OS> 75 letfnici na jboljše slovenslte pisatfeljjice Osemdesetletnica Mohorjeve družbe Letos je obhajala Mohorjeva družba meseca julija 80 letnico. Ob tej priliki je poudarjalo časopisje ogromno kulturno delo, katerega je že izvršila družba v teku desetletij med slovenskim narodom. Knjige, katere je razposlala Mohorjeva v omenjeni dobi med podeželBko ljudstvo, so bile zanj nekako ljudsko vseučilišče glede pouka o napredku, obenem pa 80 služile tudi zabavi v dolgih zimskih večerih. Poudarek zaslug Mohorjeve družbe se je nanašal ob 80 letnem jubileju tudi na ljudske pisatelje, ki so se trudili vsa ta dolga leta, da so bile Mohorjeve knjige slovenskim čitateljem res v pouk ter zabavo. Znamenita jubileja leta 1940. Med vnete sodelavce, ki zaslužijo ob jubile- Žu Mohorjeve zahvalo in posebno pohvalo, pada znana pisateljica Lea Fatur. Jubilej Mohorjeve družbe in 75 letnica Faturjeve si podajata roko v letu 1940. Ob 75 letnici pisateljice v novembru se je spomnilo časopisje in mesečniki njenega plodonosnega kulturnega dela. Vsi sestavki o njenem pisateljskem delovanju so naglašali zasluženo priznanje: Lea Fatur je najbolj nadarjena, najboljša in najbolj plodovita slovenska pisateljica! Dolgoletna sotrudnica Mohorjeve družbe »Slov. gospodar« jubileja Faturjeve ni prezrl, ampak ga je le odložil za bajni božični čas, ko imajo naročniki in čitatelji našega lista najve. prilike, da pazljivo čitajo ob zimskih večerih in obujajo spomine na lepe povesti, s kateriiai jiii je razveselila Mohorjeva družba v »Večernicah« in »Koledarju«. Nobena od slovenskih pisateljic ni znala z mičnim in napetinrTkramljanjem ter pripovedovanjem nuditi našemu kmetu toliko pouka in zabave kakor ravno Lea Fatur, katero šteje v zadnji gorski kotiček segajoča Mohorjeva družba za svojo dolgoletno _":iico. Pisateljska plodovitost Težko bi naleteli v Sloveniji na krščanski dnevnik, tednik ali nesečnik, v katerem bi Faturjeva ne bila objavila svojih poučnih, _abavnih in gospodarskih spisov. Na Faturjevo kot priznano ljudsko pisateljico je »Slov. goapodar« še posebno ponosen, ker je v njem stopila prvič pred javnost 8 podlistkom »Črni vitea pa hudl grof«, kl j» Izšel 8. in 15. novembra leta 1883. Kratka vsebina prvega nodlistka Faturjeve Kot mlado in preptrosto dekle opisuje Faturjeva v dveh ;tovilkah našega lista dobrega grajskega gospoda, kl ima edino hčerko Millco. Lepo ia d.bro Milico zasnubi hudoben nemški grof. Ker oče in hči odklonita snubltev, zapusti klati-vitez grad. Na bližnjem Hrvatskem zbere četo malovrednežev. V nofil napade grad dobrega grofa in se ga polasti. Vltezova druhal poseka vse služabnike. Vite« sam z lastno roko umori dobrega grajskega gospoda. Ko ga pa Milica tudl po pokolju zavrne, jo da vreči v jedo in jo pusti brez hrane. Tretjo no. mlada groflca goreče moll v ječi. Prikaže se ji rajni o.e in ji pokaže izhod ia podzemskih grajskih prostorov. Kakor hitro opazi hudobnl vitez Miličin pobeg, začne klicati hudiča na pomoč. Hudoba se mu res pridruži v črni viteški preobleki. Črnl vitez razodene hudemu grofu, da se ja poro-ila pobegla Miliea na Jelšanskem gradu z ondotnim mladim gospodom. Hudobni grof in 6rni vitez brezuspešno napadeta ta grad. Hudi grof je bil celo nevarno ranjen, a črni vitez mu je rano zacelil. Ozdraveli hudobni grof se začne strašno znašati nad svojimi podložnimi. Ko pa pomandra s konjem nedolžnega otroka, ga prekolne jokajo.a mati in mu napove, da ga bo tresel mraz, dokler se ne bo grel s svojim tovarišem v peklu! Od tega prokletstva se hudobni grof ni mogel več ogreti. Njegov spremljevalec, črni vitez, zakuri okrog prezebajo-.ga grofa. Črnemu vitezu se pridružijo še druge peklenske pošasti. Črni vitez se naenkrat spremeni v vraga in pleše z grofom, da bi ga ogrel. Od hudobnega grofa neusmiljeno tlačenl kmetje so videli, kako je grad gorel in kako so plesali v plamenu. Ko je petelin prvič zapel, je izginilo vse. Namesto ponosnega gradu stoji — kakor je še dandanes videti — kofl črnega zidu. Spodbuda »Slov. gospodarja« Objava kratko očrtanega podlistka v »Slor. gospodarju« je mlado Faturjevo tako vzpodbudila ter ojunačila, da enkrat za pouk in zabavo slovenskega naroda zastavljenega p©resa ni več odložila in Ji še danes pri 75 l»tlh gladko ter plodonosno teče. Kratki življenjski podatki Iz skromnega življenja Faturjeve je bilo za njen jubilej obelodanjeno, da je doma v kraškem Zagorju ob Pivki. Obiskovala je samo nekaj razredov ljudske šole pri benediktinkah na Reki. Dokaj let se je preživljala v Gorici in L.ubljani kot šivilja. Sedaj gospodinji v Ljubljani svojemu bratu, upokojenemu železniškemu ravnatelju dr. Faturju. Ob vedno napornem delu je našla še vedno toliko časa, da se je seznanjala z zgodovin&kimi viri, na katere je naslanjala svoje povesti, ter se izobraževala ob nemški, italijanski in francosiki knjigi. Čestitka K jubileju čestita »Slov. gospodar« Faturjevi z željo, da bi se ji še to leto iapolnila za 75 letnico dana obljuba, da bo izšel izbor njenih najboljših del!