Andreja Žele, Primerjalno-kontrastivno o členkih	117
PRIMERJALNO-KONTRASTIVNO O ČLENKIH (Primerjava nekaterih pogosteje rabljenih slovenskih in makedonskih členkov)
Nagaja Ap03aHKOBCKa: Od ceuaHmuKama u cuHmaKcama Ha den od cnoBBHeuKume u MaKedoHCKume napmuKynu. CKonje: ®0nonomK0 ^aKyjiTeT »Bna^e KoHecKH«, 2007. 125
CTp.
Lidija Arizankovska: Od semantikata i sintaksata na del od slovenečkite i makedonskite partikuli. Skopje: Filološki fakultet »Blaže Koneski«, 2007. 125 str.
Monografija L. Arizankovske je pomembna zlasti iz dveh razlogov: 1) osnovno izhodišče obravnave je pomensko-skladenjsko, ki zaradi členkov samoumevno vključuje tudi besedilno ravnino, 2) primerjalna in hkrati tudi kontrastivna obravnava slovenskih in makedonskih členkov samo še poudarja izhodiščno smiselnost pomensko-skladenjske in hkrati skladenjskofunkcijske obravnave. Pridobitev dela je, da je avtorica v obravnavo uspela zaobjeti vso dosedanjo relevantno slovenistično strokovno literaturo,1 kar verjetno lahko (vsaj) predvidevam tudi za makedonsko stran obravnave - torej vsa ustrezna strokovna literatura je vsaj upoštevana, drugo vprašanje pa je seveda, koliko in v čem lahko ta monografija dosedanje ugotovitve nadgrajuje. Nekaj je gotovo - z izdelanim metodološkim pristopom in s premišljeno zbranim in izbranim gradivom nekatere dosedanje ugotovitve tudi gradivno in primerjalno-kontrastivno potrjuje, kar je seveda dragoceno in upoštevanja vredno za vsa nadaljnja raziskovanja členkov.
Skladenjskofunkcijska obravnava členkov v današnjem slovenskem jezikoslovju postavlja v ospredje opredelitev členkov kot nestavčnočlenskih modifikacijskih besednih vrst, ki kot stavčni nadomestki ali nosilci skladenjskega naklona vzpostavljajo povezave s sobesedilom (SLP 2000, SS 2000). Pri členkih je poudarjen sporočanjski (komunikacijski) pomen, kjer je denotat necelovito govorno dejanje kot sestavina oz. poudarno ali omejevalno dopolnilo drugega govornega dejanja (SLP 2000: 29, 31, 47, 57); vsekakor je tako poudarjen tudi govorčev oz. tvorčev vidik. V povezavi s sporočanjskim pomenom je poudarjena tudi tematsko-rematska zgradba stavčnih povedi z upoštevanjem stavčnega naglasa.
Glede na pomensko-skladenjsko pomembnost in posledično pogostnost uporabe v besedilih so za obravnavo izbrani še, že, samo, le in celo in njihovi ustrezniki v makedonščiniymme, Bene, caMo, dypu (u). Po avtorici povzemam, da je najprej obravnavana njihova skladenjska mobilnost (»CHHTaKCHHHa moShihoct«) oz. skladenjska premičnost (seveda z upoštevanjem členitve po aktualnosti), nato pa še njihova pomenska vrednost. Na začetku so predstavljena tudi merila izbora in referenčnosti gradiva - glede na socialno-funkcijsko raznovrstnost besedil je avtorica izbrala vzajemno prevedeno slovensko in makedonsko leposlovje, prevode tujih leposlovnih del v slovenščino in makedonščino, strokovno literaturo v obeh jezikih, dnevno publicistiko in tudi govorjene medije, in anketirala je naravne govorce obeh jezikov.
V jedrnem delu je za vsak navedeni členek so najprej predstavljene in komentirane njegove skladenjskofunkcijske zmožnosti in nato še pomenske zmožnosti. Ta potek obravnave, tj. najprej 1) skladenjska premičnost členka in nato še 2) pomenska vrednost členka, se ponovi za vse že naštete členke: še, že, samo, le, celo oz. ymme, Bene, caMo, dypu (u) z dodanimi pomensko-skla-denjskimi različicami za vsak členek.
Tu bo v nadaljevanju za vsak slovensko-makedonski členkovni par povzeto, kaj novega oz. za nadaljevanje koristnega prinaša obravnava.
Pri členkovnem paru še - ymme so poleg skladenjskopomenskih različic za izražanje dodatnih časovnih in kvantitativnih določitev tipa Kaj še ne bo konca? (22), L^l se je še enkrat priklonil (24), dodane so še makedonske različice za slovenski še (še - ymme u, še - ce ymme,
1 Poleg skrbno izbranih in utemeljenih gradivnih virov, je treba še posebej poudariti avtoričin relevantni izbor strokovne literature, tako slovenske kot, upam si trditi, tudi tuje.
