izborne in vestue poi'ocevalce, U so zares nam pravi prijatelji, politiGni in ostbni, Ako ho pa gospodje okoli „EdB. tudi to naso izjav<> tolniaCili proti sebi. nimamo  mi   j'.av   nir
proti teinu,: to j*' pi>v$eni njihova ref-.....
Ako Hiuo tuifj tut dalef: nuniigriili, da vemo za vsa zahrbtna kovar*tva, ki se ze nekaj iwa «em spletajo v Bpiijateljsk,ih" krogih proti nam in veljavniin niozem nasi' domace pulitike, storili smo to v prvi vr*ti v re sen o pom in, da bi m* dottfniki po-bolj»ali, ako je t<> niogoi*e, ali da bi puiska-)i pot, p<» kateri bi *e nekoliko bolje po-uedi o resi»K:i»il» udiiosajih. pn'dno kog.i ko'likov le nutgoi'e ostro obsodijo naravnost v najn* fra.^un'JH^ blat<» za vsakc^u mo/.a; v drugi virtti pa smo to storili /,U«i, da v s'u-raju, ko bi »e prvi pohkns izjalovil, kukor xi' je tudi, Zfn'uemo o?iten boj proti za-brbtnim Hpietkar.stvom h ..prijatelJMkih" krogov, ker v tnli borbi, katero bijemo s?e nekaj let z iidjboljSiui uspcliout, ttmo vec kot pvevee" ie spoznali re«ni6no»t zlatega itaiiJHiiskega rekii: Dagli amici mi guard: Dio  che dai netnici mi gttardero io!
Gospodj»», katt'iim to tii-e, nas gotovo dobro razuuiejo. Da bi se pa «Kdfc.'zopet ne izmujsnila iz.zadu'ge, CeS, kaku skrivnost-no da gwvorimo, hocemo bili dams bolj jasmi od zadujic, u cesar sprevidi \mk j citatelj, da je bilo nase zatajevanje prav za prav obeudovanja viedno, ko sum po tolikem easa, daje zakelj postal ze vec, kot poln, v tako r a h 1 i obliki potipali za vest tistih, ki kradejo cast in zaupanje poli-tiCnim voditeljem, dasi bi morali vedeti, da v politiki je zaupanje v brezraadeznost in v zuafiajnost prvi pogoj, ki vodi narod v boljSo prihoduost. Evo jasnosli:
L NaS di-z. posl. dr. A. G.ne pozna Trsta prav nii. Ker je pa stiii tedne po izvolit-vi imel opravilo pri naniestnistvii v Ti\stu /.aradi i.ekega g«»spoda, ki je bil krivivno odstavljen od sslnzbe in potem tudi zopot iastno natoe^en, »premljal ga je tjekaj ureduik ,.N\ S". • Vsak dober Slovea«*c bi dejal, da dr. A. tir. bi moral vsaj prvio naju prijazen sprejem med trzusktmi rodo-Ijnbi. Sior no! — Titatelji nasi so gotovo spominjajo, kak<> so z«laj l^to h Trsta po-uCtili nSlov. Xarod* : znuni polemiki, ces: Dr. A. (Jr. in nrednik tJ. sta takoj p;> vo-litvi pritekla v Trst poklanjat se Kinaldi-nijevi milosti ter — vladi prodajat svoje usluge. Take nesramnosti so §le iz Trsta v Ljubijano! Pa cMoveka un zgrabi sveta jeza, ko sli§i take podlosti?! A mi smo mol&tli ter naprosili s?oje prijatelje, katerih tamkaj nimamo malo. naj bodo pozojui na vse, kar bi se utegnilo camkaj spletati proti nam.— (jfornje insinttacye, da .^e vec: gornjfga pod-lega obrekovanja ttEd*. ne bo zanikala, ker smo ga brali «5rno na belem v javnem listu. - Dalje!
