fâb 16i let Gorenjski časnik od leta 1947 Pavi PREDHODNI K TEDNIK G0KEN|£C LFTA IQOO SREDA, 24, DECEMBRA 2008 Leto LXI, št. 103, cena 1,25 EUR, 19 HRK Odgovorna uridnica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov WMT.GO RE N15 K IG US.S I Slovenski V* Ne samo zaradi praznika samega^ ampak zato, ker smo se v božičnih dneh eta 1990 odloči i za samostojno državo. (oži K0§N)ek praznikov ne bi veselili tudi nik. Čeprav ie njegovo spo- Pred nami so praznííni sedaj. ročilo vsako leto enako, je Božični praznik je za Slo- odgovor nanj vsakič druga- dnevi. Dr^ bo sveti večer s vence nekaj posebnega. Za čen, je zapisal v božični po- tradicionalnimi polnočnicá- nas je najlepši ne le zaradi slanici ljubljanski nadškof mi po slovenskih cerkvah. spomina na božični dogo- in predsednik Slovenske |utri bo božič, najbolj spo- dek pred dobrimi 2000 leti, škofovske konference Alojz štovan verski, družinski in ampak zaradi prelomnih Uran. Svet se spreminja, v ljudski praznik. Pofutriš- predbožičnih dni leta 1990» središču teh dogajanj pa je njem, na praznik prvega ko smo se na plebiscitu 23. človek. Vsa neravnovesja, mučenika Stefana, pa bo dr- decembra z veliko večino zaradi katerih danes trpijo žavni praznik dan samostoj- odločili za samostojno in de- ljudje, imajo korenine v čio- nosti in enotnosti. mokratično državo. To je vekovem srcu. Tukaj se za- Slovend imamo radi praz- bilo eno najleplih božičnih Čenjata mir in vojna, Ijube- nike. Praznovali smo jih v daril v zgodovini našega na- zen in sovraštvo, življenje in vojnah in miru, v težkih in roda. Tistega leta so polno- smrt- Od nas je odvisna uso- sproščenih Časih. Čeprav se ini zvonovi bili najlepše, da sveta. Mi smo odgovorni, začenjajo hujši časi, ko bo najglasneje, za nekatere tudi mani kru- da bodo tudi prihodnji b^ Božič je verski, ljudski in žični prazniki vznemirljivi. ha, ni razloga, da se svojih predvsem družinski praz- vendar mirni. Božič, verski, družinski in ljudski praznik Merkur iztisnil male delničarje Merkurju oziroma lastnikom, vodi jih Bine Kordež, je uspelo iztisniti male delničarje. Peter Beton, eden od njih, je presenečen in napoveduje odškodninsko tožbo. Boštjan Bogataj njenju malih delničarjev za- ..............................................................................držana, v ponedeljek pa je Kranj • Januarja letos je ve- okrožno sodišče vpis sklepa v Čina delničarjev Merkurja sodni register dovolilo in s (99,99 odstotka) sprejela tem omogočilo stoterid Mer- sklep, da se uspešno izveden kurjevih menedžerjev, z Bi- prevzem družbe v skladu z netom Kordeiem na čelu, zakonom o prevzemih za- lepo božično darilo. V Mer- ključi z iztisnjenjem malih kurju pravijo, da sklep sodiš- delničarjev. Tako bi imel ča omogoča izvedbo obljub- Merfin (skupaj s Savo, Ban- Ijenega plačila 40$ evrov na ko Koper in Interfm Nalož- delnico preostalim 676 del- be) v lasti celotni Merkur. ničarjem, ki imajo (so imeli) Zaradi izpodbojnih tožb je v lasti 0,79 odstotka delnic bila luesničitev sklepa o iztis- Merkurja. Na skupščini so bile napovedane izpodbojne tožbe, zato je bil Peter Beton (lastnik Mladinskega servisa Kranj) nad odločitvijo sodišča presenečen: "Nič ne vem o tem. Imamo vloženo izpod-bojno tožbo, na ustavnem sodišču pa še vlogo za oceno ustavnosti zakona o gospodarskih družbah, ki omogoča iztisnjenje malih delničarjev. Šli bomo v odškodninsko tož- Bine Kordež/Fotoic»ci2dKav6ć bo. Delnice so lastnina, ki je nihče ne more ukrasti." želimo vam lepe pnunlke In snÙH» 20091 ^HRANILNICA LON « ' Olj Bteh^ebora Z KritfiL 04 28 00 777, «vwwJon.sl Veselo praznovanje božiča, dneva samostojnosti in enotnosti vam želi Gorenjski Glas Naslednja $t?vjfíď (Sorenhiieûa glasa bo v iwú, 3D. dccembia lOVENSKA POSnilA Vesel boziëy srečno 2009 in obilo dobrega spanja i ř 103 es tO i AKTUALNO i Božično izročilo j je družina : FraniiSkan pater Leopold Andrej Cr. : Čar 2 Brezij je zâ doktorsko disertdci* raziskoval zgodovino In pomen CORENjSKA Koledniki ob jaslicah v župnijski cerkvi v Železnikih |e njihov rojak, svetovi^o mani terrorist Ja-oez lotrtč, pel slovenske ljudske ko-lednice iz nove pesmarice skladatelja Janeza Močnika. ŠPORT Najbolj čaščeni junaki Pekinga Cankarjevem domu se je naslova najboljše Športnice Slovenije veselila plavalka Sara Isakovič, najboljli Sportnikje Primož Ko2mu$, najboljla slovenska ekipa pa je blejski veslaški četverec 7 RAZGLEDI Revščina kvari in ubija ljudi Pogovor s Pedrom Opeko, najbolj znanim slovenskim misijonarjem, članom misijonske družbe lazaristov, e na Madagaskarju. 11 VREME Dmies bo še pru^ jasno. ViOfiA in petek bo več oblaàuxti. Ř>nekodhhko Tvhlo sneèL Ob koncu tedna bo št nekcliko hladnde. -4/2 jutri: pretežno oblačno ir» kO 17703529 2 POLITIK da n ica .zavrl@z-das. $i K RAN) Klep o ustavni odločbi Ko je prejšnji teden ustavno sodišče pritrdilo sodnikom glede zakona o plačah v javnem sektorju, se je na ustavno odločbo odzvalo tudi gibanje za slovensko narodno spravo Združeni ob lipi sprave. Njego/ predsednik Stanislav Klep meni, da plače sodnikov In njihovo enačaje s poslanci In ministri niso pravi problem, temveč gospodarska kriza In narodna sprava. Ob te) ustavni odločbi pa je spomnil na ne* spoštovanje ustavne odločbe 12 leta 1992, izrečene v korist Demos-Krambergerjeve združene liste z Lipo sprave, ki je ni spoštovalo niti ustavno sodišče niti predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan. Zanj Klep praví, da bi moral takratne volitve preložiti za Î4 dni, da bi imel Klep priložnost listo predstaviti volivcem. Protiustavno ravnanje predsednika je Imeio po Klepovem mnenju vpirv na vse nadaljnje volitve. Dodaja še, da je leta 2002 tedanji predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani in sedanji minister za pravosodje Aleš Za-lar preprečil vpis toŽt>e proti državi in Milanu Kučanu. D. 2. urilo izžrebanemu naročniku časopim Gorenjski Glas Knjigo prejme MARIJA ŽAGAR z Zgornjega Jezerskega Knjiga "Gorenjska Vodnik" predstavlja Gorenjsko na 312 straneh. Vsebuje 2000 fotografij, 50 kvalitetnih zemljevidov in podrobnih opisov lepot gorenjske pokrajine v slovenščini in šestih svetovnih jezikih. Cena enega vodnika je 29 EUR poštnine. NvočnU Gormskaga dan ImM Naročanje; po tilefonu ft 04/^142 41 tf po »poitc narocnm^Mimi Gorenjski Glâs KOTIČEK ZA NAROČNIKE Božično darilo z nagradnim vprašanjem Gorenjski glds podarja 25 brezplačnih vstopnic za Veliki dobrodelni koncert, ki ga organizira Lions klub Škofja Loka. Koncert bo 24. januarja 2009 ob 19. url v Športni dvorani Medvode. Nabtopili t>odo: Orkester Simfonika Vrhnika, mešana pevska zbora Mavrica In Svoboda in solistka Alenka Go* tar. Odgovorite na nagradno vprašanje in si pridobite vstopnico: Na kottri dan tednu bo koncert? Odgovore z vašim »menom, priimkom, naslovom in pripisom "za konceď' do 5. januarja 2009 pošljite na; Gorenjski glas, Bieiweisova cesta 4, 4000 Kranj afi na e-naslov: narocnine@g-glas.si. Nagrajenci bodo objavljeni v petek, 9. jar^uarja 2009, vstopnice bodo prejeli po pošti. Vabljeni k sodelovanju! Vstopnice za koncert so tudi naprodaj na blagajni Gorenjskega glasa. zoper krizo Državni zbor je na izredni seji na pobudo opozicije razpravljal o (prepočasnem) odzivanju slovenske vlade na posledice gospodarske krize v svetu. Danica Zavri Žubir Ljubljana • Na začeúcu izrednega zasedanja je državni zbor sprejel noveli zakona o davčnem postopku in zakona o dohodnini, ki bosta tako začeli veljati že 1. januarja. Prenovljeni zakon o davčnem postopku prinaša spremembe pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb, medtem ko se 2 novelo zakona o dohodnini davčno razbremenjujejo samostojni podjetniki, kmetje in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Pri določitvi višine akontadj da\ka od dohodkov pravnih oseb se bo za leto 2009 upoštevala stopnja davka, Id bo veljaJa prihodnje leto (22 odstoûcov) in ne letošnja, id znašá 22 odstotkov. Zave- Premier Borut Pahor In finančni minister Franc K riža nič med poslanci t PetoiTinaDoki zunci ZD tu davek bodo tako khko prihodnje leto plačevali V parlamentu se je nato akontacije v zmanjšani višini, nadaljevala večuma razprava likvidnosti podjetij in zagotovitev delovnih mest 668 mi- lagala že njihova vlada. Ta je tudi pustila zelo dobro za- Z novelo zakona o davčnem o odzivanju slovenske vlade lijonovevrovterzapovečanje puščino. Meni, da o gospo- postopku se poleg tega na na posledice gospodarske izdatkov v raziskave in razvoj darsld krizi v Sloveniji Še ne novo določa odpis davka pri krize. Vlada je že sprejeia pa- ter izobraževanje 68 milijo- moremo govoriti, lahko pa se stečajih in prisilnih poravna- ket ukrepov, namenjenih nov evrov. To ne bo zadnji vah, uvaja osebno vročanje blažitvi učinkov gospodarske paket ukrepov, zatrjuje vJaáa, odločb v določenih primerih, krize in z njimi je nastopila pri sedanjih je upoštevala ^^ upočasnitev padanja davčna uprava pa zavezan- pred državnim zborom. O takine, ki imajo največje gospodarske rasti je na- cem, katerih dohodki v posa- ukrepih, s katerimi bo Slove- učinke na gospodarsko rast menjenih 70 milijonov raeznem letu ne presegajo nija omejevala naraščanje in zaposlenost Poslanci so evrov za izboljšanje lik* zneska splošne olajšave, ne bo več izstavila informatívne- brezposelnosti, zagotavljala se 2 njimi seznanili in ve-likvidnost podjetij in ohra- ČLnoma ocenili, da gredo v ga izračuna dohodnine. Z no- njala konkurenčnost na pravi smeri. Opozicija, ki je vidnosti podjeti) in zagotovitev delovnih mest 66S velo zakona se zvišuje tudi in- mednarodnih trgih, so govo- predlagala to razpravo o pre- rmlijonov evrov ter za po- vestidjska olajšava, in sicer z rili premier Borut Pahor 1er počasnem idaepanju vlade v večanje izdatkov v raziska- 20 na 30 odstotkov vrednosti ministri s področja financ in izogib in ublažitev negativ- ve in razvoj ter izobraževa* investiranega zneska, ukinja gospodâistva. Doslej spiejeli Jiih vplivov svetovne gospo- ^jj rnilijonov evrOV pa se tudi omejitev v absolut- ukrepivladevbojuzoperkri- darske krize v državnem _ nem znesku- Opozicijska zo so vredni nekaj več kot zboru, pa še vedno meni» da SDS je vložila dopolnilo, po osemsto milijonov evrov, va- ukrepi ne zadoščajo. Posla- pojavi, če ne bo dovolj hitrih katerem naj bi se po zakonu o nje so zajeti tudi ukrepi, po- nec SDS Branko Grims je in odločnih ukrepov, Opoza- dohodnini zvišala splošna vezani s sprejetima zakon- denimo očital, naj si vlada ne rja tudi, naj se denar nameni olajšava za viaganja v raziska- skim novelama. Za upočas- pripenja tujega perja, češ da razvoju, ne pa z^ "nerazum- ve in razvoj z 20 na 40 odstot- nitev padanja gospodarske je več zakonov (med njimi ne stvari, kot je v Beograda kov, vendar dopolnilo ni bilo rasti je namenjenih 70 mili- tudi ukinitev davka na izpla- obljubljeno izplačilo odškod- sprejeto. jonov evrov, za izboljšanje čane plače) sprejela ali pred- nin izbrisanim". Slovenija še premalo ostra Max t i a Ran i Z Evropsko unijo je sprožila dov se je na Facebooku pri- temativne počimISke cilje. ....................................... pravi vihar na svetovnem družiloŽevečkot35tisoČčla- Nas pa je zanimalo, kaj o tej Rdeča luč Slovenije Hrva* spletu. Skupini pod imenom nov. Na spletu med drugim zadevi memjo naključni mi* ški pri pristopnih pogajanjih Bojkot slovenskih proizvo- Slovencem ponujajo tudi al- moidoči. Jože Dakskobler» Podbrdo: "Slovenska vlada je ravnala povsem pravilno. Prejšnja leta smo bili kar preveč po- o bi morali narediti že veliko prej, pa bi bil zdaj mir.' pustijíví do Hrvalke. Bogomir Gaj^er» Kranj: "Povsem pravilno, kar so naredili. Ta agonija traja že petnajst fet. Hrvatom smo preveč popuščali in jim vse verjeli. Upajmo, da bo to zdaj le prispevalo k rešitvi." Ivanka Mazora, Kranj: "Še predolgo so čakali, saj je bilo dosti časa, da bi to uredili že prej. Prav je, da so se postavili za naSo zemljo. Hrvati so trmasti, z njimi se bo težko pogajati." MIha Vovk, Moie: "Prav so naredili, še premalo ostro. Upam, da bodo začeli zdaj Hn/ati razmišljati z gla» vo glede meje. Za nas pa bi to lahko pomenilo, da nam bo zdaj uspelo več Iztržiti." Í é < « i ^KTUi Á LNO mfo(S}g'Ms.si 3 Božično družina "V jaslice sodijo Jezus, Marija in Jožef, vol in osel, pastirčki z ovcami in angel, kasneje pa še trije kralji in zvezda repatica," pravi frančiškanski pater Leopold Andrej Crčar 2 Brezij, ki je za doktorsko disertacijo raziskoval zgodovino in pomen jaslic. lOŽS KoŠNfEK prijatelju grofu Giovanni j u Veîitu pripeljati le vola in osla. Zgodovinar Tomaso da Celano je zapisal, da je takrat ogromna množica ljudi na- polnila gozd pred votlino, Id je žarel od soja bakd in sveč. Dogodek v Grecdu velja za začetek iaslic. TakSne, kakršne poznamo danes, so kasneje prvi začeli postavljati jezuiti. Kaj sodi v [aslice? Je-zušček, Marija in Jožef, vol in osel in pastirji z ovčkami in angel, ki jim je oznanil, da se je v bližini rodil Jezus, in jih povabi], naj gredo k betlehemski votlini. Pred praznikom Treh kraljev postavimo v jaslice še njih in angela zamenjamo z zvezdo repatico. Za kaj drugega v jaslicah ni prostora- Zanje je bistveno, da stoiuno pred njimi, premišljujemo in se veselimo, da je bil Jezus rojen med nami» ne pa čakamo, kdaj bo skromna, ie bila tam tako Driižina je