še - dypu (u), še - u, še - dypu (u), še - caMO, še - Beke) in makedonska različica za slovenski šele (šele - dypu) in obratno, tj. slovenske različice zaymme (ymme - še, ymme - že) v ymme Me neuam KaMwu^ume no ^p6om - Se vedno me pečejo po hrbtu udarci z bičem, ymme bo CBojama deBema ^um decema ^o^uHa ocmaHa öes podumenu — Že v devetem ali desetem letu je ostal brez staršev ipd.; 19-39.
Pri členkovnem paru že - Beke so poleg skladenjskopomenskih različic za izražanje dodatnih časovnih, prostorskih ali količinskih določitev tipa Kava se že kadi (44), Ali si ga že videl? (44), /^/in že sredi doline so se srečali (45), Služila je že leto dni (47) dodane še makedonske različice za slovenski že (že - Beke, že - ymme, že - u) in obratno, tj. slovenske različice za Beue (Beke - že, Beke - več), npr. v Hhko He Mo^eme Bene da ^u cnyma HuBHume pa3^oBopu - Ilko ni mogel več poslušati njihovih pogovorov; 41-59.
Pri členkovnem paru samo/le - caMo so poleg skladenjskopomenskih različic za izražanje dodatnih omejevalnih, količinskih in naklonskih (velelnih) določitev tipa v Samo/Le Marko je prebral knjigo, Samo pet se nas je zbralo, Samo zasmej se /^/, Le zmeni se dodane so še makedonske različice za slovenski samo/le (samo/le - caMo, samo/le - ajde) in obratno, tj. slovenske različice za caMo (caMo - samo/le), in makedonska velelno-naklonska različica ajde za slovenski le, npr. Ajde, jadu, deme, znadeH He ce yuu! - Le jej, fant, s praznim želodcem se ne da študirati! 61-86. Avtorica opozarja na možne stilne razlike med samo in le - po njenih raziskavah naj bi bil členek le bolj vezan na knjižni jezik, medtem ko naj bi bil samo na splošno bolj razširjen, zato tudi bolj splošnopogovorni.
Pri členkovnem paru celo - dypu (u) avtorica poudarja spodbujevalno funkcijo - s tema členkoma naj bi se dosegalo spodbujanje dejanja in presenečenje, npr. Celo Marko ve za to -ß,ypu (u) MapKo 3Hae 3a moa, Marko ima celo dve hiši - MapKo uMa dypu dBe Kyku ipd., označuje lahko skrajnostne mere uresničevanja, npr. v Marko je včeraj celo prišel - MapKo Buepa dypu dojde Kaj Hac (88, 90, 91, 94). Za dypu (u) sta slovenski različici šele in celo vzajemno obravnavani v primerih kot ^ypu mopam pasöpaB 3a moa - Šele takrat sem zvedel(a) za to, ^ypu u ^e^ama 3Haam 3a moa - Celo otroci vedo za to ipd. Možne so tudi členkovne kombinacije dypu u - še celo, dypu ymme - celo še, dypu veke u - celo več v EdHam, maKa 3adeBajku ja, dypu u ja npe^pHa /.../- Nekoč jo je še celo iz nagajivosti objel, ^ypu ymme deHec 3aMuHyBaM - Celo še danes odidem, Pa3deMeHu ce, dypu Bene u He xuBeam 3aedHo - Ločena sta, celo več ne živita skupaj (104-105).
In če je npr. propozicijska časovnost izražena s prislovi ali z glagolskimi oblikami oz. časi, se dodatna čustvenostna modifikacija časovnosti z vidika govorca/tvorca izraža s členki; tudi sicer je stalna spremstvena lastnost členkov naklonskost. Tokrat je v tej celotni primerjalno-kontrastivni obravnavi členkov in na vseh zgledih neposredno in posredno potrjeno, da je skla-denjskofunkcijski pristop tako jezikovnosistemsko ustrezen kot metodološko učinkovit. Potrjeni sta tudi zlasti dve skladenjskofunkcijski vlogi členkov v stavčnih povedih ali v nadpovednih besedilih - to sta povezovalna (tako kohezijska kot konektorska) in naklonska.
Delo s svojo zgradbo in predvsem zaradi veliko primerjalnih zgledov omogoča tudi izbirno branje - tj. poleg da je strokovni vir za jezikoslovce, je lahko dober metodološki priročnik za prevajalce, seveda pa ima konkretno praktično uporabnost za prevajalce iz slovenščine v makedonščino in obratno.
Andreja Žele
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani