In9eratl »e sprejemajo in ve j& tristopna vrsta : 8 hr., če se tiska lkrat, 1•> 9 a- n n »i ii " ii lo n u n n 3 n Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanj&a. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma Be ne sprejemajo. Narofinino prejema opravniStvo , ailn nistraeija) in eksj. edicija na Starem trgu h. fit. 16. Po poŠti prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr za poileta . . 5 n _ za fietrt leta . . 2 „ 50 V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta ... 4 ,, 20 ,„,' za četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dnin posiljAn velj& 60 kr. več na leto. \ Pslititft mi za iiomiti narod. Vredništvo jo v Kravji dolini štev. 26. Izhaja po trikrat na teden in sicer v turek, četrtek iu soboto. 0 pomanjkanju duhovnov. ' IV. Tu nas prešinja misel, ki je ne moremo zamolčati, dasi tudi bo proti nji marsikdo z glavo majal. Rečemo namreč: „Želeti je, da bi dijaškim semeniščem pristopile nekako začetnice že v n e k t e r i h razredih ljudskih šol." Kar namreč razun dokazanega število duhovnov še tudi hudo krči, je silna ,,dragota študiranja." Premožnih že kaj redko kteri k bogoslovju pristopi, iu poglavitni del duhovstva se izmed revnega prostega ljudstva nabira, menda ne cerkvenim, ne domovinskim koristim na kvar. Ali šola se je podražila, da že mali učenec skoraj toliko stane, kakor nekdaj dijak višjih razredov; ljudstvo pa, sosebuo na deželi, pri rastočih davkih in pičlih pridelkih tako oubo-žava, da že, stroškov za šolanje svojim otrokom tudi le do tistih let ne more več zmagovati, ko bi izvrstneji upanje imeli, da jih semenišče v svojo oskrb sprejme. Kolika siroščina ubogo ljudstvo tare , ne bo lahko verjel , kdor med njim ne živi, in kar je pisatelju zadnjih dveh člankov o tem predmetu v,.Slovencu1' prijatelj iz Notranjskega sporočil, bi se dalo iz več krajev le prežalostno paralelizirati. Če tudi še ni povsod tako neznana sila, tožba o pomanjkanju denarja in slabih letih je splošna inža-libog le prepravična, da revni še tega ne more zmagati, česar je otrokom za obiskovanje bolj skromne domače šole treba. Komur pa že doma trda gre z otroci, kako bo še le mogel kterega v ptuje kraje všolati, da naj bi tam dovršil razrede , kterih farna šola nima, in se tako morda sposobil za spre- jem v semenišče, kamor si ga mati in oče prisrčno želita? Ako je tedaj kmetu že sicer hudo, smemo iz skušnje reči, da mu je naj težje se za pošiljanje sina v „mestne" šole od očiti. Kaj vgodno in zaželeno bi mu toraj ravno za to odločbo prišla podpora, ako bi bila kje mogoča. Pa kdo mu jo bo naklonil ? Dijaške štipendije se skoraj vse še le pri latinskih šolah začenjajo in naj raje v višph razred h delijo. Za nektere se sicer po večjih mestih najdejo dobrotniki, da jim kterikrat na teden hrano dajo, in morda za kako postrežbo (v cerkvi) še tudi stanovanje. Ali to je negotovo in le malokterega doleti, pa vrh tega je tudi tem srečnim še potreba obleke, bukev in pomočuega učitelja, da se učenje vredi in vtemeli. In mi tu mislimo sosebno na sinove revnih, kteri iz svojega še tega ne premorejo ; tacih pa je dan danes veliko. Iii se li tu ne dalo 11 č pomagati ? Zaslugepolna iz več ozirov bi bila vsta-nova za vrle študentke izmtd prostega revne-jega ljudstva, morda le za dva ali tri razrede trajajoča, da bolj mnogim pride na korist. Vživatelji bi naložene dolžnosti gotovo vestneje spolnovali, kakor marsikateri vstučiliški brezverec. in bi v.-tanovitelju iz srca vedeli naj gorkejšo hvalo. Na tako vstanove nam bo slednjič resno misliti, ako hočemo, da veduo rastoča siroščina revnim ne zapre že prve poti do šolanja 111 toraj tudi do bogoslovja. Ali za vstanovo, da tudi le pičle obresti donaša, treba precejšnega kapitala, kterega ne premore vsak, saj onih javalue kdo, ki bi ga hotli v ta namen darovati. Začetkoma pa bi se lože dalo tako-le kaj doseči. Glej 1 morda te prijatelj, ki ima znesek na razpolago in bi ga rad v blag, celo našemu podoben, namen obrnil, za svet vpraša, kaj ž njim storiti, ker mu je premalo za vstanovo. Mu-li pri taki priliki ue boš svetoval, da naj ga za vzdržavanje sirotnega učenca odloči? Ga-li ne boš opozoril, kako blago bi pomagal marljivemu ubožčeku in pridnim ujegovim staršem, pa ob enem tudi cerkvi in domovi ni koristil, ako se nadepolni deček kdaj za nju vredno službovanje vsposobi ? Ozir tolikostranskega blagodejanja cerkvi in ubogemu ljudstvu na korist bi ne mogel brez sadu ostati in že po tej poti bi marsikaj podpore v zaznamovani namen prišlo. Se ve pa, da kdor kako stvar drugemu na srce poklada, je najprej dolžan izkazati, da je tudi njemu res pri srcu. Ako bi se tako dobljenemu pridjalo še, kar nabiranje po sicer navadni poti nanese, bi s časom znesek bil zagotovljen, ki zadosti, več revnih študentkov ua leto z vsim prosto oskrbovati. V manjših mestih , kjer gospodarji s tirjatvo za tako oskrbovanje niso prenapeti, bi se to dalo s prav skromnimi stroški doseči. Višje nadzorstvo bi gotovo z veseljem sprejeli za Dolenjsko p. n. Novomeški prošt, za Gorenjsko in Notranjsko pa preč. dekana v Kranju 111 Postonji. Njim bi se zročevali nabrani zneski in oni bi izmed vrlih prosilcev za ono podporo naj vredniše izbirali in morda prevzvišenemu škofijstvu v določilno potrjenje nasMitovali. Z ozirom na tako olajšano šolanje bi duhovni pastirji po deželi vedeli mnogo revnih dečkov, ktere za bistre glavice in vseskozi nadepolnega obnašanja spoznajo, sicer ti hotni nerazvitosti oteti in jih za kdajno dosego viš- Matura. Te dni se godi matura, po raznih učiliščih godijo se dijaci, izprašujejo iu poskušajo učenci, ali so godni, zreli, maturi, ali ne. Izraz ta se nahaja v slovanskih jezicih, in vže so hotli nekteri, daje beseda slovanska: moter, meter (betagt), češ, skušnja ta stori, da se učenec postara. Pač resi Iu vprav o tej skušnji se je vse leta mnogo pisarilo, hvalilo in grajalo, da človek naposled ne ve, jeli dobra ali slaba. Postarala navadno je res učence, da so le redki prav mladi in krepki po njej prihajali na v ša učilišča. V poslednji dobi so se tožbe o njej tako nabrale, da je visoko ministerstvo letos že maturo nekoliko olajšalo. Toda koliko in kako? Brati je razglas o maturi po časnikih, in brati so mnenja o tej najnovejši premembi. Kar je ,,Vaterland", sicer jako pošten, o tej določbi pisal, tega ne razumem. Tudi mi ne gre še v glavo, kar je v Novicah dopisnik iz Gorice hvalnega omenil v istej stvari. Edino resnična pa se mi dozdeva sodba, ki jo je priobčil vrli „Grazcr Volksblatt" (XI, 142). ,,Kdor na tanko premisli omenjeni razglas, prepriča se lahko, da razun ene točke skoro vse ostane pri starem. Kdor je sam delal maturo, posmejai se bo nehote bravši, da.,posebnega pripravljanja" za-njo ni treba, da ga celo ni želeti. Mi dvomimo, da bi učenec brez posebnega pripravljanja pri njej mogel obstati. Znamenita vsa-kako je opomba, da propada oteti ne more celo nadrobno (minutioses) znanje, ako se pogreša dokaz vesoljne zrelote. Ali ni pač težko razumljiv vsakdanji izrek, da celo pri najna-drobuejšem znanji dijak nezrel za vseučilišče biti more? (!) Določbe o snovi, ktera se ima izpraševati, so dalje tako brez konca in kraja negotove, da se ni učitelji ni učenci ne bodo mogli izvedovati. Dejanska pridobitev učencem je edino le to, da izpade preskušnja i/, vero-znanstva. Gospod pl. Stremayr je ta nauk vrgel v šumeč pritok iu tako pokrotil vihro, ktera se je vzdigovala zadnje mesece. S smešnimi prikloni pozdravljajo zdaj tisti ljudje, ki so pred nekimi tedni le vso gimnazijsko osnovo hoteli razdreti, naučno ministerstvo radi njegovega „kr asm ga čina". Zdaj se kaže. da so za nekaj tednov spet potolaženi in prepir o tem in unem bode gotovo potihnil nekoliko dni; vsaj smo spet v veronaučtiih rečeh bili malo radodarni ali liberalni. To na vse strani zadostuje. Koliko ima ta izključba v sebi, o tem danes nočemo govoriti; da — eno oko bi celo radi zatisnili, ko bi ta „čin" bil pred-teča popolne odpravitve zrelotne preskušnje. Dijak si pač ne pomaga tako meni nič tebi nič navkviško do osmega razreda. Djanstveno poročilo o tem, koliko odstotkov se pririne iz prvega razreda do osmega, bi brž ko ne prav očitno dokazovalo, kako nejiotrebna je taka zrelostna preskušttja. Primeroma je prav maj-heno krdelo, ktero se .tako prebije. Zakaj se to preseja še eukrat skozi sito, dokler se je že prerešetevalo v šestnajsterih polletjih ali semestrih?" Tako je brati v ,.Gr. Vlksbl."23 jun. 1878. V pojasnovanje opomnimo le, da je na gimnaziji v Ljubljani,1. 