torej v središču ozdraviti naž planet, ki se po- iz predora šinil vlak, kdaj bo Občudujem Vaše spoštovanje in zanimanje za božični dogodek v Betlehemu, za jaslice. O Boříku in jaslicah pišete članke in knjige. Ljubitelje in izdelovalce jaslic ste združili v Druš^o ljubiteljev jaslic Slovenije. Zakaj Vas je tako prevzel prav Božič? "Začeti je treba v mojem otroštvu, ko sem po koncu druge svetovne vojne nekega dne pred Božičem prosil očeta, da bi šla v gozd po božično smrekico. Sla bova, je dejal oče, vendar bova po» iskala slabšo, z vejami samo po eni strani, da ne bova poškodovala stvarstva, narave. Ob poti sva našla skromno smrečico, ki skoraj ni bila vredna pogleda, jo odnesla Pater Leopold Andrej Grčar je od leta 1989 dalje član domov in jo postavila v frančiškanske "bohlcov kot". Čeprav je bila redovne lepa, da io imam pred očmi božičnega praznovanja. greza v 'imeti', ne pa 'biti', iz luknje pokukal ježek in bo Še danes. Potem sem našel "Da. Ko sem bil v Sveti de- potem je treba začeti pri dru- ribič ujel ribo, za sveto diuži- skalo in vanjo izklesal votli- želi, sem tudi slišal, da je sve- žini. Sveta nazareška ali be- no, ki je osrednji dogodek no. Ker nisem imel figuric, ta družina iz Nazareta in 6e* tlehemska družina nam praznika, nam pa ni xú^s " sem sveto družino izrezal s tlehema sveta trojica na zem- mora biti pri tem vzor." stare medvojne razglednice IjL Jezus je prišel med nas po in jo postavil k skali, nad njo najbolj preprosti poti, s sveto Danes postavljajo ljudje v pa naredil majhen slamnati družino. To pomeni, da je v jaslice vse m^oče figure in Kako boste Vi preživeli božične praznike^ "Na sveti večer se l:>omo v nadstrešek. Vse življenje božjem naùlu družina nekaj naprave, od železnic in ra- naši redovni družini zbrali k me spremlja spoznanje, da najbolj svetega in nedotaklji- ket do SneguljČic in pal- molitvi in zapeli neka j božič- ie Jezus stopil na našo Zem- vega. Skrivnost Božiča izhaja čJcov, Se Vam ne zdi, da je nih pesmi, nato pa se bomo ]\o po poti siromaštva, naj- prav iz svete družine." večje skromnosti in odpovedovanja, ko ga nihče ni ho- Se človeštvo danes dovolj tel sprejeti in se je moral z zaveda pomena družine? to pohabljanje izvirnega po- lotili vsak svojih obveznosti. mena jaslic? Moj božič je najsrečnejši ta- "Dobro ste vpraSaii. To, krat, če lahko ljudem v spo-kar sté našteli, niso jaslice, vednici zaželim mir in vese- M ari j o in Jožefom zateči v "Vprašanje je popolnoma To je popolno zanikanje nji- Ije v življenju ter podarim betlehemsko votlino. Nje- utemeljeno. Človeštvo je po- hovega bistva. Ko je Franči- brezmejni božji dar odveze." gov prihod med nas je naj- zabilo na smisel družine, ki Šek Asiški, ustanovitelj ftan- večja modrost in najglobja človeška sreča, Id io mora- je najpomembnejša na svetu. Če hočemo dati smisel čiškanskega reda, z dovolje- Hvala, pater Leopold Grčar njem papeža za božič leta in še veliko veselih božičnih mo odkrivati in v njej iskati združeni Evropi, če želimo 1223 v votlini pri italijan- praznovanj tudi v imenu odgovore na vsa Človekova zagotoviti mir v Afriki in dru- skem mestu Grecdo postavil bralcev in naročnikov Go- vprašanja. gih delih sveta, če hočemo žive jaslice, je velel svojemu renjskega glasa! Stanovanja najprej domačinom Vse kaže, da se bo gradnja trgovine in stanovanj v Preddvoru vendarle začela. Investitor, podjetje Proloco, je doseglo dogovor z zavodom za varstvo kulturne dediščine in sedaj čaka na gradbeno dovoljenje. Danica Zavdl Žl£B]r "Ko smo projekt predsta- omogočimo občanom pred- sprotno. Naša želja je kar vili občinskemu svetu, smo kupno pravico," je povedal največ stanovanj prodati do- Preddvor - Ivan Kavaš. di- videli, da je zanimanje lo- Ivan Kavaš. "Do konca ja- inačinom." rektor podjetja Proloco Je- kalne skupnosti za stanova- nuarja bomo zbirali rezer- Poleg prednostne pravice zersko, investitorja v nja veliko. Želja župana in vacije zgolj z občani Pred- pri nakupu bodo nneli Pred-pošlovno-stanovanjsko slav- občinskega sveta je bila, da dvora, po pravnomočnosti dvorčani tudi ugodne kredit- bo sredi Preddvora, je povedal, da bo v pritličju trgovina (750 kvadratnih metrov}, II zbirali domačini pozneje izključeni sardi pa 25 stanovanj. Pred-dvorčani bodo tako slednjič prišli do trgovine, ki jo v kiaju že težko pričakujejo. Lahko pa bodo kupovali bi pri nakupu stanovanj tudi stanovanja, pri čemer dali prednost občanom ne pogoje pri banki, ki ]e "j partnerica investitorju. Zani- i ^ manja je precej, je povedal do« Ivan Kavaš, kar je pripisati pa začnemo sklepati pogodbe. To ne pomeni, tudi razmeroma ugodni v pnrem nadstropju in man- občani Preddvora, po pravnomočnosti gradbenega nasprotno." ^^^^ stanovanj se gib- Ijejo od 1490 do 1800 evrov za kvadratni meter, kar je po gradbenega dovoljenja pa Kavaševih besedah za petino začnemo sklepati pogodbe- do četrtino ceneje, kot so de- imajo v prvi fazi domačini Preddvora, zato sem oblju- To ne pomeni, da sodoma- nimo primerijiva stanovanja prednost. bil, da na začetku prodaje čini pozneje izključeni, na- v Kranju. Vilo Prešeren radi porušili Na mestu sedanje Vile Prešeren bi v družbi Condor Real radi zgradili funkcionalno primernejši objekt. MatîîaRant čili na podlagi javnega nate- ..............................................................................čaja," je še dodala. Po bese- Bled • Statične presoje objek- dah direktorice družbe Conta Viie Prešeren, ki so jih dor Real Janje Jenšteilepros- opravili pred časom, so poka- torslce spremembe, ki so ta zale, da se objekt poseda, je Čas v javni razpravi, poprav- ob obravnavi sprememb Ijajo nelogičnost prejšnjih prostorsko ureditvenih pogo- prostorsko ureditvenih pogojev za središče Bleda občin* jev, ki niso dovoljevali novo- skim svetnikom pojasnila gradnje. Dodala je še, da so predstavnica City studia Ma- pred ponovnim odprtjem ria Zlobec Vukšinič. Posto- Vile Prešeren v aprilu izvedli pek za spremembo prostor- dodatne geomehanske me- sko ureditvenih pogojev so ritve, ki so potrdile varnost zato začeli na pobtido nalož- nadaljnje uporabe. "Zato benika, je razložila vodja od- smo Vilo rekonstruirali tako, delka za okolje in prostor da jo bomo v sedanji podobi Saša Repe, saj bi radi na tem lahko uporabljali še nadalj- mestu gradili nov objekt- njih pet do sedem let. Šele "Ocenjeno je, da je ob zad« po tem obdobju jo bomo po-nji prenovi objekta Vila Pre- rušili in zgradili fuakdonal- šeren prišlo do nestrokovnih no primemeiši objekt." posegov v konstrukcijo, prav Pri tem» je še pojasnila ia- tako pa je bila predvsem za- nja JenŠterie, se zavedajo radi prizidav vila razvredno- omejitev, predvsem naravo- tena kot kulturna dediščina." varstvenih, ki so za ta prostor so omogočitev novogradnje v res zahtevne. "Ker so name- sodelovanju s pristojmm za- njene varovanju naravne in vodom za varstvo kulturne ambientalne podobe jezera, dediščine utemeljili v podjet- je to razumljivo. Verjamem ju studio, v kàterem so pa, da se nam-boz vsemi za« pripravili prostorske spre- interesirani institucijami, ko membe. Tudi v novem ob- bomo pripravili projekt no- jektu bi ohranili gostinsko vogradnje, uspelo dogovoriti dejavnost, po besedah Marie tako, da bo zadoščeno tako Zlobec Vukšinič pa bi lahko varovanju podobe Blejskega v njem uredili tudi nastanit- jezera kot funkcionalnim za- vene zm<^jivosti. "Program htevam novega objekta," je bodo sicer podrobneje dolo- §e dodala Janja fenŠterle. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vok^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Za pbtnik, Danica ZavH Žlebi r UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Bo$^n Bogataj, Alenka Bnjn. Igor Kav6^ Suzartâ P. Kovađ^ UriaPetemd, Mat^ Rarrt, Stojan Saje, Vi)mâ Stanovnik. Sirnonâubic, Cv^ Zaplçtn^k, Dânica Zavri Žiebir, Šte^n Žar^; stalni »ddavci: Marjana Ahd5£, Mâ^ Bertooc^j, Ma^ Oregorič, Ana Hartman, Jože KoŠnjek, Milena MiMav^e. Miha Na^iC jasna Paladin, Marjeta Smcinikar, Ana Vol^ak OeU KOVNA ZASNOVA jemej Stritar, Tricikd TEHNIČNI UREDNIK Grega Fiajnik FOTOGRAFIjA Tina DoW, Corazd Kav« LEKTORICA Mafjeta Vozlič V0&)AOGLASNECATRŽEN!A Mateja COAENJSKI CLAS (hSSN 03$2>66$6) j« registrirana blagovna m sleritvcna znamka p^d il- 97719^1 P" ^'adv RS za i nteidrtuatno tastrtíno. UsUnavitel; in izdajarelj: Corenj»ki glas. d.o.o,, Dirdcrerica: Motna lak f Našlo«: BI«twe»sova cesia 4. 4000 Kranj / T« 04/3CI 4ii CO, ^104^201421}, «•maH;lrf(M9^g>glas.&i; mali oglas« In o&mrtníce: te.: 04/20» 42 47 (Sp'eiern "8 autOTnatfkem odzivniku 24 ur cTnevrto)! uradne urv vsak delovni dan od S do ur« I Corerj«ki glas le poltednrk, izha/a ob torkih in petkih, v nakladi 23.000 izvodov / Redne pulogr. Moj« Corçniska, Cttopla C«r«AÍ4ka (enk'at m dev«t)okabfh prilog / tisk: sít. d.d., Ljubljana / Narcžrfna* lâi : 04/201 42 4I / Cfni řr^oói'. EUR. Irtn« naroénlť»s: EUS: RťdnI plačniki iniajo ^o % popusta, poileim ny% popusta, letni % pdpusia: v cene Je vraCunan DOV po stopfiji S.s naročnina «« up^itev« «tf tïkott HfVilkt do pitfiigh prekilo, ki v^/a »d ss^etka naçiednje^a obraťunsk^a obdobia / Oglasne itorilv«: po ccníku: ogla«no trj^rn;»; t^l,; 04/ 90\ 42 â 4 GORENJSKA .SI Bohinj Bohinj za praznike zaseden V Bohinju 50 med božičnimi prazniki kapacitete zasedene približno 3o-odstotno, večina turistov pa bo prišla v Bohinj v času med 28. In 30. decembrom. Večina ponudnikov zasebnih namestitev je sprejemala prek novega leta najmanj petdnevne termine, hoteli in penzioni pa tudi krajce, tridnevne. Zasedenost prek novega leta je v hotelih trenutno približno 90-odstotna» pa se nsjde kakšna prosta soba. Silvestrovanje je organizirano v veČini hotelov in penzionov. Med gosti prevladujejo Slovenci tn Hrvatje, nekaj pa jih bo prišlo tudi iz drugih evropskih držav - iz Anglije, Romunije, Belgije, Italije. Nemških gostov skoraj ni. Od 3. januarja so kapacitete v hotelih zasedene približno 40-odstotno, v penzionih in zasebnih sobah ter apartmajih pa slabše, vendar je povpraševanje po teh terminih v zadnjih dneh pričelo naraščati. Tudi za ta termin so značilni predvsem krajši • tri- do štiridnevni aranžmaji. P. L Vsem občankam in občanom občine Železniki žeumo vesel BOŽIČ, v LETU 2009 PA MNOGO zdravja, sreče in uspehov. 1 t 1 1 j župan Mihael Privc, občinski svet in občinska uprava Obdarili otroke študentskih družin Klub študentov Kranj je uspešno izpeljal dobrodelni projekt Mlade mamice. Suzana P. Kovačič v izvedbi dijakinj Gimnazije Kranj Kajfe lurgele in Maše Kranj • Klub študentov Kranj Nahtigal, iutke je izdelal dijaic je letos že dvanalstič po vrsti Bonit AmbroSč. Ob zaključ- pomagal mladim staršem ■ študentom z dobrodelnim ku srečanja so organizatorji otrokom in njihovim staršem projektom Mlade mamice. pripravili Še pogostitev. 'Obdarili smo 43 ^dentskih Na prireditvi sta bila tudi družin oziroma 50 otrok. mamica Andreja Rupar in Vsak otrok je dobil vrednostni njen petmesečni sin Luka. bon v eni od otroških trgovin, "Sem absolventka nemščine v darilnem paketa pa so bile tn zgodovine, in ko imam ob- barvice, plastelin. Šampon, veznosti na fakulteti, pri var- čaj. knjiga, plilasta igrača, no- stvu sina priskoâ na pomoč gavice in sladkarije," je pove- moja mami Akijo Kluba štu- del, ki bo, tet je povedal Ma- formacij, ves izkupiček od dala ^la Zavrl, vodja letošnje- dentov Kranj vsekakor po- tej Gal Pintar iz Kluba štu- prodajeslilcgorenjskihiimet- ga projekta Mlade mamice. zdravljam," je povedala Andre- dentov Kranj, potekala prek nikov bo šel v sklad za projekt Otrod so si ogledali božično- ja Rupar. Letošnja posebnost intemeta. "Na spletni strani Mlade mamice za leto novoletno lutkovno predstavo projekta je dražba likovnih www.ksk.si bo o tem več in- 2009," je povedal Matej. V ..........n M li i li ObcâJikam in občanom občine Cerklje na Gorenjskem žeiimo vesele božične ter novoletne praznike. Srečno 2009, Župsn Frânc Čebulj Občinski svei in občinska uprava CP/^ ufokojencce V Kram ŽMjenje Je kol nebo» Včasih sivo, oblačno in sploh Temačno. Včasih je polno sonca in žarkov, ki nas napolnijo s srečo in zodovoQstvom, ^anopalci in delavci Doma upohýencev Kranj Vam ielimot da bo Vaše leto 2009 kot nebo: polno sončnih žarkov in utrinkov» ki bodo izpolniii vse skrite ieťe. i i I u i A 'T Modro skrt^'mo za vaso varnost. S kakovostnimi zavarovanji in sodobnimi asistenčními stontvaiDi. Zî^reno želio, da pomislimo na vse. Na vse, kar je za vas neprecenljivo Varno, zdravo In srečno! as o AdriaticSI oveni ca 2S OA Adnatic Siovenica PE KRANJ, Kidričeva cesta 2,4000 Kranj, T: 04 281 70 00 wvAv.adnaiiC'Siovanicâ.sl Drage občanke» spoštovani občani občine âkoija Loka Dnctfi iztekajočega se lela so namenjeni bolj, ker k> leto nikakor ni ju. «aj «C lahko a ponc^offl ozremo na prehojeno . Niti nam nc obetajo prav rožnatih Časov. Pa vendar to ni trenutek za obupevsnje. Pred ruiGii êo émeli In uresničljivi načrti, zalo je sedaj 7A prijeiho druženje 0 prijatelji z domačimi, s tistimi kijih imamo najmje. ibpaj mo moćnejii, «kupej bomo pogumnejlL In ^paj bomo lahk) dosegli veliko več „ Naj Vam zato csè med božičnimi prazniki leče počasneje in nej «e Vam v prihajajočem letu izpolnijo Vaše «krite želje Občanom éfc>Qe Loke in vseoi ljudem dobre wlje želim otnio zedosoljôlva in med^ebcjne^ r^wmevanja. In iriwnc ôeôUtke ob dnevu samostojnciti Uor Drakéler Župan Občine Štrfja Lda Občiofiki «vet Občine èkoPa Loka Občinska uprava Občine àcofja Loka i â GORENJSKA 5 Kriza Vinko Pfajfar s Srednje Bele je letos na podstrešju hiâe postavil še večje jaslice kot lani. Cveto Zaplotnik stircev. "Sem največji rejec ............................................................................drobnice," se šali in dodaja, Srednja Bela - Ko si je Vinko da bo za pridobitev subven- pred leti v frančiškanski cije moral oddati vlogo na cerkvi v Ljubljani ogledoval agendjo za kmetijske trge in jaslice, ga je prešinila misel, razvoj podeželja. Letos je zakaj ne bi tudi sam izdelo- jaslicam dodal nov bunker val in postavljal jaslic. za hlevček z domačimi žival- Naslednje leto [ih je na pod- mi, hišico 12 bele breze in strešju stanovanjske hiše na hišico, pokrito z mahom, Srednji Beli postavil prvič, poskrbel je za osvetlitev, ki letos jih ima Že sedmo leto zlasti v mraku in večeru zapored. "Ob sedanji fi- pričara praznično vzdušje. nančni in gospodarski krizi Za otroke je ločeno od jaslic slišimo pa radiu in televiziji "postavil" Sneguljdco in se- samo še besedo 'inanj II dem palčkov, ob njej pa še manj naročil, manj dohod- kopo in apnenico. Vinko P^jfar ob jaslicah ka, manj zaposlenih ..., pri Vinko "nosi" jaslice v meni je vse "več " • jaslice so glavi vse leto, jaslicam na- tudi postreže s piškoti, ki jih zanimajo," je prijetno pre- v primerjavi 2 lani Se večje za meni skoraj ves prosti čas. po starem receptu peče žena senečen, ko ugotavlja, da je več kot dva kvadratna metra, Kamorkoli se odpravi, na Francka. Vesel je občinskega med obiskovalci tudi veliko v njih je štirideset figur in sprehod okoli Brda ali na priznanja, ki ga je dobil za mladih. Ko bo februarja objektov več, drugačna je izlet po Gorenjskem, vedno izdelovanje in predstavljanje pospravljal jaslice, bo že najde v naravi kaj koristnega . jaslic, lepih misli v knjigi vti- razmišljal o novih. Nekaj za jaslice. Letos jih te začel sov, zadovoljnih obiskoval- mesecev kasneje se tudi razporeditev," pravi Vinko in našteva: jaslice so na površini petdeset kvadrat- postavljati pred 1. novem- cev ... Vsako leto jih je več, upokojil in bo imel za jaslice nih metro v, vs eh figur, stavb brom, za Miklavža jih je največ na Štefanovo, prihaja- še več Časa. Načrtov za in drugih objektov je več kot dokončal, na <^ed bodo vse jo iz vse Slovenije, tudi iz naprej ne razkriva, pravi le: dva tisoč, od tega je osemsto do lo. februarja. 2 obisko- Maribora, Kopra ... "Mislil "še najprej želim ljudem ovc in sto osemdeset pa- vald se rad pogovarja, jim sem, da mladih jaslice ne lepšati praznike." Tržič Pravljični dedek Mraz Knjižnica dr. Tonela Pretnarja v Tržiču že vrsto let organizira od septembra do junija ure pravljic za otroke do osmega leta starosti. V pionirskem oddelku se ob četrtkih vedno dogaja ka) zanimivega, saj tam tudi ustvarjajo izdelke na temo pravljice. Ure vodijo jožf Ahačič, Ipela |erala, Nejc Perko in Marinka Kenk Tomazin. Kot je povedala slednja, imajo decembra in januarja razne igrice, ki jih pripravijo šole. Za zadnje letošnje srečanje so učenke in uČenci podružnične šole Lom pod Storžičem zaigrali priredbo igrice Pehtino zdravilo za dedka Mraza, ki sta jo režirali )anja MegliČ in Mira Kra- maríč. Živali so poiskale zdravilo za bolnega dobrega moža, ki je po ozdravitvi osrečil z darili igralce in nato še male obiskovalce. V knjižnici so dedku Mrazu prišepnili, da bi si oni želeli večji prostor za take prireditve. S. S. kftanj Majhr^o število testiranj na okužbo s HIV V Sloveriji je bilo v zadnjih desetih letih, do vključno 26. novembra letos, zabeleženih z6S primerov okužbe s HIV, medtem ko je umrlo 38 bolnikov z aidsom. "Čeprav je s HIV pri nas v primerjavi z veČino držav Evropske unije okuženih manj ljudi (le eden na tisoč prebivalcev), pa število odkritih novth okužb letos daleč presega tisto iz prejšnjih let," je po-, vedala Evita LeskovŠek, koordinatorica za preventivo v programu HlV/aids na Inštitutu za varovanje zdravja RS, in opozorila: "'Značilno za Slovenijo je majhno Število testiranj na okužbo s HfV. V letu 2007 je bilo na sto prebivalcev opravljenih i,s testa, kar je precej manj od številnih drugih evropskih držav. Trenutno je v Sloveniji najbolj ogrožena skupina moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Podatki namreč kažejo, da je povečano število novih diagnoz okužbe s HIV po letu 2003 izključno posledica porasta v tej skupini," Na Gorenjskem je možno anonimno testiranje na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj, od ponedeljka do petka po predhodnem naročilu na telefon 04/20 17 100. Brez naročanja je možen anonimen odvzem vsako sredo od 7. do 3. ure. Testiranje je možno opraviti z napotnico izbranega zdravnika ali samoplačniško. V letu 2007 je po svetu živelo 33,2 milijona ljudi, okuženih s HIV, od tega jih je bilo na novo odkritih 2,5 milijona. Za boleznijo jih je v tem letu umrlo 2,1 milijona. Kar tretjina vseh novih okužb in smrti za aidsom je iz osmih držav podsahar-ske Afrike. S. K. KRATKE NOVICE Trbo) e Zasavski fantje vabijo na koncert V nedeljo, 28. decembra, ob 19. uri bo imelo letni koncert Pevsko društvo Zasavski fantje iz Trboj, ki ga vodi Katarina Zebovec. Pojejo večinoma slovenske ljudske pesmi, poživitev pa so kot gostje na koncert povabili Trbojske ljudske pevke. M. Ž. PflOOAJA IN SEftVlS FOTOKOPIRNIM STflOJEV. PISARNIŠKI UKTERIAL IN OPREWU. d 0.0 KoraiJiđ 4000 iVWi} tel ' 04/2360 751. ta»: 04/2360 761 Vesele božične praznike, v letu 2009 pd vam žeUmo, da bi na^i $reâ) tam. Mer jo iscete in najbolj potrebujete! Iz Bohinjske sirarne vam želimo vesele božične praznike, v novem letu pa veliko sreče in obilo užitkov ob bohinjskem siru. POSLOVNI BlROd.o.o. 4000 Kraf^, Stritaijm ulka 7 Tel.: 04/28119 00, feu 04^8139 07, EP: poslovnlbínx^síol.mt ODVETNIK Damijan Pavlin, Kranj Strftaneva ulica 7, N 0 T A ft K A Polona Pavlin Bolilá&^neur Delavska cesta 24. •0.0* in GOREKJSKA NEPRE DRU2BA,d.o.o., ŽELUO svoji m stra vesele in zadovólínéJtoSÍM Denar name m obàmom srèâio in usp^ov vsak dan v letu /e naibolisi dan In tudi leto 2009 naj bo en sam dober dan. V nfem je namenjeno veliko dobrih želja, ki niso zveneče, a s seboj prinašajo kar največ sreče. Pokrajinski odbor Socialnih demokratov za Gorenjsko. ili v humdnfUm« Božični večer na/ prinese fop/ino in mir, zdravje, sreča in ljubezen na/ vos spremljajo vse dni novega lefo. KERN NEPREMIČNI N E MAISTROV TRG 12« KRANJ TBL:W/202 nSZ, 202 25 66 GSM 051/320 700, EMAIL IN FOeK3-Ke RN.SI WWW.K3.KERN.SI vam vcse/ Sozic fe?-srečno iv uspesno novo UtQÍ Kmetijsko ^ Kranj, šucevđ^?, Knnj Nâklo. Cesta n^OIrogTo la. Nakîo Kmetijsko tehnični center Šenčur, Kranjska 29, Šenčur Od ponedeljka ćo petka od 7. do 19. ure. V soboto od 3. do 13. ure. vrt 4 A 6 GORENJSKA i nfo ® g-gifls.si Zive jaslice v Snoviku Iasna Paiadin žiti približno sto članov dru5- ....................................... tva in drugih krajanov, ki se v Snovik • Turistično društvo teh dneh že mrzlično pri- Tuhinjska dolina bo 26. in pravljajo na veliki dogodek. 30. decembra ob 17. uri tudi Nekoliko jim nagaja le vre- letos pripravilo zelo uspešen me. saj je prizorišče razmo- projekl Božične ^odbe z ži- čeno, zato jih čaka nekaj do- vimi jaslicami v Snoviku, ki datnega dela s scenografijo, je obe leti doslej privabil prek VzduSje bodo namreč tudi letos piičiiali s pravimi leseni- tisoč obiskovalcev. "Božična zgodba ostaja mi stavbami, vodnjakom, ista, si pa vsako leto prizade- hlevčkom in živimi živalmi. vamo dodati kakšno spre- "Prvo leto še nismo vedeli, membo in izboljšavo, Dodali da bo prireditev postala tradi- smo nekaj novih igralcev, cionalna, zdaj pa je zaradi spremenili glasbeno in pev« vsakoletnega množičnega sko podlago, sicer pa sodelu- obiska že jasno» da nas Ijud- jemo z istimi krajani, ki že je radi obiščejo. Bo pa treba dobro vedo, kaj je njegova na- na novo postaviti objekte, saj loga» zato kakšne dodatne sprva nismo načrtovali, da vaje letos niso več potrebne, " bodo v Bizjakovih dolinah je povedala vodja etnološke stali po več let," je le poveda- sekdje v Društvu in pobudni- la Manja Žebaljec in razJoži- ca projekta Mačja Žebaljec. la. zakaj bodo porabili sred-ki ji je tudi letos uspelo zdru- stva» zbrana z vstopnicami. Na enournî prireditvi tudi l^s pričaku}ejo veliko obiskovalcev. Koledniki v župnijski cerkvi v Žeieznikih je minuio nedeljo svetovno znani tenorist Janez Lotrič pel slovenske judske kolednice iz nove pesmarice skladatelja Janeza Močnika. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo jaslic kiparke Ane Korenč. Ana Hastman Železniki - Prireditev Koled-nild ob jaslicah, ki so jo organizirali Župnija Železniki, Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije in Unesco klub Cerklje» je minulo nedeljo v župnijsko cerkev sv. Antona v Železnike privabila Številne obiskovalce od blizu in daleč. Prireditev je bila šc posebej slovesna, ker so v Žeiez-nildh gostili rojaka, svetovno znanega tenorista Janeza Lo-triča, ki je že med mašo ob spremi j avi organis ta Gašperja Jereba iz StražiŠča prepeval adventne pesmi na besedila Filipa Terče]ja, ki jih je Pesmi iz nove pesmarice skladatija janeža Močnika (desno) je pel priznani tenorist Janez za to priložnost uglasbil skla* Lotrič (tevo) ob spremljavi organista Gašperja jereba. / Foro: corud datelj Janez Močnik iz Cer* keii. Močnik priredil prav za to (ženská, mešani, moški), ki Ob tej priložnosti so odpr- Po maši je sledila predsta- priložnost in jo posvetil pri- so leta 2004 izšle pri založbi li tudi razstavo jaslic kiparke vitev nove pesmarice sloven- znanemu tenoristu, ki je KD Mohorjan, in v prired- Ane Korenč iz Šmartnega sldh ljudskih božičnih pes- tudi tokrat s svojimi glaso- bah za trigiasno petje (mla- pod Šmarno goro, ki bodo v mi in kolednic Jaz vem za vnimi sposobnostmi navdu» dinsko ali dekliško), ki so župnišču v Železnikih na eno štalico 11 v priredbi Jane- šil občinstvo v do zadnjega pred letom dni izšle v pes- ogled do 28. decembra. Raz- za Močnika. Lotrič [e ob kotička polri cerkvi. marici Jaz vem za eno štalico stavo, ki jo je odprl Silvester spremljavi Gašperja Jereba Pesmarico je ob pomoči I v založbi cerkljanskega Gaberšček z Ministrst\'a za na orglah zapel nekaj pesmi ministrstva za kulturo izdal Unesco kluba. V sveže izda- kulturo, si ob nedeljah in iz nove pesmarice, prireditev Unesco klub Cerklje. Pesmi, ni pesmarici pa so tako na praznikih lahko ogledate od pa sta zaokrožila z železni- zajete v novi pesmarici, so voljo tudi v priredbi za dvo- 9. do 12. ure in od 14. do 16. karsko novoletno kolednico bile že doslej znane v prired- glasno petje ob spremljavi iire, ob delavnikih pa od 16. Dekleta krast. Slednjo je bah za zbore odraslih pevcev orgel (ali klavirja). do iS. ure. V UniCredit Bank se vam želimo Čím bolj približati. Zato smo za vas oOprij novo poslovno enoto v Radovljici in pri Qu'avili poseûno otvoritveno ponudbo. OtiSčite nas med delavnikcm 8.30 in 16.30 jro na Gorenjski cesti 24. Veseli vas bomo. Dsvobodimc se ďvomov: www.unicreditbank.sl/pr0Jzkusitenas Letšstart :fi^UniCreditBank Zeleni zimi krivi za slab izid Prejšnji slabi sezoni (zaradi pomanjkanja snega) lahko ogrozita poslovanje STC Stari Vrh. Letos bo smučišče zagotovo odprto. BoříTAN BoGATAT Gorenja vas • Na zadnji seji občinskega sveta Občine Go- lenja vas-Poljane so svetniki obravnavali poročilo o poslovanju Smučarsko turističnega centra Stari Vrh. saj je ob- iina (skupaj z občino Ško^a Loka) največji lastnik podjet-?ttd dvema letoma so na Starem Vrhu zagnali težko g pričakovano Sestsedežnico, obrokov lizinga pa podjetje ne more odplačevati. "Vzrok slabega poslovanja je slaba Odprtja Sestsedežnice so bili lani zelo veselí, danes pa finančna situadja." privi di- lastnike in STC Stari Vrh mučijo zelene zime. / ^oto Tirv» oeii rektor Matej Demšar in nadaljuje: "Občini sta biii že zato v STC Stari Vrh upajo, bo na smučišču do konca pred investicijo večinski last- da bodo lahko rešili letošnjo leta dober obisk, je možno nid, zato je bila tO predvsem sezono, čeprav bo dolg Se doseči tudi to, zagotavlja njuna odloâtev. Slab finanč- višji. Ali bodo manjši pri- Demšar. Očitke o slabem ni rezultat gre na račun dveh faodki pomenili, da so dolgo- vodenju podjetja zavrača, saj slabih sezon, zato smo SU v vi večji od vrednosti premo- je tako pokazala revizija: reprc^amiranje obrokov in ženja, bo jasno že čez nekaj "Na zelene zime nimam delni odpis obresti. Letos tednov. Demšarjev mandat vpliva, Občini sta šli odgo- smo se pogovarjali tudi o seiztečeis. januarja, odloči« vomovinvestídjo, sedajod-vstopu novih lastnikov, ven- tev o nadaljnjem poslovanju ločata o svoji naJožbi, sam dar si Športni center Mari- pa je v rokah večinskih last- pa lahko takoj odstopim." bor tega letos ne more privoščiti. nikov. Žičnice naj bi na Sta- Zanimivo je, da so letos z rtm Vrhu pognali ta konec dokapitali^adjo v lastniško Škofjeloški župan Igor tedna. Pred sezono so pro- strukturovstopilištirjenovi, Draksler je predlagal prisil- dali za 74 tisoč evrov kart, v manjši družbeniki. Svetniki no poravnavo, vendar ta ne načrtu je bil (do novega leta) so poročilo o poslovanju za bi prinesla pravih učinkov, iztržek 250 tisoč