2. Ko je nas urednik romal po svetn, da bi dobil pvipravnega moza za nas ,.Rin-novamento" in ko smo sreeno na§ii vrlega mozazatavazniposel,sku^ali so nam v Trsta Jiopetvse podreti z najpodlejsimi insinuacijami in obrekovanji proti naSenm drugema uzornemu poslancu — visokorodnemu gosp. Alfreda grofu Coro-n i u i-ja. Tndi takrat je bilo glavno stra-silo: vlada in vladno m a m e-1 u L t v o, kateremn se v Gorici vsi kla-njamo. Grof A.G.ni drngeganiC nego vladna krealura, ki hoce s posebnim listom delati zdrazbo med nami, zatirati narodso misel ter gojiti neke vrste avstrijanstvo, Skodljivo na§ej narodni stvari. — NaSe src6 je zalosti krvavelo; a tudi blagi gospod grof je pri tej priliki bridko okusil ouoslovensko nehvaieinost, o kateri je pred nekaj dnevi dejal tritSki WPiccoIo", da jo dajemo  v pravobilnimeri Sutiti
svojim politiennim voditeljem.(Kako resni&-na sodba celo v lahonskem listu!) — A molcali smo, ker upali smo, da bo vendar enkrat konec s takimi podlostimi in ker se je moral vsakdo smejati takim govoricam, kdor je le enkrat fiital. „Rinn". Ako „Edw. o vseni tern niL ne ve, prav lahko poizv6 vse ponatankosti. Naslov se glasi: A, grof C. Abgeordnetenlians, AVien. Veljaven do-kaz, kaj?!
3.   Koncem oktobra so nasi ^prijatidji" vedeli natancnej'e p'ovedaii o groznem vl.td-nem uiauieJustwujf G. Tii smo vsi sami vladni podkupljencr. Za ,,N. S". so vedeli povedati celo svoto, koliko dobiva iz viadnih jasel, namrefe malenkost: 800 raiij.s«v na leto. — Bolelo nas je vse, ki smo morali slisati take podlosti. A mi smo molcali, ker smo sodili, da Jjndje, ki trosijo take g.>vo-rice po'sv'etn, zasluzijo edino na neki drug nafiin primeren odgovor. — 0 resnicnosti goi-nje prezlobne govorice se w10dB. lahko zopct preprica pod oziiaeenim naslovom.
4.  Ko Bino naznanili „PW/M(»v«*, tfl-daj so bili iiekateri go.spodje v T. vsi po-koncu in se hudovali: znpftj'ltniinn »in*lo iz fiorice, I'bogi ^Priinoi-ee"! S« i/jScl jii. ze je bil po «Mii strain fraiii<t'<on*kti, po drugi pa vlaifmo delo ! Ka'j smo hoteli V Ali naj bi se jezili ali smejali?! Storili smo oboje, a stisnili smo pesti le v zepu in — molrali.
- »S« le „l*riniorce,u je zbudil ^Novifarja", V Trstu se niso ustiaSili „Pr, h", ki jim je prisel nad glnvo, pafi pa nedoVAnegft flPrimorca", ki ima nameti ¦¦•- delati konkii* renc" »l'Mh. (Da pri "Kd'.ni nasel milosti nas „Pr".f to s.» spoznali ze najprijirosteji njeni I'itatelji), • • c-Jospoda! Ne govoriuut Ije v dan! Na gornji i/.pt.vedi se neda i/.biti niti crkira, pad pa uiarsikaj dolorfiti. Toda : --kdor bo pisal odg«»vor v „Kd"., naj ue tolmaf i vst-„a proti sebi, ampak naj se drugim kaj privosi'i!       Se nisnio pri kraju. Daljt!
5.   NaSi flanki ,,ti<imi smo /.•»•»>/'• so tako ivsntfiii in fasu primerni. du so uasli kn.pak odmev na vseli straneh; blagodejen upliv no i/ostane. I<e v Trstu so zadeli v nekalerih krogih ob jalco obr.utljive ftntniee, kakor da bi bili pisani edino in izkljueno le, /a Trst. • Ker smo v flankn imeuovali tnkozvaue ..radikalee", kateri imajovsepol-uo besed, dejanj pa malo ali life" (nekdo je relo sestel, da smo 4-krat vabili oniizraz), naslo se je takoj, da so oni «Mntikl pisatii zope.t le po vladuem uplivil, (Hog nam daj tako vlado, ki bi inspirovnla enake Tlatike!)