1870/1 v začetku v I. razred vstopilo bilo učencev vseh skupaj 91, in da izmed teh letos izstopiti ima iz osme šole 2:5. Videant consules! jega poklica napotiti. Pri tem spoznanju bi jim tudi še mnogovrstno drugač šli na roke, bi jih v posebnih urah natančneje doma pod-učevali, kar je dandanes marsikje toliko po-trebniše, kolikor silneje se abotna prevzetnost repenči, češ, da bo (posvetnemu) učitelju že samo za „postopanje z duhovniki vrat zavila"! Tega truda gotovo ne bo opustil, kdor pomisli, na koliko strani lahko ž njim koristi, in še posebno takrat ne , ako se spomni, da je nekdaj morda tudi njemu mila skrb duhovnov tako blagodejno bila pomagala, česar pač ne more boljše vrniti, kakor da drugemu stori dobroto, ki je njega osrečila. Koliko vrlih mož, koliko uaj višjih cer-kvenikov je le na tako osebno prizadevanje duhovnov v njih mladosti dospelo pozneje do svojega, za cerkev in državo vplivopolnega službovanja! Ako bi trebalo zato sijajnih zgledov iz našega časa, bo dosti, da imenujemo le dva , prerano umrla učenjaka svetovne slave, Bavarcem nepozabljivega škofa llaneberg-a, sina revnega kmetiča, pa slovečega kardinala, in nadškofa dunajskega Kučker-ja, sina kmečkega tkalca. Brez nekdanje ljubeznjive podpore in osdbnega prizadevanja marljivih duhovnov uju rojstnih farii bi javalne kdaj bila dospela do tako obče važnega posla, kakor jima ga je Bog na to podelil. Tako blagodušnih prijateljev mladine tudi pri nas ne manjka; naj bi oni pa, kjer zasledijo dečke izjemno vrlega uma in obnašanja, jih — zarad vojaške postave — že zgodaj v natančnišo podučbo in svoje posebno nadziro-vanje vzeli, ter jih, kadar domače šole izvrstno dovršijo, za omenjeno podporo, če se kdaj oživi (v „semeniških začetnicah"), naprej všo-lajo, ali pa pri dobrotnikih, ki zato srce in pomoč imajo, zanje poprosijo. Takemu prizadevanju naj bi bilo nekako zagotovilo, da pridejo dečki, ako svojemu napredovanju zvesti ostanejo, v popolno prosto oskrb v malo semenišče. Tako bi to naj iz-vrstniših in nadepolnih gojencev imelo na iz-birauje. Saj nam teh ne manjka, poreče kdo. lvar je nam treba, je to, da jih zamoremo dostojno preskrbovati, zlasti, čc bi moglo biti, še z obleko, ali celo notranjo šolo. — Prvo zanikam, drugemu pritrjujem, a na to drugo odgovarjam z opozorjenjem na semenišča, ki to že vse, ali pa deloma saj imajo. In poti, po kterih so pri njih ravnali, tudi drugod uiso nemogoče. Spisatelj Daničinega članka je pri eni točki povdarjal z narodnega stališča vzajemno dolžnost, na to delati, da se pomanjkanju duhovščine pride v okom. Ta vzajemnost bi se dala tudi še v drugem oziru, ki se sicer že sam po sebi um<5, izrecno proglasiti, menim versko-družbinskega, kteri , kakor vidimo, tirolsko ljudstvo tako prevzdma. Spoznavši, da, kolikor bolj se krči število oznanovavcev vere, toliko huje se nevera vsaja, se množijo hudodelstva in se spodriva časno blagostanje, prosto ljudstvo , tudi brez poseb-uega opominjevanja, radodarno prinaša nabirke. da se iz njih plačujejo stroški za šolanje or-ganistov, za vzdrževanje semenišnikov iu še celo za izobraževanje na vseučiliščih. Po nekterih drugih mladenšnicah imajo premožniši okraji posebno prostore za svoje rojake, da skupno za nje plačujejo. Tako čutje vzajemne dolžnosti treba je tudi drugod, kjer bc še celo ne , ali nič vec ne razodeva, saj v boljših letih izbujati. Kes da se ne nahaja povsod tako veliko trdnih kakor v Tirolih in drugih premožnih krouovi-nah. Ali pomniti je, da tudi tam obilni darovi ne prihajajo od bogatinov : menda bi iz tacih rok še pravega blagoslova ne imeli. Po tem pa bi se morda še drugi, zdat-uiši vir našel za pospeševanje razkazauega namena , ki bi ubornega ljudstva nikakor ne zadeval. Na Ogerskem je neki škof s privoljenjem sv. Očeta in presvitlega cesarja to dosegel, da so dve tretjini nekega vstanovljenega kapitala odločili za dijaško semenišče, iu kar je ostalo, še prav dovolj zadostuje v namen, kteremu je po b e s e d i vstanoviteljevi prej ves znesek bil vpisan. Kaj, ko bi se kaj tacega še tudi drugej dalo zaslediti, in po tem zgledu vravuati, kar bi toliko manj težav imelo, ako vstanoviteljeva beseda ne da dvomiti, da bi ta prememba bila v njegovem smislu in bi on sam gotovo tudi tako bil vravnal, kakor zdajne okoline svdtvajo in zdajne potrebe tirjajo. Izrazili smo svoje misli o nekterih pri- pomočkih zoper pomanjkanje duhov nov. Sodba, je li izpeljavno in praktično, kar menimo, grč drugim, dostojnišim. Zmčrni bo saj mogel pri-pozuati, da to ui golo toževanje o nemilem stanju, ali akademično razkladanje golih vzrokov, kterim naj bi se v okom prišlo. Nikakor pa ne trdimo, da bi z nasvetovanim vse bilo doseženo; taki trud bi proti