evrov. Ce leto 2007 sprejeli, :: ••»••i •••••• •• tt: » stanovnik (S^g-gios. $1 7 Najbolj čaščeni junaki Pekinga V Cankarjevem domu se je naslova najboljše športnice Slovenije prvič veselila plavalka Sara Isakovič, drugič je bil najboljši metalec kladiva Primož Kozmus, najboljša slovenska ekipa pa je blejski veslaški četverec z Rokom Kolandrom, Tomažem in Miho Pirihom ter Rokom Rozmanom. Vi lm a Stan ovn i k Ljubljana • Ker se zaldjučuje olimpijsko leto, ko so športniki merili mod v Pekingu, je jasno, da so bili tudi pri izboru najboljših slovenskih športnikov v ospredju naši ju» naki Pekijiga. In čeprav trenutno na belih tekaških poljih in strminah kraljuje lanska slovenska športnica leta, tekačica Petra Majdič, je bi] srebrn sijaj olimpijske kolajne in naslov evropske prvakinje komaj 20-letne plavalke Žita Gcrenjke Radovljice Sare Isa* koviČ dovolj močan, da j e Petra {osvojila je drugo mesto) naslov najboljše morala prepustiti Sari. "Pol^ rekordov in kolajn na tekmah mi zelo veliko pomeni, da moje uspehe spremljajo in so nanje ponosni tudi drugi Slovenci. Tako sem lahko vzor tudi mladim Športnikom, zlasti plavalcem, ki bi jih rada spod- Sdra Isakovič in najboljša slovenska ekipa leta» veslači v četvercu brez krmarja: brata Tomaž In Miha Pirih, Rok Rozman in Rok Kolander. / poio: Ttr.» ooki budila, da vztrajajo na svoji tedna vmila domov na Bled, ristil, da je znova opozoril na olimpijskem finalu prislužili športni poti, čeprav je včasih saj od jeseni študira in trenira neurejen status vrhunskih naslov slovenske ekipe leta. tudi težko," je ob podelitvi priznanja povedala Sara fsako- v ZDA- Tretje mesto je, prav tako z zasluženo bronasto športnikov. Za njim sta se Zbrani, med njimi tudi uvrstila še dva slovenska olim- predsednilc države Danilo vič, ki ni skiTvala veselja nad olimpijsko kolajno osvojila ju- pijska junaka, jadralec Vasilij Tuik in minister za Šolstvo in vsemi čestitkami in laskavimi doistka Ludia Pc^vder. "ihom in strelec Rajmond Šport Igor Lukšič, so zaploska- priznanji, ki jih je dobila. V moški konkurenci je Debevec. Prav tako so na oder li tudi trenerjem naših naj- "Menisovsatapriziianjalepo olimpijski prvak v metu kladi- Cankarjev^ doma ponosno boljših olimpijcev, pa tudi darilo. Sem čisto navadno de- va Primož Kozmus zaslužil prikorakali Člani blejskega športnikom invalidom, ki so s kle, res pa je, da se vsakdo pri daleč največ glasov športnih veslaškega četverca Rok Roz« paraolimpijskih iger prinesli svojem delu trudi, da je dm novinarjev ter dnagič zapored man, brata Tomaž in Miha Pi- tri odličja: Mateji Pintar, Jože- boljši," je dodala vedno na- postal slovenski športnik leta, rih ter Rok Kolander, ki so si s tu Fleretu in Frandju Pinter smejana Sara, Id se je konec srečanje športnikov pa je izko- Četrtim mestom v velikem ju. Kranj bo košarkarsko mesto Ta petek, 26. decembra, bo v športni dvorani na Planini potekal tradicionalni dan slovenske košarke, v Kranju pa bodo poleg košarkarskih zvezdnikov zbrane vse generacije naših košarkarjev. Vilma Stanovnik mo mladincev in ob 16.15 s ..............................................................................tekmo kadetov. Ob 18-45 se Kranj - "V Kranju si želimo bodo predstavili še starejši pi- vmitve kvalitetne košarke, onirjí, vrhunec programa pa zato smo se v klubu odločili, bo ob 20.30, ko bosta tekmo da bomo ta petek v dvorani odigrali Še Članski ekipi vzho- na Planini gostili vse genera- da in zahoda. V obeh ekipah cije slovenskih košarkarjev, bodo nastopali košarkarji, ki Potrudili smo se, da nam je so v posebnem glasovanju uspelo pripraviti res zanimiv dobili največ glasov. program, od lekem mladih Najbolj priljubljen med nji- košarkarjev do vrhunca veče- mi je očitno igralec Uniona ra, tekme košarkarjev vzhoda Olimpije Mirza Begi^. ki je in zahoda- Želimo si, da bo dobil kar 7507 glasov. "V čast dvorana polna in da bodo gle- ' in veselje mi je, da sem dobil dald uživali v pravem košar- toliko glasov in komaj že ča- karskem vzdušju, " ie na priložnostni dskovni konferend kam peto," je povedal Begič, ki bo član moštva zahoda. V Dan slovenske košarke so odgovorni predstavili na tiskovni konferenci pri Arvaju. / kí^u Med tekmo bo poskrbljeno atraktivni bodo zabijali ... gostišču Arvaj poudaril ekipi zahoda bodo v začetni predsednik Košarkarskega pcteiki nastopili še Vlado lli- tudi za bogat spremljevalni Oi^anizatorji so s simbolično kluba Triglav Darko Vidako evski» Sašo OžboU, Simon progam, ritem pa ji bo dajal ceno vstopnic, ki jih že lahko vič, vodja projekta dneva slo- Finžgar in D^an Čigoja, vodil raper Trkaj. Plesaie bodo kupite po šest evrov, poskibe- venske košarke Matej Avanzo pa jih bo trener Jure Zdovc. V Zmajčice, vragolije bo zganjal li, da je zanimanje za priredi- pa je povedal, da se bo pro- prvo peterko vzhoda so se uvr- Dejmo stisnt teater, ostro- tev veliko tudi med ljubitelji gram v dvorani na Planini za- stili Sbnon Petrov, Nejc Str- strelci bodo metali za tri toč- košarke, ki ste ves petkov po- čel že ob 1245 s predstawtvijo nad, Davod Marcelič, Jure Ba- ke, najbolj spretni se bodo po-ekip miajših pionirjev {U12), lažič in Shawn îQng. Vodil jih merili v poligonu planetov poldan in večer vabljeni v dvorano na Planino v Kra- se ob 14.30 nadaljeval s tek- bo trener Ivan Sunaia. "basket master", najbolj nju ODBOJKA pfieval4e, Maribor jeseničanke spet brez naslova v nedeljo so bili na sporedu prvi f nalni turnirji letošnje sezone v odbojki. Po tradiciji so tekmovali mladinci iri mladince. Gorenjska je tokrat imela v igri dva "vroča" aduta - pri mladincih Calcit Kamnik in pri mladinkah ekipo Jesenice- Bled. V Prevaljah je v prvi polfinalni tekmi TPV Novo mesto presenetil domačinke in se z zmago z 2 : o uvrstil v finale, V drugem polfinalu so Jeseničanke silovito začele in v pr-vem nizu povsem nadigrale nasprotnice iz Maribora. V na- daljevanju pa $0, kot da so se že videle v finalu, z nezbrano igro izgubile. Po velikem razočaranju $0 Corenjke le zmogle toliko moči, da so zanesljivo dobile tekmo za 3. mesto, prvakinje pa so postale mladinke Nove KBM Meltala. V Mariboru, kjer so tekmovali mladinci, smo videli enakovredne dvoboje treh ekip, le domačini (MTB Maribor) so bili tokrat malce slabši. Tako je v prvi tekmi Žužemberk brez večjih težav ugnal MTB Maribor. Zato pa je bil veliko bolj razburljiv drugi polfinale, v katerem so mladinci Calcita Kamnika povedli z 1 : o, v nadaljevanju pa so ob bučni podpori navijačev mladinci iz Frama naredili manj napak in zmagali 2 2 : 1. KamniČani so si v nadaljevanju z zanesljivo zmago z 2 : o nad Mariborom priigrali bronasto kolajno, Fram pa je po dokaj izenačeni tekmi ugnal vrstnike iz Žužemberka. B. M. Nova Gorica Za naslove pokalnih prvakov Od četrtka do nedelje se bodo v Športni dvorani v Noví Gorici za naslove Pokalnih prvakov Slovenije merile najuspešnejše moške in ženske ekipe. V petek ob 17. uri je na sporedu gorenjski derbi, saj se bosta pomerila ACH Volley in Astec Triglav. Slednji si ne dela utvar, želi pa si blejske zvezdnike vsaj malce utruditi in dokazati, da so se zasluženo uvrstili na finalni turnir. V vseh pogledih pa bo verjetno zanimivejši drugi polfinale, saj se bosta pomerili praktično dve domači ekipi - Marchiol PrvaČina in Salonit Anhovo. Zmagovalca polfinaia se bosta za naslov prvaka pomerila v soboto ob 20. uri ob neposrednem TV prenosu. 5e pred moški finalom pa se bodo za vstopnico v finale pomerile ženske ekipe. Že ob 13. uri bodo vodilne igralke rednega dela 1. DOL - Calcit Kamnik, preizkusile moČ InterligaŠic iz Maribora. Favoritinje so zagotovo igralke Nove KBM Branik, a Kamničanke imajo vseeno kanček upanja. V drugem polfinalu se bosta pomerila domaČi HIT Nova Gorica in Aliansa. Vse drugo kot finale Nova KBM Branik : HIT Nova Gorica v nedeljo ob 18. uri bi bilo veliko presenečenje. B. M. TURNO SMUČANJE K ran j Nejc Kuhar naà najboljši Minulo soboto je v italijanskem Nevegalu potekala prva tek-ma svetovnega pokala v tekmovalnem turnem smučanju v letošnji sezoni. Na klasični tekmi so nastopili tekmovalci za svetovni pokal iz desetih držav, poleg tega pa še dvesto tekmovalcev v odprti kategoriji. Proga je imela 1450 metrov višinske razlike v petih vzponih. Od naših se je najbolje, na 26. mesto, uvrstil Nejc Kuhar s Kokre, 33. je bil Marjan Zupančič, 34. Klemen Trilar in 37. Matjaž Mikloša. V odprti kategoriji je bil Igor Kalan 166, Darko Kristane 1S8, Benjamin Blažič 171 in Marjan Tepina 177. V. S. LOKO^ELSTVO Šenčur Anže Kus odlično nastopil Na tradicionalnem dvoranskem lokostrelskem tekmovanju v italijanskem Tržiču se je zbralo dvesto lokostrelcev iz Ita-ije in Slovenije. Najbolj je zablestel mladi šenčurski lokostrelec Anže Kus, ki je v kadetski vrsti s 563 točkami dosegel tudi najboljši absolutni rezultat tekmovanja v olimpijskem slogu. Od Slovencev sta zmago slavila tudi Aleš Novak (DLLL Ljubljana) v SL slogu in Mateja Andrejka {LK Kamnik) v OL slogu. Srebrne medalje so osvojili: Marjan Podriaj člani C L, Ksenija Podržaj članice U L, TIlen Vidic mladinci UL (vsi LK Šenčur), Miha Kosec člani UL, Jan Pipan dečki UL, Anže Podbevšek mladinci CL (vsi LK Kamnik) ter Mateja Vavtar (VLR Viliiem Vrhnika). V. S. 8 O si mon. subic(^e-0îûs,$i Prevažal pol kilograma kokaina metal // bomb // Policisti so letos že kaznovali Tfžičana, ker je metal petarde, ki so povzročale bombne detonacije, je * * f i ^ V avtomobilu 49-letnega Primorca so policisti i povedal Robert Kralj, policijski inšpektor, zadolžen tudi za področje pirotehničnih izdelkov. na5 i kar 547 gramov kokaina. Simon Šubic Simon Šubic iskavo zaseženega vozila in noletne osebe. Zakon predpisuje, da je otrokom do lú- ..............................................................tako pod predalom med f O spremembah zakona o rinajstega leta starosti dovo- Kranj • Kranjski policisti so prednjima sedežema vozila • eksplozivih in pirotehničnih Ijeno uporabljati pirotehnič- v nedeljo zvečer na gorenj- našli rjav zavitek, ki so ga : izdelkih smo že poročali, pa ne izdelke pod nadzorstvom ski avtocesti ustavili in kon- poslali na anaiizo. Ta je po- i vendarle: kaj mora vedeti staršev ali skrbnikov." trolirali 494etnega Pnmor kazala, da gre za 547 gra- • vsak, ki namerava uporablja- ca, v njegovem avtomobilu mov kokaina, ki ga naj bi • ti pirotehnična sredstva? Zakaj so prepovedali prav pa so našli 547 gramov ko- osumljenec nameraval pro- • "Letos sta bistveni novosti petarde? kaina, je sporočil tiskovni dati naprej. "Osumljeni je : sprememba kategorizacije "Petarde povzročijo največ predsiaviuk Policijske upra- bil v avtomobilu sam m )e : pirotehničnih izdelkov in škode med vsemi piroteh-ve Kranj Andrej Zakrajšek. zaradi droge že stari znanec : prepoved vseh pirotehničnih ničnimi izdelki-Vsako leto Policisti so Primorca v policije," je povedal Simon ! izdelkov v 2. in 3. kategoriji, pride zaradi njihove uporabe nedeljo xistavili med oprav- Velički, vodja Sektorja kri- i katerih glavni učinek je pok. do več raztrganin rok in po- Ijanjem rednih nalog» med minalistične policije Poli- i Tu gre dasti za petarde, pri škodb oči, poleg tega policisti zaradi metanja petard vsako leto obravnavamo \t- izvajanjem postopka pa so cijske uprave Kranj. Kiimi- : katerih je tor^ prepovedana posumiti, da v avtomobilu nalisti so zoper osumljene- ; tako prodaja in uporaba kot prevaža prepovedane dro« ga Primorca na kranjsko to- • ge, zato so vozilo zasegli, žilstvo podali kazensko : Robert Kralj, policijski Inšpektor na PLI Kranj / foto Cùntd Kav^i tudi sama posest. Opozoriti sto poškodovanj stvari, kot je treba, da pirotehnične iz- so zažigi smetnjakov, poŠ- lik problem, še največ težav Ste letos koa že kaznovali? voznika pa pridržali. Na- ovadbo, včeraj pa ga je za- : delke 1. kategorije, katerih tnih nabiralnikciv, celo avto- je zaradi mladoletnikov in 'V Tržiču smo pri 21-let- sl^dnji dan so na podlagi sliSal tudi preiskovalni sod- : glavni učinek je pok, to so t. mobilov." sodne odredbe opravili pre- nik. i. pirotehnične igrače, je do- otrok, ker starši tej proble- nikii našli pirotehnično matiki posvečajo premalo sredstvo, ki povzroči tako i voljeno uporabljati le od 26. Verjetno niti prepoved šte>il- pozornosti. Treba se je za- močno detonacijo, kot bi f decembra do 2. januarja, še nih ne bo odviidla od upora* vedati, da imajo otroci trg bila prava bomba. Zanj smo VR8A I vedno pa je prepovedana nji- be petard vzpostavljen kar med sabo, izvedeli, ker je eno "bombo" Trčil v stoječi avtobus • hova uporaba v strnjenih sta- "Vse, kar je prepovedano, prodaja pirotehnike poteka že odvrgel in smo prejeli novanjskih naseljih, v zgrad- je še bolj zanimivo, bi lahko na Šolskih hodnikih, Prav pritožbo. Ko smo ga ustavili, v ponedeljek ob 8.20 se je na regionalni cesti v bližini Vrbe ; bah m vseh 7aprHh prosto- ugotovili. Nadzor nad pro- zatn smo polirisťi v vseh še- je imel pri sehi en takšen hudo ponesrečil zz-letnik iz okolice Žirovnice. Z osebnim j rih, v bližini bolnišnic, v pre- dajo oziroma črnim trgom stih razredih osnovne šole izdelek. V njem je bilo kar avtomobilom se je peljal z Brega proti Lescam. Izven Vrbe i voznih sredstvih za potniški s pirotehničnimi izdelki si- izvedli akcijo Bodi zvezda, 27 grama eksploziva, sicer so tedaj policisti opravljali ogled kraja prometne nesreče, ki i promet in na površinah, na cer opravljata inšpektor za ne meči petard." se je zgodila pred tem, zato je bila cesta zaprta. Za osebna j katerih potekajo javni shodi orožje na ministrstvu za pa je bila petarda brez kakršnihkoli oznak. V tretji kate- vozila je bil urejen obvoz, za tovorna vozila in avtobuse pa • in javne prireditve." na tem delu ni primernega obvoza, zato so morali vozniki • notranje zadeve in tržna in- Kaj se bo godilo, če bo poli- goriji pirotehničnih izdei-špekcija. Policija je zadol- cist med javnim silvestrová* kov je sicer dovoljeno največ teh vozli čakati pred postavljeno zaporo. Tako je storil tudi : Obstajajo pa tudi starostne žena za nadzor uporabe pi- njem nekora zalotil pri upo- deset gramov eksploziva. 