Monimo, daje dos(i,kaj? In zaW, vi-dite, smo na koncu drugega flanka dodali neizmerno rah el in le sploSen opomln, da so nam znane vse take spletke in da naj ilotifinfki vendar premislijo •-¦ kaj go-vore, — \amesto da bi se bila „Ed.ft pri-drii^ila lepo nasemu oponiiiiu tor obzalova-la, ako se kdo v T. tako dale?, spozabi, da 7. lahko vestjo siri tako zaljive govorice, ki bi ntegnile imeti dalcd segajoce nasled-ke, * femvr hi Wo v*c pri frr<(/i(,zacela je z nami v bombastifnem tonu in celo na uvod-ne,m mesfu ostro polemiko, s kateio je javno adresovala na nase ime prikrito ali naravnost vse one insinuacije, ki so se po-prej pridno gojile po tr2askih gostilnah, ka-varnab, ali drugib sbajaliscih.
Mi obgalujemo, da je prislo tako dale5, a moialo je priti in dobro je, daje dotega prislo, ker drugafie bi nekega lej>ega due tudi mi morali z varanim sreem deklamo-vati *. Dagli ainici mi gnardi Dio cbe dai nemiei mi gnardero io! Sicer pa prija-wn pozdrav z zeljo, da bi polemike bilo konec. Storite pa, kakor vas ie volja.
V Lo^nlka bilo je pri obemskih volit-vali, ki so se vrsile prvetridni tegatedna, izvoljenili 11 nasih in 13 nasprotnih stara-siu; med nasitni se naliajata tudiv fl. g. vi-karij Kodermao; in visokor. g. J^iga grof Attems. Med nasprotniki pa nikakor niso vsi taki lahonski srditezi, kakor menijo go-riski M(\irrierovei*. Zato je njih veselje pre-veliko. — Da so „Degovci" zmagali s toli-k?mi mozmi, stalo jib je neizmerno veliko d^»arja in osititi so semoiali do tolikih nezakonitostij in silovitostij, kakorSnim do-slej na Gorigkem nismo bili vajeni, Tretji razred volil je v pozno mod; tu so romale cele trnroe agitatorjev po bisah, ki so celo iz postelj vlacili ljndi na voliSfte; nasi vo-lilci bili so terorizovani na neduvene nadine; denarja je bilo. kolikor je kdo hotel. Dr. La-zenberger iz Gorice, ki nima nid opraviti v Lodniku, bii je ves das kot najhnjSi agitator na volisdu. — Cnjemo, da na§a stranka podA proti volitvam utok.                _______
in laga
v trgu in ob reki VIPAVI le2e<Si, grascini Vipava pripadajoci, se odda^ta takoj proti dobrim pogqjem v najera. Ye?, se poizve pri oskrbnistvn grajgci-ne  Vipava.
(MrbniStvo   qraS&ne Vipava, 1. svefana 1893.
Advokat
preselil  se je  iz Kormina v Gorico, kjer ima pisai-no v Via Seminario St. 10.
B«IS.8»id*nstoffe von 48 kr. bis ffl. 11.65 !
per Meter -- sowie •ohwarze, weisse und ¦' farfaige Seidenstoffe von 45 kr.  bis fl. 11.65 '
pet Meter — glatt. jjeBtreift, karrirt, jremustcrt, ; Damaste etc. {la. 240 versch. Qnal. nnd 2000 ', Tersch. Itirben, Poatkerten 5 kr. Porto nach dor : Sdiweiz. Seiden-Fnbrik C Hennebera (k. i n. k. Hull.), ZOrioh.                                             ,
SI   a-
Anton Url»aw«ic
trgovec s ikaniuo in drobnlno v Gorici
naznanja, da se je s prvim februar preselil s svojo trgovino iz Gospo* sfce ulice v JiaStel St, 20. Priporoda se v liovih pro
1
m
je nad liu let znauo, prebavljanje in slast i t pospofinjofe in napeiijauja odstranjujode i , ter milo raztopljajode
(loiiiacc HvedNtvo.
IV/tt-rt *ldi. tijhl„nmht
Mkv.dMjuMiXOki'M. ] Na vw'Ii di'lili mivnjiiino Jo j
niujn tu (loilium, ^.ukiiitiru I i viirovmw vftVHtviMiu/iuuiika |
1 Xaloijc d'oro v vneh le-• ktwmh Ai'ttro-Oifwke.
Tain ho tndi doW:
I
RASKO DOMADE ZDEAVILO.
To BroiUtvo pospeSnjo prav   ieborno, ku-k kov BvedoCijo niuogn wknsiije, iMatenjc, araenjc ^ h in loJenje ran tor poleg toi;a tudi lla&i bolecine. (
V skillictli f» 35 kr. 1 25 kr. Po posti 6 kr. vet ' > Nji vseli  ilclib   iiavoj-k nine je ii'.oja til doda-[ na zakouita varstveua zinunka.
GLAVNA ZALOGA ».  FHA^M:H, Piaga,
it. 203-204, Mil* Sinn, lekwu „jri emeu «Ii". " Postna razposiljatev vsak dan."
ev. Antona Padovanskega
To nrhiroHtoiu nnvav-no cdravilo Ja prnrA Hi\. brodojna poinoA in ni trolm mnoffik bcHfidl, ih m dokn-f.o njihova mnft. — (')« I he to tftbljo nokoliko flui, oiftjSa,jo in nrofionojo prav kwRln lmjtrdovifttnih tv Iodine br,Ic»il,i, Prav ifcvr-
stni) vstvPKiaJn »oprr liptnorojil^, proti bo]en< nim na Jetrlh in na rrauhl, prol i ftrovoR. niin liolcKiiim in prnM xliHtiim, jirl jf.MiHkih niOHcfnili imill('?,iio«f,|li, Kopm' In'll |o)(, bit-l\Mt. m\m liiijo «rctv ter ctotijo iiokvnrjpim kri. One no prrgunjnjo siuno nmenjoiiili IioIokiiI, nuipnk uiiri olivnrirjejo tudi ured v«ako liulOKiiijo, J'roilajej*! ho v VB«k (|lav«ih lekivruleah uiv HV0(ii(?,i\ imiflftbfl in poMIJivtve piv edino y lekavniei CrlBtofolsttl « Oorlolf v Twin v Ipkarni f. /.mum in f/. «• «ov/«, v ;,/»&• \hu\l v lekarnl V. )>l 'Ihikfaii «, Hft'oh, in ljiiil, Urofiebin „pri Minijl ponmsraj" | »> t\f nlojiHi v lekarnl Hatnmith, f Alfa\Hlni v lekAmi .s'(//)^, v Viiwvl v lekarnl (hiffliihui, v Hrljttku <h\ Hum})/,
SMT I »l*kl«nloa valja 50 kr. -«*a NB, Vm'oyafi mje trchn manikaklh hnhitinov, katere »i\a\no oziumy^o in jiriparoMo, ki va t'Viii'/jo eloseku h tdravie, ker druityo Setoiieo oi iivee, da Hattnntio fahtto hudl in nevartii ««• Hltdki.
yovont
tclovMlMU If Iilkct» In rvIIp
UsEorci
na v«u Lrnjo prosto iio8l uliio
II lilngu In lierllu
Priznana najboljSa in najnovejia $ V K W A       -
za «nomt«dnii*kO in nolctno polrelio, oil mijcunc^o ill naj-ilraSjo lrctu, pravo in trdnu li»rvo, zn oblcfctf, ovrliniko in v»»ko notrabo, rarpoMtj.'i po jioitncm povgotjn ]m tvurulAklh rsnah tmll na Arolino tasclinikoiu in krojatom: Znlo^a e. kr. priv. tvornic «» fl>io sukno in vahiono bUg*
MOKXX  SGHWAKZ,
Suina tu uniforms, ntpromolljiu lculal In lovska   Milnn, po-ruvioni in do»kinRi x» nalonako  ol>loVo.   l'opntnl   plvdi   itJ.
