Stanovanjska samouprava v Centru Realizacija sklepov 5. seje skupščine SSS Ljubljana-Center Na zasedanju 5. seje skup-ščine je bila sprejeta vrsta stališč in sklepov, ki so bili objavljeni kot predlogi v sa-mem gradivu za sejo te skup-ščine. Danes objavljamo reali-zacijo tistih stališč in sklepov, ki so bili po sklepu skupšči-ne v pristojnosti odborov oz. izvršilnega odfoora in še nekaj misli v zvezi s problematiko s tega področja. Pri LB je bil najet kredit za prenavo, za delno pokritje škode po potresu in za sana-cijo dvigal. Iz naslova amortizacije je bilo kupljenih le 8 stanovanj za potrebe prenove in to na območjih izven naše občine, vsa preostala sredstva iz tega naslova pa bodo vložena v iz-giradnjo šeste roške stolpnice in soseske CS-6, predvsem iz razloga, da našmra delovne-mu človeku približamo bivali-šče mestu zaposlitve, kaikortu-di želje občanov, ki se bodo zaradi prenove morali preseli-ti in ne želljo odhajati iz na-še občine. O vprašanju razvoja hišne samouprave, poglabljanja sta-novanjske samouprave in bolj-še delovne organiziranosti sta-novanjskega gospodarstva je bil opravljen v okviru OK SZDL Ljubljana-Center posvet (za-ključki s tega posveta so bi-li objavljeni), organiairan pa je bil tudi posvet predsedni-kov HS- Po dvoletnih izkušnjah lah-ko ugotovimo, da delovniljud-je in občani samoupravno or-ganizirani v samoupravni sta-novanjski skupnosti učinkovi-to in uspešno delujemo pri razreševanju znanih inugotov-ljenih problemov. Področje družbene pomoči je zelo prisotno. Delegati, ki so neposredno sodelovali v t>oč-kovanju stanovanjskih razmer prosilcev, so ogromno prispe-vali k izboljševanju sarnega sistema. Tudi izkušnje odbora za go-spodarjenje, ki je sicer tarča nenehnih zabtev s področja posameznib. stanovalcev ali pa neurejenih zadev vposameznih hišaii, so dokaj pizitavne. Na področju prenove in gra-ditve pa pravzaprav šele iSče- mo rešitve. Večkrat smo po-stavljeni v položaj, ko mora-mo reševati številne težke pro-bleme. Premostiti jetreba nek-danjo gradn.jo, ki so jo pla-nirald izključno strokovnjaki, in jo usmeriti v tisto stano-vanjsko izgradnjo, ki bo naša in bomo z njo zadovoljni ne samo jutri, ampak tudi mno-go kasneje. Problem reševanja prenove se je med drugim ustavljal tudi ob nedorečeni zakonodaji, ob zahtevah spo-meniške službe, ki sistemsko še vedno ni dorečena. Pri snovanju soseske (v pri-pravj je izgradnja soseske CS 6) so že bili storjeni maksi-malni napori tudi v tem smi-slu, da bi vendar prelomili sta-ro prakso, ko dokaj dogmat-ska urbanistična politlka in način projektiranja postavi pred družbo zahtevo, kakšna stanovanja naj se nekje gradi-jo. Formiran je bil tudi team sociologov, ki so iz svojega zornega kota proučiii in dali predloge, kako naj bo taka so-seska OTganMrana tako od za-snove stanovanj, družbenega centra, do funkcionalnih po-vršin, kako naj bo organizira-na. da bo dejanjsko mogoče ustvariti httmane medsebojne odnose, varao igro otrok in dobro počutje vseh sbanoval-cev. Torej obstajajo določeni koraki naprej. žal imamo več-krat občutek, da se skušamo prilagoditi gledanju in pogle-dom strokovnjakov, manj pa smo izvirni v uspešnosti, ka-ko premostiti prakso, s kate-ro smo nezadovoljni. Sprejeti sklepi 6. seje skupščine SSS Ljubljana-Center Na osnovi poročil odborov in diskusije delegatov jeskup-ščina sprejela naslednje sfcle-pe: V skladu z dogovori za pri-pravo samoupravnih sporazu-mov o temeljih srednjeročnih planov družbenih dejavnosti, je treba samoupravni spora-zum SSS Ljubljana-Center do-palniti in ga posredovatd orga-nizacijam združen^a dela in drugim podpisnikom v razpra-vo in spTejemanje. Predla^amo, da dogovorje-nih 6 odstotkov namenimo za naslednje namene: za družbeno pomoč y stanovanjskem gospodarstvu 1,3 za kreditiranje graditve in nakupa stanovanj 1,0 za gradnjo dijaških in študentskih domov 0,345 za gradnjo komunalnih naprav 0,6 za prenovo dotrajanih stanovanjskih zgradb 0,6 ¦ samostojno razpolaganje v delovni orgajiizaciji 2,155 skupaj: 6% Občinski skupščinl in dru-gim dejavnikom je treba po-sredovati predlog, da kot or-gan oblastd skupaj s stanoval-oi, samoupravno stanovanjsko skupnostjo in krajevnimi skup-nostmi, prouči obseg spomeni-ške zaščite in da poskrbi za potrebno normativno ureditev te materije. Preko Zveze stanovanjskih skupnosti in drugih možnosti, naj se posredujejo predlogi za spremembo oz. za dopotaitev stanovanjske zakonodaje glede sredstev hiše, odnosno tekoče-ga in investicdjskega vzdrževa-nja. Isto velja za amortizacijo. Sedanja zakonodaja je v tem pogledu zastarela, težavepaso, ker se v praksi tazadevadru-gače obravnava. Predlaga se ziborom stano-valcev v bišah, da sestavijo srednjeročni program vzdrže-valnih del.. Ta program boos-nova za določitev obveznosti etažnih lastnikov. To bo osno-va za dogovarjanje v hiSi z etažnimi lastnikd o višini njp hovega prispevka. Sprejme se prediog, da se v letu 1977 dotrajana in amor-tizirana oprema izdvoji iz os-nove za stanarino in se skrb za to opremo prepusti nepo-sredno stanovalcem. TJrediti je treba vprašanje stanovanjske samouprave v ti-stih hiSah, kjer stanujejo de-lavci 2elezniškega gospodar-stva in proučiti možnosti, da se to uredi v razgovorih z ŽG, če pa to ni mogoče, bo fereba povzeti druge ukrepe. V bodo^i zakonodaji je tre-ba zagotoviti več pravic hišni samoupravi v pogledu vzdrže-vanja hiš. Dela za odpravo posledicpo-tresa iinajo prednost pred drugimi deli. Skupščina je po-trdila poročdla odborov. Prav tako je potrdila Pra-vilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stano-vanj, z izjemo 2. člena alinea 2 iz razloga, ker sq likvlclna sredstva odpravljenih občin-skih stanovanjskih skladov razporejena za prenovo v naša občtni. Na podlagi razprav so bili sprejeti Se tile sklepi: Odbor za gradnjo tn izvršil-ni odbor se zadolžita za pove-zavo vseh dejavnikov, kl so zainteresirani za izgradiijo sam-skib domov tako, da bi na ta način dobili organizirano obli-ko gradnje (seveda gre tu za združevanje sredstev tistih, lci so za tafešno gradnjo zaintere-sirani). Iz razloga, ker banka ne kreditira gradnje samskih domov pod enakimi pogoji kot gradnjo stanovanj predlagamo ziboru organov _banke, da kre-ditdranje samskih domov obrav-nava enako kot kreditiranje stanovanjske gradnje. Skupščina je sklenila, da se Predlog o pogojih in merilih za dodeljevanje najemmh sta- novanj, nad katerimi ima raz-polagalno pravico SSSLjublja-na-Center, sporemeni v Osnu-tek, o katerem naj razpravlja-jo vse delegacije in v roku enega meseca posredujejo svo-je pripombe. Skupščina bo o predlogu praviinika odločala na svoji prvi naslednji seji. V zveza z navedenim poziva-mo delegatsko bazo, da nam posreduje eventuelne pripombe v dogovorjenem roku. Na podlagi razprave in gra-diva o samoupravni in delovni organiziranosti stanovanjskega gospodarstva je skupščina sprejela tale stališča: — da se delovno tako orga-niairamo, da bomo zagotovili brezplačno pravno pomoč hiš-nim svetom, — da datno poziv hišam, da se aktivno tudi y praktičnih ukrepih gospodarjenja s hišo vključijo v to, da ne bodo ime-li neporabljenih sredstev in ne-izvršenih investicijsko-vzdrže-valnih del, — da se delovno organiarra-mo za finančno pomoč hišnim svetom tako, da se jlm finanč-no poslovanje približa in da se oblikuje neke vrste toter-na banka za hišne svete, — da se dostavi odlok o hišnem redu, ko bo sprejet, vsaki družini in vsakemu hiš-nemu svetu, — da se odbor za prenovo in izvršilni odbor zadolžita za pripravo predloga naše nadalj-nje delovne organiziranosti, kar zadeva prenovo starega mestnega jedra. Skupščina je poleg navede-nih stališč sprejela sklep o po-trditvi gradiva o samoupravni in delovni organiziranosti sta-novanjskega gospodarstva. V zvezi s predlogom statutar-nega sklepa je bil sprejet sklep, da se 4. statutamemu sklepu izpusti beseda »pravilo ma« in sprejme kot začasen akt, s katerim se na nek na-čin organiziramo predvsem y pogledu odgovornosti, na end od letošnjih sej skupščine pa moramo razpravljati o uresni-čevanju tega sklepa ter o dru-gačnih predlogih za ureditev te problematike. Po potrebi se bo sklep dopolnil odnosno spremenil. To pomeni, da stva-ri niso zacementirane in da je potrebno naš samoupravni me-hanizem naprej dograjevati. Za informacijo je treba pove-dati, da je bila samoupravna organiziranost stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani v skladu s političnim dogovorom postavljena nekoliko drugače fcot v ostalih slovenskih obči-nah. Pri nas nimamo treh enot, temveč imamo za opravljanje posameznih funkcij odbore. Prav dejstvu, da smo se sku-šali organizirati celovito pa lahko pripišemo, da smo se lotili tudi prenove. Takšna or- ganiziranost nam je v Ljublja-ni omogočila širše poglede ta-ko pri razvoju samoupravlja-nja kot same stanovanjske de-javnosti. Na tem področju se priprav-lja spcrememba stanovanjske zakonodaje in to v tem smi slu, da bi ljubljanska praksa postala izhodišče za novo ure-janje samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Skapščina je potrdila »reali-zacijo finančnega načrta za le-to 1976«. Po obravnavi graddva »pred-log finančnega načrta za leto 1977« je skupščina sprejela sklep o potrditvi predloga, s tem da se izvrši prerazporedi-tev 1.8 milijona za udeležbo pri najetju kredita za sanaci-jo dvigal in sprejela še nasled-nja stališča in sklepe: — Organizacijam združenega dela, ki rešujejo stanovanjske probleme delavcev s podpo-prečnirni OD se daje prednost pri najetju posojil, kakor tudi tistira organizacdjam, ki s tem pomagajo reševati probleme pri odpravi stanovanj VI. in VII. kategorije. — Sredstva za družbeno po-moč združujemo na stanovanj-skd skupnosti Ljubljana za iz-vajanje skupaj dogovorjenega programa reševanja stanovanj delavcev z nizkimi dohodki, mladih družin, upokojencev, odpravo barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. ka-tegorije ter subvencioniTanje stanarin. — Sredstva odpravljenih ob-činskih stanovanjskih skladov in odobrena bančna posojila se namenjajo za prenovo sta-novanjskih hiš v celoti s tem, da se v prenovo vkljudujejo tudi delovne organizacije za tiste delavee, ki se jim s pre-novo rešuje stanovanjski pro-blem. — Sredstva stanarin in na-jemnin ter prispevkov zaseb-nih lastnikov stanovanj in po-slovnih prostorov v hišah družbenega upravljanja seupo-rabljajo izključno za vzdrževa-nje stanovanjskih hiš s tem, da se sredstva amortizacije stanovanjskih hiš uporabljajo le za nadomestitev amortizira-nih stanovanj. Vlagatelji, ki pri nadomestitvi stanovanj sodelu-jejo s sTOjimi sredstvi bodo imeli pri novib stanovanjih prednost pri dodelitvi. — Ostala sredstva, ki se zdru-žujejo v stanovaiijski skupno-sti so namenjena za kritje po-slovnih stroškov stanovanjske skupnosti iin za razporeditev na izdatke, ki se bodo pojavili tekom leta. — Za razporeditev predvide-nih sredstev stanarin in najem-nin, ki se združujejo y stano-vanjski skupnosti je bila spre-jeta naslednja delitev: a. stanarina — amorfcizacija 15,2 % — tekoče vzdrževanje HS 20,0 % — Inv. vzdrževanje HS (ZS) 10,0 % — inv. vzdrževanje, s katerimi razpolaga odbor za gospodarjenje in zbori stanovalcev pri KS 33,4 % — intervencijska sredstva odbora za gospodarjenje 7,0 % — delo Staninvest 30,0 % — prispevek za zakJonišča 2,0 % — zavarovalnina 1,8 % — civilna zaščita 0,6 % Skupaj: 100,0 % 1 dta/m2 4 din/m3 (V prejšnji številki se je v I tiskarski škrat, prosimo, da tabelo delitve stanarine vrinil I upoštevate navedeno tabelo!) b. najenniina — tekoče vzdrževanje HS — invest. vzdrževanje — amortizacija 1 % od vrednosti — modernizacija poslovnih prostorov — stroški skupnosti — delo Staninvest — prispevek za zaklonišče — zavarovalnina — civilna zaščita 9^ % 34^ % 20,0 % 7,1 % 14,0 °-o 11,0 o/o 2,0 % 1,8 % 0,6 % Skupaj 100,0 % — V letu 1977 bomo uredili odnose z etažnlmi lastaiki stanovanj in poslovnih prosto-rov, ki morajo v smislu zako-na o pravicah in obveznostih na delih stavb prispevati svoj delež k dejanskim stroškom za tekoče in investicijsko vzdrževanje ter stroške uprav-ljanja. — Skupščina stanovanjske skupnosti naroSa izvršilnemu odboru in odborom za gradi-tev> gospodarjenje in družbe-no potnoč ter prenovo, da podvzamejo vse ukrepe, ki so potretani za izvršitev progra-ma stanovanjske skupnosti. Iz-vršilni odfoor pa pooblašča, da zasleduje realizacijo finančne-ga načrta in da izvrši event. prerazporeditev, če bo to po-trebno in o tem poroča skup-ščini. Delegatska skupščina je raz-rešila tiste člane organov skupnosti, ki jim je iz razlo-ga preselitve ali spremembe delovnega mesta ugasnila funk-cija, kakor tudi tiste, ki iz objektivnih ali subjektrvnih razlogov svoje funkcije niso opravljali. Ob tej priliki vsem razrešenitn delegatom, ki so delali v odborih, izrekamo za-hvaJo za dosedanje sodelova-nje. Prav tako je skupščina izvolila dva organa, ki do se-daj še nista bila formirana in to Odbor delavske kontrole io Poravnalni svet. Po sklepu skupščine objavljamo iraena vseh članov v kompletnih or-ganih skupnosti (stari in no-vi). Izvršilni odbor: Janez Marin-šek (predsednik), Staš Olup (sekretar), inž. Tone Mandelj, Silvo Grgič, inž. Drago Lipič, Bogdan Javor, Alojz Galič, Drago Grmek, inž. Vukašin Vu-jadinovid, Jaka Rozman, Ervin Sili, prof. Bogo Sajovic, Jakob Kvas. Odbor za gospodarjenje: Ja-kob Kvas (predsednik), Miran Šubic, Boris Smrkolj, Alojz Žužek, Milan Podobnik, Leo-pold Jezovšek, Vinko Arhar, Jožica MakaTovič, Stanko Pi-pa, Elizabeta S&uber-Osterman, Mirko Žgur, Ana Jenko, Teo-dor Stojšin. Odbor za družbeno pomoč: SiJvo Grgič (predsednik),Nace Stanič, Aleš Drašler, Breda Sgerm, Ivo Juričev, Bogdan Javor, Stefan Mencinger, Jolan-da Kramar, Nada Gabiijel, Anica šolinc, Marija Grzinič, Želimir Dolinar, Bogomila Mrzlikar. Odbor za gradnje: inž. Vu-kašin Vujadinovid (predsed-nik), Alojz Galič inž. Tone Mandelj, Marcei 2orga, Fančd Eržen, Igor Zierenfeld, Dobrin Jože, Budi šinkovec, Alojz Prelesnik, Stane Vegelj, Karel Meržek, Milan Kumer, Ana Jenko. Odbor za prenovo: inž. Dra-go Lipič (predsednik), Andrej Bohinc, Milan Keržan, inž. Mar-jan Kolarič, Albin Wedam, Vlasto Kopač, Jože Pogačnik, Vladimir Badovinac, Avgust Habič, Marija Klemenčič, Albi-na Skok, Tatjana Bukovec in Viktor Auer. Odbor delavske kontrole: Andrej RouSek, Stanislav So čan, Miiha Kre^ar, Vida Cvel-bair, Ciril Pezdir, Milan Po-dobnik, Breda Ulanec, Zden-ka PustovTh, Živka Balaneško-vič, Alojz štradjot, Bogoljub Begar, Ferdinand Celinšek. Poravnabil svet: dr. Slavko čeplak, Marjan Seunig, Mebka Jamšek, Konrad Jus, Pranc Predan, inž. Jože Pogorelec, Nada GabrijeJ. Delegacija za SSS Ljublja-na: Bogdan Javor (vodja), inž. Drago Lipič, Miran Šubic, Janez Sknlj, Janez Marinšek, Tone Kolar, Jakob Kvas, Mar-cel Žorga, Jolanda Kramar, Leopold Jezovšek, Jaka Roz-man, prot. Bogomir Sajovic. Delegat za Zvezo stanovanj-skih shupnosti SKS: Drago Grmek. Predsednib skupšCine: Janez Skulj. Podpredsednik skupščine: dl-plomirand inž. Miha Prihoda. V pričakovanju izpolnjeva-vanja delegatskih obveznosti in pravic vsem novoizvolje-nim tovarišicam in txwarišem čestitamo. Nekatera vpTašanja. ki sobi-la postavljena na seji skupšči-ne in tudi probVematika v zve-zi z njimd, kakor tudi stališča nekaterih delegatov odnosno delegacij terjajo,da natavpra-šanja odgovorimo obširneje. Zaradi omejenega prostora v glasilu pa to prelagamo za naslednjo izdajo. Staš Olup