24-letni Jeseničan, ki se je z avtobusom postavil na konec I omejitve rotehnike, kar je najtežje rabip^ard? tako da bi ta petarda sodila v čakajoče kolone. Ko je22-letnl voznik pripeljal do kolone vo- "Seveda. Ognjemetne iz- izvajati. Ljudje nas pogosto "Kaznoval ga bo z globo četrto kategorijo, ki je pri zli, nI prilagodil hitrosti vožnje razmeram na cesti in je brez • delke kategorije 1 lahko sami kličejo zaradi glasnega po- 40odoi2ooevrov. Čebokr- nas absolutno prepovedana, zaviranja s prednjim desnim delom avtomobila trčil v zadnji • upurabijajo starejši od 14 let, kauja, na vse le prijave pa šitelj mlajši od 14 let, bodo ra^en za sLiokoviiu uporabo, evi del stoječega avtobusa. Po trčenju je obstal s prednjim • ognjemetne izdelke katego- se policisti težko pravočas- kaznovani njegovi starši ali V Kamniku pa so na črnem ' delom vozila pod zadnjim delom avtobusa. Ponesrečenca i rije 2 smejo uporabljati sta- no odzovemo. Na Gorenj- skrbniki, starejši pa so že trgu zasegli dva tisoč piratk, prodajalcu pa napisali denarno kazen." so iz avtomobila rešili jeseniški gasilci, zaradi hudih ran pa • rejši od 16 let, ognjemetne skem črni trg s pirotehnič- sami odgovorni za svoja de- so ga reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. S. i. izdelke kategorije 3 pa le pol- nimi izdelki doslej ni bil lan a. lista Tonija Mežana in Športna agencija Sporty pripravljata v sodelovanju z OBČNO BLED, TURIZMOM BLED, KS BLED, ÎPC BLED, SKB BANKO in DRUŠTVOM BLEJSKIH FUAKERJEV SILVESTROV NJE Z OTROKE na Bledu ... tokrat verjetno največje v Sloveniji... 31.12.2008 ob 1 S.uri (TPC - TRGOVSKI CENTER BLED - spodnja ploščad) Otrokom bomo brezplačno razdelili vec kot 1000 balonov in skupaj nazdravili z otroškim šampanjcem 111 Panesdtnoto- dedek Mraz bo vse otroke razveselil z...??? I Z vami bomo: • FOXY TEENS • JOLE COLE (čarodej + modeliranje bâionov) KLOVN JAKA DEDEK MfiAZ z blejskim frjakerjem zajček SPORTY • pujsek PAPI in njegov PISMONOŠA PIKA NOGAVIČKA AUA KUMP " poslikava obraza BLEJSKA 0BÙN5KA SVETNIKA LISTE TONU A MEŽANA: RADO MUŽAN * "blejski grof TONI MEŽAN - povezovalec programa k r ř •1 * \ . t . íí 4 u Dobrodošli v vsakem vremenu! VA6UENI !!! VSTOPNINE NI. Več informacij na www.toni.si KRIMINAL Kamnik « Denar in nakit Pred dnevi so se lopovi oglasili v okolici Kamnika, kjer so vlomili v dve stanovanjski zgradbi. Iz ene so odnesli za deset tisoč evrov nakita in gotovine, v drugi pa so izpraznili trezor, v katerem je bilo rtekaj tisoč evfov. Medvode V podjetje po denar in računalnik Nekaj noči nazaj so nezraní storilci vlomili v podjetje v Medvodah. Odtujili so gotovino in prenosni računalnik. Podjetje so oškodovali za okoli 1500 evrov. mo) stra na Lastnikov ni bilo doma Pred dnevi je nekdo izkoristil odsotnost stanovalcev In skozi oknc vlomil v stanovanjsko hišo v Mojstrani. Vse sobe je obrnil na glavo, nato pa jo pocvirnal z denarjem, dokumenti in bančnimi karticami. Lastniki so oškodovani za 640 evrov. Komenda Gradbenike bo zeblo Neznani storilci so vlomili v novogradnjo na gradbišču v okolici Komende. Iz objekta so odnesli grelno napravo, vredno okoli 1300 evrov. S. Š. 102 Priloga Gorenjskega glasa Božič je čas, ko nam razni herodeži, ki nas sicer kar naprej priganjajo k delu in večji učinkovitosti, privoščijo malo miru. Komaj čakamo, da se umaknemo v krog svojih najbližjih in si privoščimo nekaj lepih dni. Kaj pa tisti, ki jim to ni dano in jih ni malo? Temna stran I V t v bozica Miha Naguč iz Zimbabveja v fužno Afti- Navadno se jih v svojih bo- mlade matere, drugi prikriti državno ko, potn jih je vzhod Konga, žičnih poslanicaJi spomnijo pedofil, ki svoje skrite želje že sednik republike Jaslice, običajna podoba: v še ne tako dolgo nazaj so k cerkveni dostojanstveniki, ko projicira v leta, ko bo otrok proga Tineta odlikoval za hJevdcu Iezušiek v košarici, namipribežaliiz Bosne...Se še posebej voščijo bolnim, večji, tretji sprevrženih njun prispevek k osamosva- Marija in Jožef, vol in osel, v zavetju božične idile kdo osamljenim, trpečim, rev- spolnih nagnjenj in hrepeni janju Slovenije, nagrado pa je pastirji z ovcami, Modri z spomni vseh teh brezdom- nim... Besede sočutja jim si- po trdi batini družinskega dobila tudi od mednarodne Vzhoda in njihova repata cev? Bi jih nekaj vzeii tudi k cer ne morejo pomagati, veli- očeta. Ker smo 2000 let po medijske organizacije SEE- zvezda vodnica, nad njimi nam, če bi prišli in potrkali? ko pa jim pomeni pozornost Kristusu že vzeli tudi enako- MO (South Betlehem ali katerikoli drug V živem spominu mi ostaja tistih, ki si tako v božičnem kraj na svetu ... To je prizor, pripoved Toma Križnaria o kot v navadnem Času vzame- pravnost spolov, bi bili lahko vsi ti obiskovalo tudi ženske: MO (South East Europe Media O^anisatíon), za zasluge na področni Človekovih pravic ki ga pred očmi in v srcu nosi tem, kako ljudje iz podsahar- jo nekaj svojega časa in jim ena moževa ljubica, diuga že- Nagrado ustanove, ki ima vsak, ki ga je kdaj videl • in ske Afrike, ki imiirajo od ga posvetijo. O božiču poleg nina "prijateljica", tretja čisto Dunaju, so ji izročili kdo ga v teh krajih ni? Ta pri- žeje, doživljajo nas, Id živimo tihožitnih marsikje uprizori- navadna opravljivka ... Ne, to ljubljanskem BTC, meki bo- zor vsako leto znova doživlja- pod zasneženimi planinami, jo tudi žive jaslice. Kako bi niso liki za jaslice, to so res- SČnih nakupov. V utemeljitvi mo kot družinsko idilo, božič 12 katerih neprestano tečejo bilo, če bi enkrat v njih prika- nični ljudje, ki nastopajo vse Prizadevanj }e postal predvsem družinski celi potoki in reke pitne vode. zali družino, ki ni prav nič dni v letu, o božiču, ki je po- kritičnost Spomenke praznik in praznik miru. Ne morejo razumeti, kako sveta, ampak polna zemelj- svečen čas, pa vsaj nekateri spoštovanju do- Kdo se pri tem še spomni, da moremo biti tako sebični, da skih pomaíijkljivostí? V njih svoja nagnjenja za nekaj dni vekovih pravic, dostojanstva je bik družina, upodobljena nočemo vsaj malo te vode bi bil nedolžen in brez greha prikrijejo. svobode. Zavzema v jaslicah, v hudi stiski, iz Be- privoščiti tudi njim, ki se jim samo dojenček. Mati bi bila in zdaj le besedo na račun na vseh ravneh družbe, za tlehema je morala na beg v tolikšne količine lahko prika- iahkoživka, ki ji je otrok bolj v dneva samostojnosti, ki se spoštovanje manjšin, enakost Egipt ... Bila je torej ena od žejo le v sanjah. Privoščiti se- breme kot v radost. Mož, božiča diži. Berem, da je Spo- spolov, več strpnosti." Nagra-številnih begunskih družin, veda na ta način, da bi prišli partner ali krušni oče bi bil menka Hribar, ki je bila v jenka je v zahvali povedala, da te pa svojega stanja ne doživ- sem in së je napili tukaj... pijanec in nasilnež. Trije mo- družbi možatih ustanovite- jo je nagrada presenetila in da Ijajo kot idilo, ne prej ne slej. Žejnih (vode) v naših kra- ški, ki bi se prihajali v dom te Svetopisemske dežele so še jih ni. je pa veliko takih, ki ži- družine "poklanjat", bi imeli Ijev {'Tounding fâtiiers") slovenske države ena redkih jO sprejema z veliko skromnostjo, saj se zaveda, da je v Med riâmi danes polne palestinskih be- vijo v stanju, v katerem ne pobio skritih namenov. Eden žensk, pred temi prazniki do- Sloveniji veliko novinarjev in SO torej ljudje, ki zelo težko živijo. Božični in novoletni čas bosta to dejstvo s svojo evforijo prikrila, v novem letu, ki bo tako ali tako guncev, veliko jih ta čas beži morejo užiti radosti božiča, bi bil pohotnež, ki si želi še bila kar dve priznanji, med- urednikov, ki bi se lahko počutili kot soprqemniki- Ob letošnjem svetovnem dnevu Človekovih pravic (10. december), ob katerem je priznanje dobi- la, je poudarila, da je zaradi njihovega nespoštovanja zaskrbljena. "V pOTOdlu varuhi- V znamenju krize, pa se nam utegnejo v živih jaslicah prikazati prizori, ki jih nihče ne bo doživljal kot idilo... jaslice iz voska, ki jih izdeluje Brigita Juvan. / foic p«ier KoS«nini nje aovekovih piavK so opisane zgodbe ljudi, ki zelo težko živijo. Med branjem sem bila přepadena. Sodelovala sem pri ustanovitvi te države in če se ta ne bo resneje lotila varovanja človekovih pravic, bomo morali ugotoviti, da smo se trudili zaman. " Tudi med nami so torej ljudje, ki "zelo težko živijo". Božični in novoletni Čas bosta to dejstvo s svojo evforijo prikrila, v novem letu, ki bo itak v znamenju krize, pa se nam utegnejo v živih jaslicah prikazati prizori, ki jih nihče ne bo doživljal kot idilo ... Me prav zanima, kaj bomo lahko o teh rečeh napisali o božiču 2009? daj, da ne bi bilo bistveno slabše, kot je zdaj, ko se hudo šele napoveduje. V tem upanju se vrnimo s temne na svetlo stran praznika in sldenimo z njegovim večno aktualnim pozdravom: Mir ljudem na zemJji! OSEBNOSTI Razgledi Slovenci smo imeli pred 2. sv. vojno osebnosti, ki povojnemu režimu niso bile pogodu in so še danes skoraj pozabljene. Eden takih je tudi škofjeloški rojak Andiej Kalan, duhovnik, politik, časnikar in velik dobrotnik revnih dijakov in študentov... Andrej Kalan / MI HA NAGUČ posebnih dejstev. Splošna so ni niti popisan, kaj šele ................................... ta: 1. da je bil Kalai) kot gene- ovrednoten. Njegov odnos Poznate Andreja Kâlana, ralni vikar in stolni prošt, to- do literature in modemih "gospoda prelata"? Ne, seveda ne, saj ga ne morete, rej po položaju v cerkveni hi- tendenc v njej je bil konser- erarhiji in po dejanskem vativen, odgovarjaj je njego- unirl je že leta 1933 (ko se je vplivu drugi Človek ljubljan- vemu družbenemu položaju rodila moja mama in je v ske škofije, takoj za škofom in osebnemu okusu. Hkrati Nem6ji prišel na oblast Jegličem; 2. da je bil kot dol- pa je dejstvo, da je podpiral Adolf Hitler). Mogoče je si- goletni glavni urednik dnev- mlade in revne literate, tudi cer, da §e živi kdo, ki ga je nika Slovenec in mesečnika če mu njihovo pisanje ni srečal kot otrok. Jaz sem ga Domoljub ter kot predsed- bilo po volji. Čisto poseben "spoznal" šele nekaj !et pred nik Katoliškega tiskovnega odnos sta imela z Ivanom koncem minulega stoletja, društva in graditelj takrat Cankarjem. Ta mu je poši- ko sem za ta časopis pisal najbolj modeme Katoliške Ijal tekste za Slovenca, Kalan biografski podlistek (Po lju- tiskarne {zgrajene 1908; mu jih je dobro plačeval, Kadeh gor, po ljudeh dol) in ga nam bolj znane pod poznej- dar je honorar mudil, je Ivan srečal med znamenitimi Lo- šim imenom Ljudska pravi- prosil za posredovanje brata čani. Moral pa bi ga na ta po- ca) prvi mož slovenskega ka- Karla, poznejšega duhovni« siedni način - preko izročila toliškega tiska; 3. da je bil 33 ka, tó je bil tisti čas pri Kala- -sp0znatiževelikoprej,vza- let ravnatelj Marijanišča, Id nu oziroma pri Slovencu v četku šolskega leta 1967/68, ga je prevzel kot zavod za si- službi. Navedimo samo neko sem se kot povsem zeleni rote, povečal pa Še v internat kaj utrinkov iz pisem, ki jih dijak Gimnazije Poljane na- za srednješolce oziroma v je pisal Ivan Cankar bratu stanil v Domu Ivam Cankar- vzgojno-izobraževalno usta- Karlu z Dunaja. "A posJušaj! ja (po domače in s kratico: novo, ki je bila pred vojno Jaz sem poslal K.- tri feljto- DIC) na Poljanski cesti 26 v največja v Kraljevini Jugosla- ne, a honorarja mi Še ni po- Ljubljani. A kaj, ko nam ni viji; 4. da je bU {ne nazadnje) slal. Prosim Te, pojdi Še ta takrat nihče povedal, kdo je politik, eden vodilnih v SLS, hip k njemu; on Ti da rad 6 gradil in upravljal stavbe, v katerih smo stanovali. Res- V prelomnem času ob koncu fl., katere mi pošlji takoj 1. sv. vojne tudi minister brzojavno, da jih dobim še nid na ljubo nas to tudi ni ("poverjenik") za poljedel- jutri opoldne. Kar bo pošta zanimalo, mladost živi za stvo v Narodni vladi SHS. veljala, naj ti da K.- in reci , zdaj in za naprej, nazaj se Avtor naveden knjižice opo- mu, da mu pošljem za poš- ^riSnO začne dovek ozirati šele, ko zarja na dejstvo, ki ni sploš- tnino Še en podlistek. Jutri, t . je starejši, laka je narava živ- no znano, je pa zelo po- j. v četrtek zvečer moram na kako je lavcar Ijenja. Takrami vzgojitelji membno. "Dne 15. septem- vsak način denar imeti. |az nam tega tudi niso povedali, bra 1917 je podprl Krekove ne vem, čemu K.