principijalni nezgodi bil preveč lahak. Popolni vspeh pride še le, kadar se zboljša oče vsega slabostanja, časov duh in čas sam. Ali če zamudimo, kar nam je zdaj mogoče, bodo težave hujše narastle, in pomanjkanje duhovstva bo tudi nas zadelo z ono silo, kakoršna že druge tare. Tedaj pa ubogo ljudstvo in njega cerkvene in domače koristi! Bog daj, da ne bi brezverno čez liberaluštvo plakovalo: ,.Exterminavit eam aper de silva, et siugularis ferus depastus est eam." Politični pregled. V Ljubljani, 11. julija. Avstrijske dežele. llmiaj. Ministerstva prememba je odložena, in notranje namesto vpokojenega iu z velikim križem sv. Štefanovega ,reda postavljenega Lasse rja vpravlja predsednik A u-ersperg. V kratkem se razidejo še nekteri ministri po toplicah, da bode največ jih name-stoval Stremayer. — Fzm, Josip b a r o n Eilipovič, odmenjeni zapovednik vojni, ki ima 80.000 močna iti v Bosno , rodil se je 1. 1818 v vojaški granici, sin krajiškega častnika, čegar rodbina izhaja pa iz Bosne , doslej deželni zapovednik v Pragi, je bil G. t. m. pri cesarju iu potem pri vojnem ministru , podal se v Prago domače stvari vredit in nato pojde na jug v Bosno. Sploh je pogumen, pozna vse ondašnje razmere, jako sposoben za to pre-važno poselstvo. Na OjfcrKkcili se pripravljajo že za volitve v državni zbor, pri kterih bode gotovo spet veliko vriša in truša. Sklican je na 17 oktobra. V /.ii^im-Ihi ima se deželni zbor skleniti že prihodnjo soboto. Preteklo nedeljo se je tu odprl umetni vodovod vpričo uajviših gospostev in brezbrojnega ljudstva. Stane silo gleda iz nebeških višav na našo slovensko domovino in po tej njemu posvečeni družbi izobražuje svoj mili slovenski rod. Sv. Mohora pa namestuje na zemlji te preslavne družbe izvrstni odbor, kateri že četrt, stoletja nevtrudljivo dela za izobraževanje slovenskega naroda; nekateri udi in družbe vstauovitelji že pri sv. Mohoru v nebesih za svoje obilue, velike zasluge večno plačilo vži-vajo; drugi pa po izgledu sv. Mohora še v potu svojega obraza nevtrudljivo svoja težavna dela izvršujejo, ki so že toliko najlepšega sadu obrodile. Zatoraj družbe sv. Mohora preslavni, izvrstni odbor, jasna zvezda m krasua dika slovenska! bodi Tebi danes na prvo 25 letnico naj srčnejsa hvala in zahvala za Tvoje iskreno delovanje ua polju slovenske omike; naj Te kinča zahvale venec zlat, spleten z cvetlic slovenskih — od roda do roda! Tvoja slavna imena se bodo na veke lesketale v bukvah življenja , pa tudi v zlati knjigi matere Slave iu v srcu vsacega rodoljuba mile slovenske domovine. Naj Ti bo naših Tebi v ljubezni vdanih src iskrena zahvala v spodbudo , tolažbo in plačilo! — Sicer je, kakor nekdaj sv. Mohora , tudi Tvoja pot z bodečim trnjem nastlana, pa Ti Na veseli god sv. Mohora, prvega škofa moje zlate slovenske domovine, in v spomin 25letuice sloveče družbe sv. Mohora 1. 1877. (Konec.) In hvala Bogu! moj vrli slovenBki rod tudi zvesto hrani in brani svoje izvrstne svetinje; kajti njegovi prvi apoetol sv. Mohor, da si ravno je že pred 1800 1. v Gospodu zaspal, še vedno med svojim ljudstvom od roda do roda živi. Sicer zdaj sv. Mohor nima več svoje stolice v nekdaj tako slavnem Ogleju, ki že 1425 I. pod žalostno grobljo grozovite osode po svoji nekdajni slavi iu sreči zdihuje, pa preselil je svojo blaženo stolico krščanske omike svojega ljubljenega slovenskega naroda v Koroško glavno mesto Celovec, ki hoče novi Oglej svoji slovenski domovini biti — v sloveči, po vseh slovenskih pokrajnah in še dalej raz-širjcui družbi sv. Mohora, katera se v primeri ljudstva s tako mnogoštevilnimi družbeniki po-naša, da enake nima zemlje krog. Bodi mi toraj navdušeno pozdravljen novi Oglej, dragi Celovec! Kakor nekdaj iz starodavnega Ogleja zdaj tudi iz tvojega osrčja po vsi slovenski zemlji olike in poduka slavne trombe močni glas doni, tako, da že ne najdeš ne slovenskega mesta, ne trga, ne vasi, da še količkaj izobraženega sela ne, kjer bi te slavo-vite družbe, na katoliški podlagi vredjenih in od katoliških pisateljev pisanih bukvic, katere že lehko na milijone šteješ, ne bilo. Od kod pač pride tolika, čudapolna, silna moč pri malem slovenskem narodu, ki komaj pol drugi milijon duš šteje, — pri narodu, v nemške, laške, madjarske verige vklenjenem,— pri zatiranem narodu katerega materni jezik mu je bil v naj večo sramoto iu kazen štet, — pri narodu, ki dozdaj druzega brati ni vedel, kakor mašue