BlagA sn jsonsko obloke
v2? novonti v najvofji teHxl.
V«kk. jonkui
Irodl k trftjnnw]
knpornnji
Knjige z uzoi'ci
m krojafic poSilja nefrankovawo.
Prlr.i"'u» nl.
mi»« If. thpIi
lljudiklli krouoi
11
Yzajemno zavarovalna  banka V   PBA^l
naznanja, da je od i. februarija t. 1. prevzel voditeljsko ^ivljenskih zavarol-valnih oddelkov pri njenera genera-nem zastopu v Ljubljani dosedanji .   nmogoletni nje  uradnik
gospod Yatroslav Holtz
Cista krv
zdraYje I
Razr.e bolezni, lisaji, spugfiaji, ble-dost, sploSna ntrnjenost, slabost, se izgubijo pri zdravi krvi. 3Ii jamfiimo za gotovi vspeli pri uporabljanju naSe metode.
Pri vpraSanjih je priloziti povratno marko.
„ Office Sanitas w, Paris 3 0. Faaboorg Montnifttre._______
franko do vsake ?.eleRiiiike postaje „                   na GoriSkem poskn, ako 3© naroc-
nik 8klice n& ta Satmik, stan? pri meni en modxoc na peresik (Federmatrat8e).t Ti morttoci so soliduo iz uajloljso tvarine uarejeni, imajo po 30 dobro ve- ' zanib, mociiib peres iz najboljSega bakrenega drata, so s finim afrikom tapceirani in mocnim platneuim cvilbom preobleSeni ter pri najte^ji rabi do 15 ~ 20 let nobenili poprav ne zahtevajo. Pri aarofijlih b defcele naznani naj se vselej natanfina inera pes-tcje  v  notranji lu6i. — Ako se torej   dobi za 11
Sid. dober, franko doposlan, tapeciran modroe ra  • eresih, je pad neumestno kupowti malovredne na-domestke, kakor 4icabte iimnice, elahiniue itd., kateri pravemn  namenu, imeti   dobro   ppoteljo   ue vstrezajo.
tapecirar v LjuMiani, ¦ StUenburgove • ulice L.. Ta domaca, edina narcdua tvrdka te stroke na Slo-vennkem bodi alav. obcinstvn najbolje priporofieua za naknpovunje iimniCf Salonskih parnlturi divanov, stolov, pi>eprogj eagrinjat in veega v tapetnisko obrt spadajocega dela. ffaav Ceniki h podobami zastonj in frank0, — Hitra in poSteua postreSba, nizke ceue poseimo pri baliSSih in obSh" nejik uarociiih. »^ff
~                otrotUi   voxicki
wjako elegantni, iini, in mofini. dobivajo • se pri .meni sko?i leto in dan iu sicer v vseli banrah, kakor rudece, inodro, 8ivo iu olivno po gld. 6.59 6...,, 7-_, 8-«- 9-— 10-— in vigje po vsaki ceni do 25 gld-
___________                  Pri meni je najcenejU
kraj za kupoovanjeltroSjih vozi&cov.
w
ter ogerskik zeleznic.
Do 7. febrearja so pokHeail f zaKCajava sledefii vrednostni papiiji: *.) afstrfjski:
1.  5% avstrijska »?z&*aift reite (Ukozvwa Mirzreito)
2.  GWigaclje irifra* B«aa]fe?e fetauiice 4»/*%
3.          »             „    predare!**     „      5%
(.) egersi:
4.  5% ageisl* ptpirnafa rente.
5.  1% P«M>iM» ,1'agarisfhc Norfrsftalm".
6.  5% Invest, posojilo agmilt tetanic
7.  5% date prijer. «b!lgatl|© „lTag»Iseke Xordostbaba^. 8  5°'o                                               v                 »
9! »•>/„   *       "             I                 "        „lr"garisehe Westbaha"
10. Deliiee fetanlee Atf#M-R«fcs u.    .,             ,      Bwlap«Ki*re&fc
12.      „             „      §«Mi-0raa
13.      „      prre (raasllfaaskfl if If wire
14.      „        n   ©gf rakf galiSk©   „
15.      „      I'Mariseke N»?4ts!»abi.
jtt.    „              „       WfHUwha (Rnak-Gm).                                                  _
Pnoimennva aenta se zameui za novo urfhijkn r,'eti*o*t r bomh, obligara' pod 2 in 3 pa an 4% Migaiiji «rttrij*kih thlmuh ztkznic r h-onuh, nd I «l«* 1« pa za 4% oqtrnka rtnta r hronnh.
'Pmlpisana tvrtlka izvisuj<* vs* tako xnincnjavc po rt»l»fcwm asamnuVvalnrm  iia-Cvtu, /VomA'O Jp»* fc»'« rwA«>i.W vrwhije «/i A'<iAy</» dtuwyt ?fv<t§\tt.
M.   R.   V K R V K €ii A
lr.enjalmca   v   (ioi i c i
nasproti Ijttd. vrtu.
XJ8tanovil 1. 1767 Johann Jakob Samassa.
c. in kr. dvorni zvonar
v I*j,«s,blja.;i3.i
Harmonium in meiodtfni glasovi « »/-
borno pripravo za zvonenje. Zvonovc do 40 route* more zvoniti en earn moz. Owta kovinn s prebrobelo bliscobo. MoCan Ciat gifts. — CJariill-cija pet let.
Cerkvene priprave h niasivnoga brona : mcv*
niki, luHtri, Hvc.tilke, oltarni   ki'i/.i, kannntdca   ta-blice, *onci za cvetliee itd., dalje gasilnice, puiiipe,
ograj*.  pri studencib, ventilt, ltd.
Obetne in pozarne straze dobe xiaro5ila tudi
na obroke.
Ceniki brezplaSno! Stiri Sastne diplome.                              21 svefcinj.
Ccbelno-voscene   s» v e e e!
Solkanskacesta   »t.   9.   v   «OBUI
Sveec iz pravega Sebelnega voska izdelujem in prodajam po 2 gld. 45 kr. kilo.
Za pristnost sveS pod mojo postavno protokolovano znamko, za-gotavljam popolno jamstro. Kdor droga^e doka2e, dob! vsako odvzeto naro8ilo brezplaSno in po vrhu §e 100 gld. nagrade.
PriporoSam se Yelec. duhovscint in 5c. cerkvenim oskrbnistvom.
^ebelno-TOsiene    svefee!
PH. MAYFABTH S COMP.
ToYarne PoliedcIskih sirojov Banaj If., Tafcorstrasse H. 76.
72. •*wrarSSSSSBa v"#h   600 iete8Y.
Izjelnjejo  oajkoljse:
:;
oral a
I=r, 2.—. 3= in 4 krilna. Brave i« laljarif
za njivfc in ttavnike. Sliskalaice
za vse nanu.-u<rr za \iw* in
sadjV.
StSilnifc
za sadj** in zplMijar*. in
drirjf*" naiu»-ji»k.
S;»r.r»rn]Uf» dt-J.JJ .*'»• |;»t«»-
tovaijt" !-{rf>tii?fc ~t ttte in r<t^;'/n-\
¦A                                                           *
\| jraT.. .arA .±r^?  ;jrg, jraf. 'k-afc x^..^Ang. Ae^. -'f^ ^fe Ar
Clamor ezu ice
ndaJilnite na roke, na gepe
in na par, gebel, sadne mliuo
rezalnice ?.a repo, stiskaluire
za pifo
patent, fislilnlce z% ?Mo, robkalniff,
Ohthii pralni ntfoji.
Knh.lh'j't  htvZ[JrtritO.   —   Z'l.sfo^nt^i   Si'   i:rejnt
*r&*r$i*r±-*&
jriSfc  J. Psorhofer-ia
I. Singer-
strasne IS.
Wicn.
•r.tlnf kr,(,;l,||.p. /...j-    .
Kricistilno kajiljifo,
Jfilnit »k»tlji.i» * t'» hr<»,ii. am! »'»up Ji kr.. j'.>H /4iitfk |,,-./.. J..i I ifM, M» fcr.
1'rosiiiNi, da n**  iKi'K'itd xalitcvn
„ J. Pserhoferjeve kricistilne krogljice"
llHlxain %a oAel»li
Trjiote^v *4ok. ,
AiHcrikanttko nittxil<» fix tr^aiijo. :.
1'iali proti |M»tfenjii noft;, ,,,.,.A,„tfe!._t ...„',. Ifalxain ^j» goltauec, ,..,...,-,..., ,„kr.,t.,...,:,„w, Zivljonska «'s**iH*a, (pmzk«r Uapijin«) nl........
Au^lezki Imlsam. ,i;|ll„J.v,lt Fijakci'ski prsui praHek, ,   ,.   , a, kIt , Taisokiniii^ka pomailu, ¦.;¦..>.,.. ,,.,,., 1<iii%<Tzalni pl»Htei% , f ..,..., [,..,!,:. llni'/erxaliin «*iMti!nai Mil ;\'( •*'.,;'',/,,i;
,Ulj*k!h   l».
Raspoiifjanja 00 pOati «rie *» toLno, a traba je danar popraj  poalali | vaoja narouila tudi po po&tnem povxetju
---------   -liif"  -•¦-¦---
mjyeLja ih k&jbolj§a zaloga
Hagrofenih   venccv   In   trakov   xa   vence.
Kadnljo uinotno ovotli^, xi-ncc. za novosto, ro/.o za ofrkve, paramento, venro iz kovinn in por f*lann, palme,. cvetke za novo maso in porokc, rakv«*T ;nrtva.5kp »!>!<>k<>, pn^rinjala in blazinioe, vctirno fcatu'icr', <"*<'vljc, rw»-aviw, papir in drngt1 rct'i za olepsaicjo rakev, zlatc i srj'briif* t'rko, vo^»xikn«w sv^i'e itd. ii>\.
Narorila oil dniginl so tor-no in vcstno izvrJ-ujojo in abvr po   po^tncm   povzefji.
Vi5(? po najni/ib {'ciiiili  priporvH-a
K. Riessner i Sin
v  minski  uliot  St.   l».   v   tJOKM.
J!
% I
I
I i
Epilepsija
(bo^jast)
ozdravljiva brez povrnitve, tiisnci mo-rejo dokazati ta indezni vspeh znan-stva. —
Natanfina  porofiila  s   povratno mavko je poSiljati:
„ Office Sanitas "Paris 30. Fanbourg Moatniatre.
SARGOV          8ARGOV           SARGOV   ifSffSARGOV^
SAJRGOY	SARGOV	SARGOV	SARGOV
||[aM6iit^	%lal8tOBtH	iMMnl aj	pWoflt
¦ !o:natVfffl ; 1	pi		1   „M I     kr. kos ¦          r i.<fA 1      lekar.
r     t rabi    ^	wr ttaVi  H		¦        nab, I    DngKijil i
¦¦¦4
I

Prlznanja ias najvi^jih krogov pHdejna so v**akeuiu ko^u.
vsako hi§o
je
Prepotrelma za                                       TOUJkV ^^                                       JV
Kathreiner-jeva Kiieippova sladna Kava
i!c? fi 7C* Ta^*JeMd«8egljitoprean08t, da se more opustiti ikodljivo uXifanje ciste ali pa pomesane prave kave ter S^ti:rekl^oknsnejsa m pritem zdravej^a ter redilntia kava. - Xeprese-ljivo kofc primes k pravi kavi. ••^.-frapw^iwo za zenske, otroke in bolnike. Poaarejanj treba se je skrbno ogiba7i. - i/, k«» P<> 25 kr. »©-
Edino pravo t belib paketih s podobo ^upnika  Kneippa kot varsttena znamka.
biva se povsod.
. Obiiai t Oorici.