- odlaša ..." pO burnih sejah Cesa> Da se je naš zavod do strankarje v SLS proti dr. (24. avgusta 1998) "Včeraj , z. sv, vojne imenoval Marija- Ivanu SuŠterŠiču in sopodpi- sem pisal g. Kalanu za de- kraniSKeSa niSče in da ga je v prvi tretji- sal izjavo za majniško deida- nar. Potrebujem ga siino; ni stoletja (1900-33) vodu deželnega Andrej Kalan iz Škofje Loke. rad)0» S to odločitvijo je vplival na škofa Antona Bona- plačati moram stanovanje. kupid čevlje, mark za hrano, - . Pa da je priimek Kalan iz venturo Jegliia. da je ta sep- skratka, bil bi v straSni zaga- ZDOra VeCKrat Poljanske doline, ki sicer tembra 1917 podprl maini- ti, če ne dobim prvega nima nobene zveze s Poljan- ško deklaracijo, kar je pov ničesar (30. januarja , .11 — - - ———I- p- ' —— ... v-' pristopil n sko cesto in ljubljansko četr- zročilo organizirano deklara- 1999) "Prosil sem g. Kalana, Kalanu in mu v tjo "na Poljanah"... djsko gibanje po Sloven- da naj mi kaj pošlje; on se čma zaprta kočija Ivana Tav- prevajavec Kempčanove Tako je do mojega druge- skem. Ker je tedaj Šulterlič doslej Še ni oglasil in jaz pri- čarja kmalu po polosmi uri Hoje za Kristusom. Oba iz ga srečanja (pri polni zave« razpustil SLS, je strankarska čakujem kakih novcev kakor zjutraj. Beli konji so nervoz- Poljanske doline - ob ljubite- roke stisnil sti) z gospodom prelatom opozicija z Andrejem Karli- grešna duša. Takoj ko prej- no hizali, ko smo se skozi Ija lepote slovenske besede, - . prišlo šele 2. decembra nom na čelu Izvolila začasen meš to pismo - takoj • pojdi k vrata zapodili na Poljansko ki ju je na pragu večnosti p6tâK ail 2008 v Domu na Fari v Sta- izvršilni odbor. Občni zbor njemu in red mu, da riaj mi cesto, livrirani kočijaž s cilin- vklepala v vrelce, podobne J . 1 jt " ^^ ^ poseben Vseslovenske ljudske stran- pošlje vsaj petak ..." {22. drom na glavi je razjarjen onim iz Krsta pri Savici, ob- UCSCtaK, rCKOĆ! način obhajali njegov ajo. ke je 27. decembra 1917 nato marca 1999} "K. sem pisal miril konje z vajetmi, proti sojene, da nikdar ne bodo rojstni dan. Rodil se je na- izvolil za vodjo stranke dr. za desetak; on molči. Če ga nam pa mahaJ z bičem, ka- usahnili ..." (Skozi luči in Na Andrej ec, ' mreč 2. decembra 1858 v bližnjem Pevnem. Domoz- Korošca, kar je bilo zelo pomembno za slovensko stvar pošlje zdaj - do nedelje: na kor da bi bili mi krivi, da se sence, Buenos Aires, 1964) univerzo. - Hudič je to! V ka- je hotela v nered zvrniti sli- Tavčar in Kalan sta imela za študente, nanski sotrudnik Pavle mi je v takratnih prevratnih časih. vami samo sem dolžan -14 ka, katere soigravec je bil res poseben odnos. V javno- da ne boš hud! II naložil prijateljsko dolžnost, Za takratno konsolidacijo fl.!!! " (14. julija 1999) tudi on. Ivan Tavčar je bil na sti sta bila huda politična na- da vodim pogovor, v kate- najmočnejše in najvplivnej- Povsem drugačno je bilo smrt bolan. Z Brega je priha- sprotnika, osebno sta se kot rem sva znamenitega rojaka še slovenske stranke je še razmerje znamenitih roja- jal vsak petek k svojemu ro- rojaka kljub temu cenila in So naši predstavila ob izidu knjižice, posebej pomemben prav A. kov z gorenjskega juga - Iva- jaku in prijatelju Andreju spoštovala, ostala sta prijate- SOaO OniKl pOu uspelo. s pomočjo knjižice nih in odločilnih vlog. . v • " ^^^ posebej za to pri- Kalan." Skraûca: Kalan je v na Tavčarja in osem let mlaj- Kalanii. Prijatelj mu je ustre- Ija. Znano je, kako je Tavčar politični ložnost. Občutek imam, da burnih dogajanjih ob koncu šega Andreja Kalana. Flor- gel, da je bil v kapeli čisto po burnih sejah kranjskega nama je to še kar dobro 1. sv. vojne odigral eno glav- jančič navaja, kar je v svojih sam • prelat pri oltarju, Tav- dežehega zbora večkrat pri- spominih napisal pisatelj čar pa v prvi klopi - in vedno stopil h Kalanu in ma v roke P J . Prelat Andrej Kalan /1858- "Posebna" pasovnem pri- Ruda )určec, nekdanji goje- je pristopil k obhajilni mizi. stisnil petak ali desetak, re- lâSadO sprtosti 1935, ka jo je napisal Alojzij meru nekatera dejstva, ki za- nec Marijaftišča. Denimo: Ko nas že dolgo več ni bilo v koč: "Na Andrejec, za átu- ^ , Pavel Florjančič, se lahko z devajo Kalanov dejavni do- "... kaj se je dogajalo proti hi$i, ko je povsod donelo po dente, da ne boš hud!" So se zmožni gospodom §e pobližje sezna- nos do slovenske književno- koncu leta 1921, ko je nekaj miru in posvečenosti, sta naši politični sodobniki pod 1 ^ L-i 14-, ^ ^ ^^ pisanju pa obu- sti. Sam je bil pesnik in pu- tednov ob petkih prihajala bila sama v njegovi delovni fasado sprtosti §e zmožni taicsnc rClutUrC» dimo le nekaj splošnih in blicist, vendar njegov opus pred portal Marijanišča lepa, sobi - pisec satire 4000 in takšne kulture? POGOVOR Razgledi "Proti revščini se ni mogoče bojevati iz pisarn in dragih hotelov, ampak skupaj z revnimi in trpečimi ljudmi," pravi najbolj znani slovenski misijonar Pedro Opeka, Id deluje na Madagaskarju. Revščina kvari in Pedro Opeka, član misijonske družbe lazaristov, misiionar na Madagaskarju ložE KoIniek revščine je bilo doslej vklju* ....................................... Čenih že nad 100 tisoč naj- Misijonar Pedro Opeka, tó revnejših prebivalcev otoka, je za prijatelje iz Slovenije Še posebej otrok, v 3000 hi-kar Peter» se je rodil 29. juni- šah, ki jih je zgradil, pa živi ja 1948 v areentinskem glav- blizu 20 tisoč ljudi. nem mestu Buenos Aires. Pedro Opeka je na Mada- Lela 1966 je vstopil v misi- gaskarju ustanoviJ dve zdru-jonsko dnižbo lazaristov in ženji: Akamasoo (Dobri prise odločil za študij teologije, jatelji) in Antenne Akamas- Leu 19Č8 ga je začel nà ljub- sc. V njunih šolah se šola že Ijanski Teološki fakulteti in 9400 otrok. ga končal na Katoliškem in- štimtu v Parizu. Leta 1976 je Sebičnost In požrešnost II« ¥ I odáel 2â mjsi)0nar)a na otok Madagaskar. Duhovnik Pedro Opeka, ki razvitega sveta Po podelitvi Ciril- je hU v mladosti izvrsten no- Metodovega odličja je misijo- gometaš in bi lahko igral v nar Pedro Opeka odgovoril katerem koli argentinskem, tudi na nekaj vprašanj Go- slovenskem ali francoskem' renjskega glasa. moStvu, je bil po prihodu na Pedro Opeka je pomagal že d^settisočim otrokom, ki se preživljalo z Iskanjem vrednih Madagaskar, ki se je utapljal Doslej ste prejeli številna sve- predmetov na smetiSču. v revščini, za številne doma- tovna priznanja. O vas pišejo dne. Še posebej otroke, res- knjige in snemajo filme. Kaj iz Slovenije, da lahko to dela- nični odrešenik. I2 objema vam pomeni priznanje slo- mo. Nihče nas ne bo prepri- revščine je začel reševati Iju- venske katoliške Cerkve? Zakaj ste za svoje misijonarsko delovanje izbrali čal. da je na smetišču mc^o- otok Madagaskar? di, ki so životarili na prostra- To priznanje sprejemam če preživeti. To ni dostojno "Madagaskar je dežela, ka- Za vas pravijo, da vas odlikuje neposreden» spoštljiv in etičen odnos do ljudi. "Med domačini sem dobil nih smetiščih v predmestju v imenu vseh revežev, ki so đoveku. Vesel sem, da se je mor je ustanovitelj naše nad štiristo izvrstnih sode- milijonskega glavnega mesta se postavili na svoje noge in za naše delo začela zanimati družbe lazaristov Vincencij lavcev. Ti so zdravniki, inže- Antananarivo in med smet- se odloČili, da se bodo tudi svetovna javnost. Tudi take Pavelski iz Francije že leta nirji, profesorji, socialni demi iskali kaj vrednega, še po- sami bojevali proti revščini, pozornosti slovenskih novi- 1648 poslal prve misijonarje, lavci in ljudje drugih pokli- sebej oglje in kovine, kar so Priznanja, ki se imenuje po narjev nisem pričakoval. Vi Zato je naSa družba zgodo- cev. Ko nas več ne "bo, bodo potem prodali. Kljub nevar- dveh velikih slovanskih misi- novinarji ste med najbolj po- vinsko in čustveno povezana oni nadaljevali naše delo. nostim je šel mednje, jim za- jonarjih Cirilu in Metodu, klicanimi za gradnjo bolj z njo. Najprej sem računaj na Ljudem dopovedujemo, da Čel pomagati, vračati samo- gotovo nisem dobil zato, ker pravičnega in solidarnega delovanje na a&iški celini ali se morajo postaviti na svoje zaupanje in jih prepričevati, sem v Afriki krstil pet tisoč sveta. Za politike ste kot tm v v Indiji, ker pa je manjkalo noge, delati in se osamosvo- da tud oni zaslužijo človeka bratov in sester, ampak zalo, peti. Ko želijo na oblast, obi- sodelavcev za Madagaskar, jiti, ker je pomoč, ki prihaja vredno življenje. S pomočjo, ker sem skupaj s svojimi so- čajno veliko obljubljajo, po- sem se odločil zanj. Pravšem sedaj, omejena." ki jo je prejemalo njegovo delavci Malgaši s smetišča tem pa na obljube pozabijo, ravnal. Madagaskar je ena od , misijonsko središče, je začel rešil nekaj deset tisoč otrok Zbadati jih morate, da mora- najlepših in najrevnejših de- Nekje ste zapisali, da je po« J 3Z S6rtl za življenje že odpisanim lju- in njihovih staršev. 9400 ta- jo oni služiti državljanom in žel Tamkajšnji ljudje so po moč težko dobiti, še težje dem iskati delo in graditi sta- kih otrok se danes šola. Hva- ne obratno. Povedati jim je naravi dobri, vendar jih rev- pa jo je pravično razdeliti. duhovnik. Če ne bi bil, ne bi bil to, kar sem, in ne bi mogel delati tega, kar delam. Posnemam Jezusa in prenašam njegovo delo med reveže," (Pedro Opeka v pogovoru za novanja, šole, bolnišnice, športne dvorane in cerkve. V ležni smo dobrim ljudem iz treba resnico, za kar pa je po- Ščina kvari. Stalno ponav- "Diii. Pomoč je treba zna- Francije, Italije, Španije, Švi» trebno veliko poguma, poš- Ijam, da je revščina ječa, ki ti deliti in navdušiti ljudi, da programe za premagovanje ce» Nemčije, Monaka in tudi tenosti in tveganja." ubija duha v človeku. Mi ho- bodo pri tem tudi sami sode- Čemo to preprečiti, saj verja- lovali. Ravnam po svojih iz-memo v te ljudi. Na tisoče kušnjah in zdravi pameti, judi, ki jih je družba že zavr- Predvsem pomoč ne sme po-gla in pozatila nanje, smo kvariti ljudi.'' spremenili v najboljše državljane. Turisti, ki prihajajo v Bo sedanja svetovoa kriza naše vasi, so navdušeni. Ne povečala revščino? morejo verjeti, da je biio na ti- "Svetovna kriza je posledi- soče otrok, ki sproščeno in ca egoizma, sebičnosti, pra- samozavestno molijo, pojejo in plešejo pri mašah, zapisa- ve požrešnosti zahoda, ki hoče imeti vedno več dobič- nih revščini in propadu. Mi ka. Številne krize dokazuje-jimdokazujemo, kako jemo- jo, da taka ekonomija nima goče revščino premagati. Se- prihodnosti. Prihodnost je J veda se proti njej ni mc^oče solidarna ekonomija. Zanjo I bojevati iz pisarn ali hotelov, imamo dovolj denarja, le vo- ampakskupajzrevnimiintr- Ije nam manjka. V Afriko % pečimi ljudmi, ki so inteli- prihaja le tretjina obljublje- ^ gentni. sposobni in pošteni," ne pomoči," Gorenjski glas) Pedro Opeka je na Madagaskarju zgradil Številne vasi, v katerih že živi 20 tisoč ljudi. Za pomoč Pedru Opeki pokličite na ^ Misijonsko središče, telefon Oi 300 5950 SOCIALNA AKADEMIJA Razgledi Socialna akademija, ki ima sedež v Duhovnem središču sveti Jožef v Ljubljani, se ukvarja s študijskimi programi promocijo znanosti, kulturno dejavnostjo in delavskimi vprašanji. v za vecznan J Mar J ETA Že BOVEC ske kavarne, to je oblika ne-....................................... formalnega izobraževanj a Pred nekaj leti so Družtvo odraslih za aktivno državljan- mladinski ceh, DruStvo Slo- stvo vnajširSem smislu tebe- vensld katoliški izobraženci sede. Poteka v kavarniško sproSČenem razpoloženju, vedno na doloieno temo. Na liri rali svoje nekajletno sode- izobraževanjih Sodalne aka- i OmCmbCn lovanje na področju študij- demiie poučujejo znani in in Društvo za trajne doveko- ve vrednote Perennia forma- del dejavnosti skih programov sodabe akademije» izobraževalnih semi- kredibilni slovenski intelektualci, včasih pa predavatelji narjev, kulturnih večerov, Di- pridejo tudi iz tujine. Socialne skusijskih kavam in delav- Pomemben del dejavnosti .J .. sldh vprašanj ter ustanovili Sodalne akademije predstav- akademije Sodalno akademijo» ki želi Ija izobraževanje o medna- J ., biti prek izobraževanja, razis- rodnih odnosih, zlasti delav-predStaVija kovanja in kulture prostor nice o življenju in delovanju formadje mladih in odraslih evropskih instifudj po pod- o^nizira nije, Portugalske, Češke, Poljske, Litve, Romxmije in prečiti Širjenje egoizma in motivirati ljudi za aktivno izobraŽevanje o za družbeno odgovorno ddo- pisu Lizbonske pogodbe. S bonske strategije, ki je bila ... vanje: v javnosti in v zaseb- tega vidika je pomembno tiâ Bledu. Pri organizadji in . . .. ............... .............,..... ......... nieOnarOOnin nem življenju, na trgu in v d- spoznavanje delavskih orga- izvedbi ter seveda pri priza- Slovenije. Tujd posredujejo udeležbo v družbenem živ- vilni družbi. Študijski pro- nizacij s krščanskimi etični- devanju, da bi tovrstno pove- slovenskim organizatorjem ljenju • tudi za to, da se ude- 0Q.n0Sln, zlasti gramSodalnealcademljepo- mi načeli. Z namenom, da bi zovanje v Sloveniji zaživelo, svoje izkušnje iz dolgoletne- ležijo volitev. Predstavnik nuja znanje s področij: ko- se tudi v Sloveniji začeli usta- so se Socialni akademiji in ga dda, pomembno pa je francoskih sindikatov je po- tudi to, da so pripravljeni fi-nan dra ti del dejavnosti. Udeleženci so na Bledu ob- daril, da se povezujejo z delavskimi organizadjami dežel, iz katerih prihaja v Fran- delavnice o munidranje, vodenje projek- navijati krščanski sindikati, Združenju delavcev pri Novi ^ . .. . . tov, politična filozofija, pravo se je Sodaina aka iz podtika, znašala 7,7 nakupa na osebo. Prav te Številke in masov- povezane s tem, tudi za naj- tudi s kreditnimi karticami, mlajše se najde veliko stvari in Spletni k upd običajno izdelke zelo priročno, da kar 73 odstotkov uporabni- nost Interneta sili vse, da se po- dobite lahko tudi izdelke za ocenjujejo, tako da lahko hitro enjanju po tr- kov pravi, da so zaradi inter- javljajo na internetu in da ^a osebnon^o. Praktično lahko v izveste mnenje kupcev izdel- govinah, iskanju parkirišč in neta v pogostejšem stiku s pri- selijo tudi svoje poslovanje. Nič spletnih trgovinah dobite vse. ' kov tn se tako lažje odločite. 