bukvice ali k večjemu, nedeljski Evangelj? Od kod na enkrat to čudno spre-menjenje in tako goreče veselje do branja? — To od tod pride, a) ker je družba ali bratov-šina posvečena sv. Mohoru, varhu in apostolu slovenskega naroda, b) ker so njene na katoliški podlagi pisane knjižice tako nizke cene, res, da si jih vsaki pastir lehko omisli , in c) ker je družba od sv. Cerkve poterjena in z dušnimi zakladi sv. odpustikov obogatena; toraj ji blagoslova božjega manjkati ne more; dočim ko družbe, le časno omiko zadevajoče, dušni blagor pa zanemarjajoče, pobožnim Slovencem ne dopadejo. Glejte to so nove zasluge sv. Mohora, ki naš varh in pri Bogu priprošuik čuje iu veliko , vendar bode s hladno in zdravo vodo silna dobrota mestu, ktero sicer naglo raste in se krasno povzdiguje. Viiauje države. €1 kon^rcNii se napoveduje, da se sklene v soboto 13. t. m., da posebna komisija prevzame izvrševanja dosedanjih sklepov in v prihodnje potrebnih reči, iu da se Bismark 13 t. m. poda v Kissingen. Vsled njegovih določil dobijo ltusi Armenijo z Batumom, ltumuni Dobručo v zamenjo za Besarabijo, Srbi, Bulgari in Črnogorci vsak svojo državo itd. — Angleži so s Turki se dogovorili, da jih hočejo braniti proti vsakterim napadom v Aziji, in zato dobijo otok Ciper, ki ho ga pod posebnim vpraviteljem vzeli koj v posest. Srbska narodna skupščina zbrala se je G. t. m. v Kragujeveu, 7. dau je knez Milan imel prestolni govor, v kterem je razložil dosedanjo vojsko iu nje potrebe za prihodnje, o kterih naj posvetujejo se poslanci, svest si da kongres priznal bode Srbiji neodvisnost in razširjenost. Nekteri meoijo, da potem Milaua razkličejo za kralja. lliili. Prihodnji kouzistorij bode menda že 15. t. m. in v njem kanonično imenovani nadškof za Monakovo, škof za Spiro, nadškof za Neapolj. \ Londonu, kjer je mnogo slabega, biva i mnogo dobrega, in kaj lepo deluje tam družba v odpravljauje pohujšanja, ktero se nareja po grdih, nesramnih bukvah, podobah, slikah. V 75. seji 28. jun. t. 1. se je poročalo, da so družniki odpravili že 63.487 ilustriranih knjižur in časopisov breznravnega obsežka, 375.048 grdih podobščin in fotografij, 5933 kart, tobačuic in druzih izdelkov z nesramnimi malarijami. Tacih družnikov bi sim ter tje živo potrebovali. jflarokaiiKki sultan Sidi Mulej Ila-sau je nagloma umrl. Bil je roj. 1837, vladar od 1. 1873, liberalen in vnet za evropsko kulturo. Ima več bratov, kterih eden utegne biti mu naslednik. V 1račiii{£a Ti mirno in potrpežljivo delaš , kakor da bi po samih rožicah hodil in ua pernici počival; pa ravno s tem si spletaš slavne zmage krasni venec, kateri Te čaka v prelepi deželi sv. Mohora. — (Glej koledar družb. sv. Moli. za 1. 1878.) Ljubi mili Slovenci in dične Slovenke! podpirajmo, slušajmo in ljubimo pa tudi mi svoje lepo cvetoče družbo slavni odbor, kakor nekdaj sv. Fortuuat in naši očetje sv. Mohora; iu naš tako dolgo teptani slovenski rod ue bo več zaničevani pasterk ; ampak na prestolu omike in izobraženosti bo srečno kraljeval v svoji krasni, čudopolni in oblagodarjeni slo venski domovini, in svoje zemlje gospod bo ponosno popeval: Naj viharja moč razsaja, Ilrastc copi, Bkalo taja, Palic zemlje naj zdrobi; Vendar kukor siva skala Sred viharjev trdno stala Večna bo Slovencev čast. Naj bo vea svet. zoper stavi, Narodu pravice davi In kovati ga želi; Slavo zora bo svetilal Zob verige razdrobila, — Večna bo Slovencev čast! V Ločah 12/7 1877. Jožef Virk, Ločki. Izvirni dopisi. 1» liiulil.jtuie, 7. julija. (Le dole dno!) Naš ljubi „Tagblatt", kedar naročniku vabi, se hvali, da je „das eiuzige unab-hiiagige Blatt" v Ljubljani. Da mora taka ba barija k smehu posiliti vsacega, ki razmere pozna, pač ni treba zagotavljati. Opozorujemo bralce le na sledeče njegovo vedenje: Poprej je vedno zabavljal na Bosno in na tej deželi niti dobre dlake ni našel. Zakaj pa zdaj piše, da je jako lepa iu rodovitna dežela ? Zakaj ni dosleden, zakaj ue ostane pri tem, kar je prej trdil, zakaj ue oporeka proti zasedanju Bosne n Hercegovine?! Nikdar Bicer nismo dvomili, da „Tagblattova" neodvisnost ni dosti vredna, pa ker se ta listič dostikrat predrzne, da narodno v resnici neodvisno časopisje z najgrjimi psovkami obsipa; za to ne bo odveč, ako ga enkrat za besedo primemo, in ga vprašamo, zakaj da zaradi Bosne ne ostane dosleden, zakaj se ue poteguje za to, kar je prej zagovarjal ? Se ve da na Slovence zabavljati, ui