4 žognetea slabi volji Svetovni jatelji m sorodniki, kar $c druženi v Sloveniji, saj ima Nakupovanje preko spleta Kupljene izdelke vam dostavi- milijonov Evrop^cev vsak te- tegraciji. odraža tudi v ve^i socialni in- jo vsi ve^i trgovci svojo ponud- ima več prednosti. Bistvena je jo na dom, vedno pa imate bo tudi na internetu, pri neka- ta, da imate vse izdelke na možnost vračila izdelka, če z odstotkjyv celo vsak dan Nakupovanje in poslovanje terih pa preko spleta lahko enem mestu, da lahko naredi- njim niste zadovoljni. Praktična internetu je vedno bolj pri- opravite celoten nakup. Zlasti te hitro medsebojno primerja- no in priročno, da bolj sploh ne ljubljeno in tudi obsežru). 54 zanimivi so tisti prodajalci, vo izdelkov in še nikamor vam bi mogto biti. ki gfl na spletu preživijo upo- odstotkov uporabnikov je preko kjer lahko se da kupiti zelo ni treba zaradi tegfi. Ko izdel- Ofcžo uspešnih spletnih na- rabniki, saj se je le-ta povečal spleta že večkrat rezerviralo raznolik asortima proizvodov ke pregledujete, izveste o njih kupov vam želim, da bo božič in na internetu preživimo ved- kakšno potovanje, 46 odstotkov in blaga. Tako lahko kupite več, kot vam lahko pove prv^- z darili še lepši. Pa seveda ve* pa Jih preko spleta bolje uprav- računalniško opremo, od stroj- jakc v trgovini, saj so poleg s!ifc sele praznike vsem. t i USODE Razgledi Zgodba o ženski, ki sem jo občudovala Ueta v času Milena MikiavČiČ la psa. Ogromnega ovčarja, "Za rojstni dan ti nimam ..............................................................................ki pa ne bi niti muhi naredil kaj dati, te bom pa prišla "Odstavila sem golaž, ki nič hudega. Hirsuto je cele iskat in odpeljali se bova na sem mu ga kuhala za kosi- dneve preležal na soncu, na potepanje po Češki in Av- . - lo, in odhitela na pomoč. A terasi, ali pa se je grel v ku- striji, " je zaukazala. Nekoč je pnsel ko sem odpria vrata, je bilo hinji, zraven radiatorja. "Kaj pa Hirsuto? Bo lah- J , - vse, kar sem še ujela, nje- Večino ljubezni, ki jo }e prej ko sam doma?" me je zani- dOITlOV prei kot gov stekleni pogled in po- namenjala možu {ki si tega, malo. tem se mi je mrtev zruSil v žol, ni nikoli zaslužil), je se- "Zani imam varuha," le - , ——- ----f------- • — —— - .......... p«. -- pOriâVâCll. naročje. Kar spodsekalo ga daj preusmerjala v žtirinož- dejala kratko in odložila. je, niti besedice ni utegnil nega prijatelja. Zaradi nje- Ko se je naslednji dan pň- Nekam togo je spregovoriti • in ga ni bílo ga se je odpovedala celo do- kazala na vratih s svojim . . več. Mislila sem, da me bo pustu, ki ga je pred tem vsaj značilnim smehom in pre-meni korske pobralo od hipne groze, po» kakšen teden preživljala v kipevajočo dobro voljo, nas stala sem panična, začela Sloveniji. je vse tisočkrat objela, naj- 1 J «v v -----------r--------------- ----—. preiCO QVOnSCâ, sem knčati in - lega se še Rebeko sem imela rada, mlajši sin pa se je zaklenil v I , dobro spommjam, začela saj so bih najini pogovori sobo, ker je bii ravno v letih, < _ a tega nisem sem mu dajati umetno di- zmeraj zelo dolgi, polni in ko mu za kakSno žensko • hanje, a ni pomagalo. Ko raznoliki. Poleg tega sem z lupčkanje ni bilo kaj prida. premalo. Se zmeraj mi je se mi je, kot da ne bi hotel vzela za mar. so, čez dolgo časa, prispeli veseljem utrjevala tudi an- Peljali sva se že proti av- ostajalo preveč časa zase, za Rebekine pozornosti deliti s Te že malo boli mene ni ničesar več ostalo. reševalci 2 zdravnikom, od gleščino. Ko je čez noč pre- strijski meji, ko je prišla z razmišljanje..." komerkoli. Na vsakem ko- Bila sem živčna razvalina, . trgala vsake stike, mi je bilo hudo in nenehno sem se besedo na dan. "Kaj pa hči? Saj imaš že raku ml je nagajal. Zraven pijan kot zrušena, uničena in vse, kar spraševala, ali sem jaz kriva "To ti povem zato, da ne boš svetila "Imam prijatelja," je rekla, vnuka, bi se pa njemu po- pa se je nenehno smehljal. običajno, sem sem si želela, je bilo, da bi za to, ker sem ii na račun al- preveč presenečena." ..." a na njegovo igrano kavalir- Rebeka je za trenutek sfvo nisem nasedla. Očitno umrla skupaj z njim."' A Rebeka ni umila. Žive- kohoiu vdanega pokojnega Globoko se mi je oddah- utihjula. je bilo, da je bila antipatija pomislila. la je naprej, zaprla se je kih. moža povedala nekaj krep- nilo. Pa jo je le pamet sreča- la, sem pomislila. "S hčerko nekako ne naj- obojestranska. Od strani deva stika. Ne mara me. Kar sem ga opazovala, trdno vase. in iz spomina je počasi Bilo je ravno kakšen teden A me je hitro postavila na je umrl Emesl, je še ni bilo prepričaria, da Rebeko izko Potem pa izrinila vse grde spomine, pred mojim rojstnim dr^e- realna tla. naokoli. Kot da bi umrla rišča, kolikor le more. ki so jo vezali na Ernesta, vom, ko je nenadoma zazvo- "Ni to, kar se ti mota po tudi njena ljubezen do ZaSUSim, Cia je Ostali so le tisti, najlepSl. n£ telefon in ko me je z ve- glavi. Wolfgang je starejši mene... nekam čudno Kadarkoli sva se srečali, ;e selim glasom pozdravila z gospod, star je 85 let, k sebi Nisem se dosti zmotila. Kljub temu da je s seboj pri- Potem sva bili tiho, kajti vlekel dragocene starine, ki o njem govorila tako, kot bi bil idealen. Še več: kmalu se druge strani, se je zdelo, kot sem ga vzela zato, ker mu je zastavki, ki jih je spravila iz jih je zbiral vrsto let, je živel da je vse lepo in prav • brez umrla žena, pa ni imel ni- sebe, se je verjetno skrivala na njen račun. Milostno je dovolil, da mu je stregla in J - . --------------------..... .»y, w —- f.--. --------—— —, f- — • r dolgo vtikal v je začeU obtoževati, da je dvoletnega molka. Tudi kogar, ki bi skrbel zanj." cela tragedija. ključavnico kon po zlu. ona knva, če jima je šel za- sama sem se ugriznila v )e "Za božjo voljo! Saj nisi zik, nisem je spraševala, niti Karitas - ali pač?!*' ključ. 99 Preden je za kakšni dve nisem vrtala vanjo, da bi izleti spet utihnila, je nabavi- vedela, kaj se ie zgodilo. A več kot toliko mi ni po- mu brala želje iz oči, v zavedala, ne tedaj ne pozneje, meno pa ji je nudil družbo, Skomignila je z rameni Njen prijatelj me sprva ni ki naj bi jo v svoji osamlje-in nadaljevala: "Pes je bil želel niti pozdraviti. Zdelo nosti potrebovala. Trubar tudi katoliški ? 168 IZ STARIH ČASOV Mi ha NagliČ "Trubar pripada Katoliški priložnost, ki je ne smemo na Nemškem, ni nikoli ime- cerkvi vsaj toliko, kot pripada zamuditi, previdnostno zna- noval srečru kraj, svojo dru* evangeličanski. Zrasel je iz menje našega časa! Po naro- go domovino. Ne, imenoval katoliškega verskega okolja, čilih Katoliške cerkve, ki so ga je svoj Nigdirdom'. Du- šolal in oblikoval se je v kato- vsebovana v odlokih drugega hovniško delovanje v okviru liških vzgojnih ustanovah, vatikanskega kondla, danes Evangeličanske cerkve je njegovi prvi in odločilni ne moremo več gojiti krščan» vedno pojmoval kot odskoč- vzgojitelji so bili katoliški du- ske duhovnosti, ki ne bi bila no desko za pastirsko in pa- hovniki in škofje. Ideje za dialoško odprta in ekumen- storalno, vMojno in izobra- prenovo Cerkve je dobil v ka- ska. ževalno delovanje med Slo- toliškem miselnem in duhovnem obzorju. Prav ta gorečnost in zavzetost za refor- Avtor gornjih besed, ki so vend. na prvi pogled ali prisluh ne- Eden od argumentov v koliko nenavadna, je Zvone prid Trubarjeve katoliškosti mo Cerkve in za vrnitev k Štrubelj, slovenski katoliški je po Štrublju tudi dejstvo, idealom prve, apostolske duhovnik v Nemfiji in avtor da je bilo letos med številni- Cerkve ga je zaradi zunanje- knjige Pogum besede. V isti mi slovenskimi romanji v yia^ij^j^ Makuc Trubar političnih in verskih razmer zapiše tudi, kar sledi. "Tni- Trubarjeve kraje na Nem- tg^ipera na steklo 1951 ' v Spodnji Avstriji vodila v ta- bar ni nikoli govoril o tem, škem najbolj množično ti- bor že reformirane nemške da je izstopil iz katoliške cer- sto, ki je potekalo v o^aniza- Luteianske cerkve. Zato da- kve, ampak, da nadaljuje to, ciji Katoliške cerkve. "Tiste ne Cerkve, ki je v resnid ni celostni podobi našega veli- Ijalo sedem avtobusov, pridružili so se jim slovenski rojaki iz Stuttgarta. Drugo romanje se je zgodilo v dneh od 29. maja do 1. junija: udeležili so se ga člani Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar (vodi ga Viktor 2akelj) in pripadniki slovenske Evangeličanske cerkve. Ti so prišli s tremi avtobusi, dvema iz osrednje Slovenije in enim iz Pre-kmurja, "Z obema množičnima potovanjema smo tako Slovenci v jubilejnem letu 200S vsaj simbolično sešili raztrgano Tmbarj evo suknjo in se približali bolj realni in nes ne bi bilo prav, da se odrečemo svojemu katoli- kar je učila in pridigala prva Cerkev. Vedno in dosledno Cerkve, iz katere je izšel Pri- nikoli zavrgel. Tudi tiste kega RaŠčičana. Tako kot sta mož Trubar, Cerkve njego- škemu deležu 7 Trubarjevi je poudarjal, da je ^exul vih korenin. Tiste Cerkve, Id Cerkve, ki ga je izobrazila in izklesala v trdno in močno bili obe potovanji globoko ekumenski, taka naj bo tudi zgodbi. Trubar je za nas Slo- Christi', to je Kristusov pre- ji je daroval svojih sedem-, osebnost." Katoliških romar- prihodnost obeh Kristusovih vence lahko konkretna in ganjanec. Zatočišča, ki ga je najst let gorečega duhovni- jev je bilo okrog 500, iz Slo- Cerkva v Sloveniji, katoliške živa formula ekumenizma, nalel v Evangeličanski cerkvi škega delovanja, tiste vesolj- venije jih je S. marca pripe- in evangeličanske." SLOVENCI PO SVETU Razgledi Z Lubnikom med argentinskiini Slovenci (7) Mendoza je nenavadno nnesto Marj ta Vo LČJ AK tinske prestolnice Buenos genlina je po izvozu vina voščijo. Zalivajo jih enkrat je to strogo prepovedano. .................................... Aires je dobrih tisoč kQome- peta drŽava na svetu, kar 70 na teden, za dedmeter viso- Tudi obrezovanje. Zato veje Približujemo se Mendoa, trov oziroma uro in pol vož- odstotkov vina pa pridelajo v ko. Ob kanalih rastejo dreve- segajo visoko nad uiice. Na5 na obeh straneh ceste se tja nje z letalom, Mendoza je Mendozi. sa in Mendoza je nenavadno enonadstropni avtobus si le do obzorja razprostirajo vi- Četrto največje argentinsko Mendoza je resnično ne- zeleno mesto. Mesto se Širi počasi udra pot po mestu. neradi. Prav neverjetno» v mesto, skupaj s predmestji v navadno mesto. Večina tako» da najprej zasadijo dre- Veje tolčejo po strehi avtobu- kakšni pustinji uspeva vin- njem živi 850 tisoč ljudi, v zgradb je nizkih, hiše se drži« vesa. Nikomur niti na pamet sa, vendar se šoferju zdi ško ska trta, koliko truda je po- celotni pokrajini» ki je se- jo ena druge in s ceste vidiš ne pade, da bi jih posekai, saj da vej, ne avtobusa. J. trebnega, da odstranijo ka- demkrat večja od Slovenije, samo glavne vhode. Sele v VinOSrâdl menje, da zemlja rodi žlaht- pa milijon in pol. Kaj neki je zadnjih letih gradijo stolpni- no kapljico. Vozimo se že Slovence pripeljalo v to oazo ce, večinoma hotele, saj turi- se razprostirajo več kot poJ ure, vinc^adov sredi puščave, saj v ničemer zem doživlja hiter razcvet. pa ni in ni konec. Ob cesti so ne sp>ominja na našo pokra- Prav ob našem prihodu so dO ODZOria» v$e pogostejši napisi» da smo [ino. Razen zasneženih gora odprli mogočni in luksuzni • , v deželi vina. Prav zanimivo, v daljavi. Le kdo jim je rekel, Sheraton, z igralnico in vsem napisne table tudi v obiiki sodov» zato še da je tam pokrajina podobna mogočim udobjem. Mi smo ob cesti so tudi špansko m treba znat3. Mendoza je prestolnica istoimenske pokrajine ob slovenski. No, morda kakšen se seveda nastanili v precej dolenjski vinogradnik, ki ie slabšem in cenejšem hotela gledal samo vinsko trto. Vi V obliki sodov, vznožju Andov. Do argen ki nazorno povedo, da smo v deželi vina. Sode izdelujejo Bajdovi, zelo znana in uspešna slovenska družina v Mendozi. Namakalo tudi vrtove, enkrat na teden jih preplavi voda. Mendoza ima nenadavno nogradov pa je res veliko. Ar- malo padavin, le dvesto cen- timentrov na leto. Da bi kdaj snežilo, se ne spomni nihče, hitro pa povedo, da je lani snežilo v Buenos Airesu, po sto dveh letih. Zaradi umetnega namakanja je Mendoza prepredena s kanali, ki potekajo med ulicami in pločniki. Z ulice do hiše stopiš čez mostiček, če ga zgrešiš, se kaj hitro znajdeš v kanalu. Tudi avto se hitro znajde s kolesi v jarku, če pri parkiranju nisi previden. Verjetno je kar težko priti varno domov, Če v deželi vina pogledaš pregloboko v kozarec, v kanale občasno spuščajo vodo. Namakajo tudi vrtove, tisti seveda, ki si lo lahko pri- V kanale med ulicami in pločniki občasno spuščajo vodo Med sosedi 122 SLOVENCI v ZAMEJSTVU îot£ košnjek ) KoroŠk i deželni zbo r jc v predsednika Republike Avstrife ne gorske sk upncsti izdali zgoš- drugem poskusu spršel résolu- Heinza Fischejja, naj zaSčiti čenkc z