uič nevarnega, ker se čuti od dosti varhov obdanega, ki ga branijo , kedar svoje pobalinske skoke dela iu po naših ljudeh s kamni luča. V istiui obžalovanja vredna je stranka, ki ima tak list za svoje glasilo! In vendar ta stranka pri volitvah zmaguje, vendar ima krmilo v rokah; kako je le to mogoče ? Ker so Slovenci sploh prepohlevui in dobro misleči, češ, da imajo z domoljubi opraviti, kateri le v sredstvih niso z njimi enih misli! Ozrimo se za zdaj na pr. še na zadevo o razpuščenji Kranjske gimnazije. Kdo ne bi priznaval, da je to hud udarec za mesto Kranj, za celo de želo, ker vsa gorenjska stran nobene više učil niče nima, in bo staršem mnogo stroškov pri-zadjanih, če bodo morali otroke v Ljubljano pošiljati ? Ali je pa „Tagblatt" le z eno besedico obžaloval razpust gimnazije Kranjske ? Kaj še ! Celo veseli se tega, ker zadene udarec „narodue" Kranjčane. Pri volitvah se bodo pa njegovi nemškutarji spet ustili, da le oni lju bijo Kranjsko deželo, da bo oni pravi domo ljubi. In kar je uajžalostneje, našli se bodo vedno še Kranjci, ki jim bodo to verjeli, ter jim posredno ali neposredno pomagali do zmage Bodite, vendar bolj strogi m dosledni, rojaki! Preiščite in prevdarite dobro, na kteri strani se nahaja ljubezen do domovine in naroda, pa ravnajte se po tem, da se ne poreče, da niti prijatelja od sovražnika ločiti ne znate. — I a Soriec. Zjutraj 3. t. in. je tudi po naših hribih toča grozovito žugala. V Soriški, Zaliloški in nekaj v Novaški Davči je naredila veliko škode ; dvema kmetoma je popolnoma vse pokončala. IC irknice, 8. julija. Iz raznih kra jev poročajo časniki nesreče po toči in streli Našemu okraju je do sedaj dobrotljivi Bog prizanašal iu nadjamo se v obče dobre letine Poročati pa ti moram, dragi ,,Slovenec", drugo nesrečo, ki je zadela danes vas „Dolenje jezero." Ob četrt na štiri zjutraj jel je goreti neki skedenj in v dobri uri vpepeljenih je bilo potem deset skednjev in 3 kozolci. Iz okoli ščin soditi, zapalila je hudobna roka. Nesreča je toliko občutij i vej a, ker je v trinajstih letih sedaj že v tretje gorelo, in eni so komaj dva do trikrat mlatili na skednjih in sedaj so jim zopet sama pogorišča. Hitri pomoči od strani Cerkničanov, ki so bili takoj pritekli z dvema brizgalnicama, gre hvala, da se ogeuj ni dalje razširil in vničil cele vasi, kajti ogenj prije- mati se je bil začel tudi poslopij. Gospodar, pri katerem je jelo goreti, mislil je ogenj ustaviti s tem, da je jel gorečo streho trgati, kar se mu ni posrečilo, temveč nakopal si je še drugo zlo, da se je zelo opekel in zna minuti neke mesece, preden bo mogel zopet delati. Ko bi bila brizgalnica precej pri rokah, morda bi bil pogorel edini skedenj, zatoraj je toplo priporočati vsakej vaBi, imeti pripravljeno gasilno orodje, posebno ker vemo, da pravi prigovor : da nesreča nikoli ne praznuje , in žalostni dogodki tudi to potrjujejo. Sreča, da so bili razun prvega, pri katerem je jelo goreti, baje vsi zavarovani, eni pri graški, drugi pri „Slaviji", in tretji pri peštanski banki. Ne bodo se kesali za tiste solde, ki so jih plačevali kot premijo ! Zavarujte se proti ognju, je vendar-le pomoč, ako pride nesreča! — Vreme imamo zelo deževno, posebno se pritožujejo oni, ki so jeli kositi, sena ne morejo spraviti. Drugi se pa boje, kar je tudi verjetno, da se jezero ne bo tako hitro odteklo kot prejšnja leta, ali da celo za malo časa, da ne bo moč spraviti obilne klaje in stelje, katero dobivajo iz njega, o pravem času. Vlansko leto so sicer hvalevredno iztrebili bili ljudje nekaj votlin , ali voda jih je zopet zelo zasula z bičjem , žaganjem in drugo ropotijo. Veliko se je, in se še vgiblje, pisari in posvetuje, kako bi si jezero storili rodovitno, prva potreba bi pač bila ta, da bi storila tudi država prve korake z denarjem, da bi se naredili dobri odtoki vodi, se preiskale votline in zadržki odstranili, ki so ravno v votlinah z raznimi zasipi. Jezero trebiti ni zmirom mogoče, so redka leta, kmet ima obilo opravila ravno takrat, da spravi seno iz njega, velikokrat še ne, drugi so zopet vnemami, jih bi bilo treba priganjati. Z združenimi močmi dalo bi se veliko storiti. Planinci so dobili lansko leto tako pomoč ; trkajte tudi Vi, katerim je izročena skrb za občni blagor, na državna vrata, morda bi se dala vendar-le odpreti! HTa Hloknli 8. t. m. Strašna mesarija je bila v nedeljo 7. t. m. zvečer ob 9. uri pri fari na Blokah. Ker so bili fantje nagloma k vojaščini poklicani, šli so eni že v nedeljo, eni pa v pon-deljek. Dva sta rekla, da pojdeta še le v pon-deljek, žandarji pa so hotli v nedeljo, in ker nista vbogala, hotli so ji s silo odpeljati. Oče enega in brat druzega fanta, saj se ve, vsi vinjeni, kakor se pri takih priložnostih skoraj vselej godi, pogovarjata žandarje, vnaiue se prepir, zabavljanje, tepež in v petih minutah je bil en fant prehoden, da je čez [eno uro umrl; njegov brat, oženjeu posestnik, s sabljo na glavi smrtno ranjen, da bo težko ostal. Drugi far.t je tudi zadet, njegov oče pa po vsem životu oboden, vendar menda ni nobeua rana Smrtna. Nespamet je bila od fantov, da niso prec vbogali; prevelika službena naglost je bila pa tudi od druge strani, ker bi bili fantje v pon-deljek še prišli o pravem času v Ljubljano; če pa ue, naj bi se taki ojstro tam kaznovali. Eden izmed teh, ki je zdaj mrtev, jo bil že v petek 5. t. m. v Ljubljani; čemu so ga neki še domu pustili? Iz te prežalostne dogodbo se vidi, kako pijača inarsikterega nesrečnega stori takrat, kadar gredo fantje k vojaščini in kako previdno naj bi se ravnalo o taki priliki; pa kdo bo mlademu svetu dandanes kaj dopovedal? I« Šentjerneja na Dolenjskem T. julija. Naša vas je lepa, gotovo najlepših ena na Dolenjskem, poslopja večidel zala, vsakemu tujcu všeč. Le eno poslopje je, ki kazi vas, in sicer tako, ki je navadno po drugih krajih vasem za kinč, namreč šolsko poslopje. Skoro vsako selo , če le šolo ima, ima lepšo. Od zunaj je ta hiša podobna zanemarjeni hiši kakega kmeta na Ogerskem; kaj pa še lo znotraj! To so ti ozke in nizke sobe, da se vsakemu smilijo ne le otroci, ampak tudi učitelji. Vroče in soparno je poleti in pozimi, ker so sobe skoro vedno napolnjene otrok — zavoljo obširnosti fare. Vrh tega hodijo otroci svojo potrebo opravljat na pokopališče, tik katerega stoji poslopje. Take kolibe bi se za šolo sramovala vsaka še tako uboga vas, le bogata šentjernejska se je ue sramuje. Po več krajih so bili prebivalci prisiljeni , napraviti za šolo primerne prostore, zakaj se pa pri nas to ne zgodi? Kdo je temu kriv? „Gotovo duhovščina, ki ne mara za sedanjo šolo," se bo kdo oglasil izza kola Toda počasi I Ravno gospod župnik je že večkrat opozoril okrajnega glavarja gosp. Schiin-wettra, naj bi se on usmilil učiteljev in otrok ter ukazal zidati poslopju za šolo na bolj primernem kraju, ki je za to že odločen na koncu vasi, kjer tudi vodno memo drdrajoči vozovi in drug cestni ropot ne bo motil poduka. Ali kuj je storil za napredek šole tako vneti gospod okrajni glavar? Šel je in je. ukazal občini prestaviti pokopališče iz vasi kam dru gam. Občani se temu ustavljajo, ker je po lari še troje drugih pokopališč in se tukaj komaj do sedem ljudi na leto pokoplje. Ta reč še ni rešena, no vemo tudi, kako bo. Le to vemo, da o zidanji novega šolskega poslopja se še čisto nič ne sliši, kar je tem bolj čudno, ker je okrajni glavar gosp. Schbinvetter v marsikaterem kraji, kjer morda ni bilo tako potrebna, občinam zidanje šol naukazal. Ali ni nobene pripomoči, da bi se tudi pri nas kaj tacega zgodilo ? Si', ttcmi&t •>• julija. Naj mi bo, če. tu li že malo pozno, dovoljeno popisati ob kratkem slovesnost, ki se je pretekli mesec godila pri nas. Ljudstvo je vrelo praznično oblečeno od vseh strani sem, ves Semič je bil v zelenji in narodnih zastavah, velikanska nad tri sežnje dolga je celo vihrala vrh zvonika, knmor jo je pogumen Semičan radovoljno nesel in privezal. Gibanje je bijo živahno, kakor na taboru, in vse je zrlo v zvonik. Kaj je bil povod temu prazniku? Dobili smo nov v d 1 i k i zvon, 50 centov težak, z glasom A. Ko je zagnan odprl svoja mogočna usta, je vse strmelo nad takim glasom, to je bobnenje, kakor ga ni od Ljubljane do Karlovca. Zvon je res krasen nič manj po glasu, kakor po unanji obliki, in mojstru II i 1 zc r ju iz Dunajskega Novega mesta na vso čast. Z ostalimi starimi se prav lepo vjema, tako da imamo akord A—D-Fis—A. Zvonjenje je kakor v kaki katedrali, lahko je vsa fara ponosna na-nj. Zato mislim jaz, daj kdor koli je naročil zvonove posamezne ali vbrano zvonjenje pri J. 11 i 1 zor ju v Dunajskem Novem mestu, mi bo pritrdil, da se ni opekel, kakor kje drugej. — To omeniti sem si štel v dolžnost zdaj, ko se dobro blago že samo hvali. Domače novice. V Ljubljani, 11. juliju. (Veče (toimrnSiitianje) šolsko se ima pričeti v Tržiču, kakor „Tagblatt" iz deželnega šolskega sveta vesel poroča, že s prihodnjim letom. Kakor tudi omenjeni list iz llohinja piše, našel se je v gorovji pod Pačo 2. t. m. umorjen gojzdni čuvaj Sodija in ovadil se neki tudi umorilec njegov V. Rožinan z Raven nad Bistrico. (Vpitje) domačih in vnanjih vojakov, ki se zbirajo na odhod proti jugu, od dne do dne narašča. — Izmed dveh unkrat, omenjenih osmoSolcev je eden pri zopetnem vojaškem preiskavanji spoznan bil preslaboten in izpuščen. Od bogoslovcev klicanih je bilo doslej sedem, in dva prihodnja novoinašnika gg. Dolence, in Malenšek po milosti cesarjevi sproščena. Na učiteljskih pripravnicah so godne presku-šujo bile ž i' ta teden. („Iirenceljna" 12. št.), ki je bila razposlana naročnikom v začetku l<) kr. Rs z ne reči. — Prst Božji. Na češkem je god sv Janeza Nepomučana deželnega patrona zapovedan praznik. V neki občini pri Lokte je neki kmet oral ta dan med službo božjo. Svarijo ga, zakaj toliki praznik tako oskrunjn. Hladno odgovori ua to : „1 kaj, vsaj gospod (pan) Bog spi." Pri teh besedah obidejo ga medlevice, da ga peljejo domu , polože na posteljo, in ta oratf r spi še doaedaj, ui se še prebudil, (lasi štejemo dans že 27. junija. Povem pa, da ta reč ni izmišljena, ampak resnična dogodba. Tako piše nekdo v „Čecha" X, 149 z dežele, in vredništvo je temu priBtavile opazko: , Mi celo ne dvomimo o njeni resničnosti, kajti tisuč — in tisučkrat je dokazano, da kdorkoli s sv. Janezom kaj počne, vselej slabo izhaja. — Njegov god je 1<>. maja. — Enak prigodek pripoveduje ,,Čech" št. 150 iz Bru-sclju, tla so zadnje pustne dni napravili oudi mašknrado in da je neko ženstvo predstavljalo se ve da zaničljivo po svoje čudežno Mater Božjo Lourdsko v obleki, v kakoršni se je le ta prikazovala; ali — kazen je sledila koj za petami. Še tisto noč je veselo, komaj 1!) let staro dekle umrlo nagle smrti. Z Bogom se ne norčuje. 1'oslaiiiea. Pisatelj sestavkov v Novicah: ,,Ali so kamniti tabernakeljni dobri ali ne", zašel je na jako nevarno, ledeno pot, na kterej se opira tudi na neresnične dokaze. Tako se je zaletel tudi na kamenite tabernakeljne, kakoršni se nahajajo po vsili Vipavskih cerkvah in trdi, da sta dva tabernakeljna nekje v Vijiavi jako mokrotnn, ker sta kamenita. — Osemnajst let vže bivam v Vipavi in okolici Vipavske], dobro poznam vse cerkve in vse tabernakeljne, z vsimi duhovniki Vipavske dekanije občujem pogosto a dosedaj nisem vidil niti slišal pritožbe, da bi se poobesile , sprijemale, ali kakor si že bodi pokvarile sv. hostije hranjene v kamnitem tabernakeljnu, da se je le skrbelo za renovi-ranje sv. liostij v postavnem času ; kameniti tabernakeljni služijo nam izvrstno dobro in so kinč tukajšnjih cerkva. Proti trditvi pisateljevi dostavim še to le opazko: V Črnem vrhu nad Idrijo je zaradi visoke lege med gorami zelo mokrotuo podnebje. Prigodilo se je že, da se je sv. hostija izpostavljena v monštranci popolnoma puobesila, a nikdar nisem zapazil, da bi bile sv. hostije hranjene v tabernakoljnu trpele kako škodo od vlažnosti iu tabernakelj je. kameniti — Z nekakim začudenjem a tudi z nevoljo čitali smo navedeni sestavek ter obžalujemo, da naše poštene Novice, takim bedarijam predale svoje odpirajo. Matiju Erjavec, pod£upnik. TeleKmllrn«- (lermrne cen r 10. juliju Papirna rimu 1)6.46 Hrelierna r-nu 67.35 — Zlata reuta 76.— — lH60l«tno državno poiiojiln 114 60 Hankin« akcije 841 — Kruditiie akcije 263.26 I.omlou 11(1.--Sr»hro 101 40.— Ce,. kr oekinl 6 62.-20- Irankov ».,'10. Pivo v steklenicah (f »nt ciljali) (marčno izvožno, Miirzon - lixj>ort) iz pi varno (1) bratov Kozler-jevih v Ijjnbljnni sr. pošilja ii .zabojih m/ 2:') steklenic vise. Naročila na pivo v sodili in atokletiic&h ho i/, vrfiujejo naravnost v pivurni, ali v njenih zalogah z ledenicami: v Trstu pri g. <■. Tiiriser ju , zeleni hrib (Monto vorde), Gor so h t. l,'l 4.r); v Zagrebu, pri g. Mat. Itiinkel-u, Preradtfovn ulioe St. »12; v C d j i pri g. Ant. Privner ju, Hotel Elelant, okrožne ulico (KingstrasHo) st,. ,'1'J; v Trhiii pri. g. I.ooiilinrilii 11 > reiiluieli-il; v Kran ji. prig. Kriiiic Poleni u, trgovcu; v Ljubljani pa Ao pri g. Peter I.MNnil, u, trgovcu. Prihodnjo soboto 13. julija se bodo na dvorišču gostilne tadt H/e/r' star«- postelje, omare ild. v sredo potem 17. julija pa 1111 dvorišču nekdanje gostilne „~ur Schnallc." ostanki podrte hiše, kakor vrata, okna ft