naslovom "Tako so peli cijo, s kaiďro potiva avstrijsko pravice Slovencev na Koro- • Cosi'cantavano". "Na zgoš- vlado k sprtemu ureditve, po íkem. Narodni svet je v pismu Čenki so zbrane mkaUrepnpo- kateri na Koro^em ne bodo zapisal, da je bila s tem skk- vedi in pesmij skupaj Jih je 15, več postavljali dodatnih dvoje- pom deželnega zbora "doseže- fei so bile posnete večinoma v žičnih krajevnih tabel. Za re- na skrb vzbujajoča razsežnost Ukvah med letoma iCfOS in solucijo so gfasovali dcždni po- politike, ki je usmerjena proti 1972. Napeč jih je posnel dr. slanci Zavezništva za prihod- koroškim Slovencem."Avstrij' Pavle Maku. ki jih je nato ponosi Avstrije (BZO) nekdanje- sko ustavno sodiščeje doslq ob- daril Narodopisr^čmu inštitutu ga deielmga glavarja jorga javilo že 17 odločb o dvojezični Slovenske akademije znanosti Haideija, svobodnjaške stranke (FPO) in trije od štirih po- topografiji, od katerih Še nobena ni bila uresničena. TakSen in umetnosti. Posnetki, ki so bili napravljeni s takratno teh- slancev avstrijske ljudske stran- sklep deželnega zbora je bil nolo^jo v neprimernih prosto h iOVP). proti pa so bili po- mogoč samo zato, icer so proti rih, največ v gostilni, so fcili p^Wvalce Bilčovsa ne moti dvojezična krajevna tabla pred slana socialdemokratske stran- pravicam SloverKCi' na Korc ohranjeni na starih in deloma „jti dvojezični napisi po vasi. Koroški deželni ke (SPO) m zelenih. Po mne- škem glasovali tudi poslanci že pokvarjenih trakovih, so na zborpamislidrugaže.DvojezIćnihtebeinajbibilo že sedaj nju deželnega zbora bi bila to ene od vladnih strank. "končna ureditev vprašanja Zammivo novKo o d^avno- kot so Hli registrirani v orig? zgoščenki predstavljeni tako, ^i jih morali po zakonu postaviti še najmanj enkrat toliko. / FdT6. m» kaw dvojezičnih krajevnih napi- sti Slovencev v Kanalski dolini nalu. Vsekakor sta se morala sov". Deželni zbor je zahteval v Italiji nam je poslal predsed- založnika zgoščenke potruditi fevimimi besedili pesmi s pre- nov, ki delujgo v Kandsfei do- tudi tajno ugotav^anje pripadnikov slovenske manjšine. nik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi BartO' za izdajo kvalitetnega izdeU vodom v italijanščino. Izdajo lini, k ohranjevanju pevske in ka," je napisal Rudi Bartaioth. knjižicejepodpH tudi urad slo- kulturne dediščine ter spodbu- Proti sklepu koroškega dežel- loth. Glasbena Šola Tomaž "Glasbenj) in tehnično svetova- venske vlade za Slovence v za- da za raziskovanje na ozem- wgn zbora je najostr^e prote- Holmarza Kanalsko dolino in nje je opravil profesor ^asbe moštvu in po svetu. Zgoščenka, lju, kjer je k prisotna slovenska stiral Narodni svet koroških Slovensko kulturno središče Manuel Figelj. V kratkem ho upamo, da ji ho sledila k dru- avtohtona govorica, " končuje Slovencev in v pismu prosil Planika sta ob pomoá krajev- izšla še spremljajoča knjižica z gfiJe prispevek slovenskih usta- sporočilo Rudi Bartalotk. JASLICE Razgledi Pri svojem delu uporablja najrazličnejše materiale, večinoma les in slamo, pa tudi vžigalice, umetne bisere, beton, glino, vosek, steklo, makarone in kemično maso. Brigita juvAN, umetnica in ustvarjalka Mata B erto nce u drevcšček, tudi živali. Zelo lepa pride želva, pa čebela, " Brigita J u van« dekliško pravi. Kmetič, živi v Spodnjih Pir- Kljub njeni vsestranskosti ničah, na Primoževi domaâ- se na umetniškem podiočju ji, kamor se je z Zgornjega najbolj vidno odraža rezbar-Brnika primožiJa leta 1961, stvo. Neponovljive skulpture takrat stara dvajset let. Rodila svetnikov, dvanajstih aposto- se je vkmeđddnižiniosmih lov, Id varujejo cerkev Marije otiok. Je ustvarjalka, umetni- Vnebovzete v Zgornjih Pirnj- ca. Med drugim izdeluje tudi čah ter mnoge dmge stvarit- jaslice, in sicer iz različnih ve bodo trajru zapuščina, ki materialov: lesa, betona, ke- predstavlja pomemben del ramike, gline, stekla, čebelje- naSe kulturne dediščine. ga voska, tudi iz parafina. Njene skulpture krasijo še Njen ustvarialni dar je bil cerkev Svetega Križa v Spod-opažen že v otroštvu- "V Soli njih Pimičah s kipoma dveh sera zelo rada risala, tudi angelov, cerkev Janeza Krst-drugim otrokom. Pri vseh nika na Zgornjem Brniku nalogah v zvezku sem nare- knsita kip svetega Marka z dila še malo umetnilkega levom in kip svete Ane in dodatka: okoli naslovov ali za Marije, sveti Florijan krasi zaključek. Moje risbe so bile gasilski dom v Mavčičah, kip skorajda vedno izbrane za svetega Mihaela pa je na razstave. Tudi doma, na pri- Šmarni gori. "Moje najtežje mer ko smo pasli krave, sem delo so skulpture dvanajstih vse palice oblikovala," se spominja Brigita fuvao. apostolov na pimišld cerkvi, ki so v naravni velikosti. De» Bolj se je z ustvarjanjem lati sem jih začela leta ioSó, začela ukvarjati v Pimičah. končala pa štiri leta kasneje. ^^ umetniškem področju se pri BrigHI Juvan najbolj vidno odraža ribarstvo, /m.«..s...... "Z možem sva naredila novo Veliko sem delala ponoči. To hišo, pa ni bilo denarja, da bi je bilo zelo zahtevno delo, kupila kakšno stvar za na ste- sploh ker so bili to moji prvi no. Na tržnici v Ljubljani obrazi. Prej sem iz lesa ve- sem videla slikice iz slame in Činoma delala okvirje. Pri sem jih potem naredila apostolih sem se dela najprq doma. Nekaj teh prvih imam lotila pri vratu. Dodatna teža- §e danes v hiši," se spominja va fe bila, ker je bila debelina začetkov. Kmalu je priála že- lesa samo sedemnajst centi- Ija po ustvarjanju iz lesa. metrov. Kjer bi morala imeti "Prvo rezbarsko orodje mi je največ "mesa", sem ga imela mož prinesel leta To so najmanj. Najtežje pa je bilo bili "nožki" za linolej. Za silo oblikovati obraze, predvsem je šlo. Kasneje pa sem imela nos in usta. Če se zmotiS, Še veliko srečo. Starejši gosi enkrat pc^obiš, seveda če je je pri nas obnavljal cerkvene sploh možnost, da narediš kipe in mi je dal skoraj sto ves obraz globlje. V vseh teb dlet. Pokazal in razložil mi je letih dela je viden napredek tudi nekaj stvari in mi poda- In Če bi apostole delala da- ril knjigo o tem. On mi je nes, bi bili še lepše narejeni II "MOlC najtežje najbolj pomagal. Veste, ta- Juvanova največ časa v de- krat se dlet za obdelovanje delo SO lesa sploh ni dobilo. Samo v lavmci preživi pozimi, poleti ima namreč veliko dela tudi jaslice izdeluje tudi iz keramike. / peter K^ie^m» Angliji so imeli takšne. Do- na kmetiji. "Pozimi sem sko- skulpture bro deto mora biti zelo os- raj ves dan v delavnici, tudi ničah, kjer si lahko poleg le- Uti prav lesene jaslice, ki so bila vsaj toliko zdrava, da bi tro, tenko, da lahko režeš. Če ponoči. Ljudem preveč oblju- senih ogledate še betonske mi poleg t^ najlepše. Ljud- naredila to, kar sem obljubila dvanalstlil j^ pravilno brušeno, se ne bim in potem se mi nabere jaslice. Velike jaslice, ki jih je je mislijo, da tudi na primer ljudem," je povedala za ko- uniči hitro," je,po jasnila. Pri veliko dela," pove prijazna prav tako izdelala sama, pa so betonskih figur ni težko izde- nec. Njena dela so opažena âpOStOlOV Tidí svojem delu sicer uporablja gospa, ki jo pri ustvarjanju v tem prazničnem Času po- lati, da imam kalup in potem tako v lokalni skupnosti kot na j različne jše materiale, več- vodi lasten talent in pridne stavljene na dvorišču domače samo vlijem vanj maso. To širše. Leta 2008 je za svoje pimiŠki cerkvi. inoma les in slama, pa tudi roke. Je namreč samouidnja. hiševSpO(^jih Pimičah. "Fi- ne drži. Nimam pravega ka- izjemno uspešno delo na vžigalice, umetne bisere, be- S svojimi deli se je doslej gure so velike od štiri do štiri- lupa. Kalup imam iz lateksa dročju kulturnega ustvarja- Delati sem jih ^n, ^o. vosek, steklo, ma- predstavila na treh samostoj- deset centimetrov. Najmanj« in moram vse ročno obliko- nja in ljudske umetnosti ter karone m kemično maso. nih razstavah (dve sta bili v še so iesene, največje pa be- vati in popraviti." Pri svojem za velik prispevek na dobro- ZâCelâ letâ "NekaI vidiš in narediš, domačih Pirničah in ena v tonske. Postavi jih vnuk, ki delu uživa: "Pri tem delu se delnem področju (s prosto- Ustvarfati se da iz najrazlič- Domžalah) in na številnih ima dobre zamisli za postavi- kratkočasim, vleče me rezul- voljnimi prispevki, zbranimi 10861 konČals nejSih materialov, tudi iz skupinskih razstavah. Tre- tev," še pove. Na vprašanje, tat in potem se mi zdi lepo, če na razstavah, in s prodajo ^ 4 È % ^ é ti i t • • • • • ife .«J___iS^.J__♦_ makaronov, iz katerih sem nutno so njena dela razstav- kdaj je naredila svoje prve jaspa Štiri leta najprel naredila svečnik, po- Ijena na Sveti Gori pri Novi lice, odgovarja: "Prve so biie ^ » A • • « ^^ A*«* « «É I ^^ % ^ 4 mi uspe. Če ji bo le zdravie síužilo. del, pomaga društvu Barka iz Zbilj in hiunanitamemu za- tem adventni venček, okvi- Gorici, kjer se predstavlja z lesene. Od takrat je zagotovo si želi nadaljevati z ustvarja- vodu Vid iz Kranja) prejela kasneje.'* rje, obeske, okraske za na lesenimi jaslicami, in v Pir- že petnajst let Najlažje jede- njem. "Moja želja je, da bi plaketo Občine Medvode. i A i5 DRUŽINA Razgledi Velika družina je naš slovenski zaklad, poudarjajo prireditelji vsakoletnega srečanja številnejših slovenskih družin, Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Zevnikovi iz Britofa so ena od družin, ki je letos na srečanju prejela srebrno priznanje. za komb Dan i ca Zavrl Žlebi r možem otrok polna hiša. "Skorajda ne bi potrebovali drugih ljudi, ko je že nas toliko," pravijo Zevnikovi, Helene in Tomaža ne skrbi, kako preživeti veliko družino. Ne ukvarjajo se veliko s tem, česa vsega nimajo v materialnem smislu. Starša s pridnim delom zaslužita dovolj za življenje, veliko stvari za v lonec pridelajo na domačem vrtu. Otroci so pridni, jih pohvali mamica, ki je največ z njimi. Ker jo delo v moževi firmi, gospodinjstvo in družina zaposlijo v potoi meri, je v delo v hiši vključila tudi otroke. Marsikaj znajo postoriti sami, včasih skiihaj o. desetletna Špela sama speče pecivo. Imajo delovne navade» jih pohvali mamica. Poznajo tudi kmečko delo, saj hodijo pomagat imajo njuni otrod tudi veli- njej doma, većja dva pa vvrt- pri računalniku lahko tudi povedo Zevnikovi. Radi tudi k staiim stai^çm na kmetijo, ko bratrancev in sestričen. cu. Najmlajši je Marjan, star najmlajšega Marjana, kar kam gredo, njihov družinski Celo v podeželskem okolju Srečanje velikih družin je vsako leto pred mikiavže-vim, tako da je za otroke tudi prijetno praznično doživetje. Letošnje je bilo že dvanajsto» na njem pa podelijo javna priznanja družinam z največ otroki v znak njihovega prizadevanja za ohranjanje slovenstva. Med šestnajstimi slovenskimi dnižinami, ki smo jih imeli priložnost spoznati na letošnjem srečanju, jih je pet prejelo zîato priznanje, dve srebrno in devet . ^. bronasto. Zevnikovi iz Brito- Stâ Z fa s sedmimi otroki so dobili s rebrno priznanj e. Helena in Tomaž Zevnik iz Britofa imata sedem potemtakem otrok, starih od dve do dva- î naist let Tudi sama izvirata ponovila iz velikih družin, tako da družinski Moja mama pričakuie štiri- dve leti, Neža ima tri leta. mu je zelo všeč. avto je kombi, v katerega jih tako številne družine niso vzorec, jo indvajsetega vnuka, moževa Marija pet, Ana sedem. Spe- "Mož je zaradi svojega gre vseh devet. Božičnih in prav pogoste. "V naši fari ^ . trinajstega." pojasni Helena la deset, Matija enajst in dela veliko zdoma. Ko pa pri- novoletnih praznikov pa se smo največja družina," pove Vprašam Iti razsežnost družinskega po- Marko dvanajst Njihov očka de domov, otrod kat ne še posebej veselijo. In Mi- mamica Helena, ki sama iz- j • . J ložaja. Ali sta z možem po- Tomaž je samostojni podjet- vedo, kako bi mu zlezli pod klavža, rojsGiih dni, pa ne le vira iz družine z osmimi dODim odgovor, temtakem ponovila dru^- nik, avtoprevoznik na med- kožo. Hitijo mu pripovedo- zaradi daril, saj sicer niso za- otroki In tudi v šoli v Predos» J . • ski vzorec, jo vprašam in do- narodnih progah» mamica vat, kaj vse se je zgodilo, ko htevni, pač pa zaradi praz- Ijah, ki jo obiskujejo starejši Cia ni nODeneSa blm odgovor, ďa m nobene- Helena pa je zaposlena pri ga ni bilo," pripoveduje He- ničnega razpoloženja, ki ga ZevBikovd otrod, ni sošolcev, vzorca, le veliko ga vzorca, le veliko ljubezni njem. Do četrtega otroka je lena. Otrod so siJno ponosni pričarajo ti posebni dnevi v Id bi imeli toliko bratcev in in razumevanja. "Vsak otrok je bil sprejet z ljubeznijo," bila v službi drugje, potem je na očkov tovornjak z rume- ostala doma, a služba pri no ponjavo, najbolj pa so letu. Pri Zevnikovih je zaradi velike družine vedno živah- sestric kot oni. Pri Zevnikovih na to dejstvo gledajo kot ljubezni m doda mama štirih Solarjev in možu je kot vsaka druga, srečni, ko se s poti vrne do- no, ob praznikih, ko pridejo na prednost, na družino kot treh predšolskih otrok, od Njena prednost je, da je kar mov. Med tednom |e veliko sorodniki ter številni bra- na vrednoto in na ljubezen v razumevanja, katerih je najmlajši še pri za domačimi vrati in da ima dela, nedelje pa so njihove, tranci in sestrične, pa je že njej kot na zaklad. Vladavina zastraševanja SEDMICA Martfta Smolnikar Bolj kot za kat^o drugi> civi- doklcrnc trčimo ob gospodar- ccsiji ter kako globoko bomo Hočem red, da se s sveto- ravni razpravljati tudi o ma- lizacijsko okolje je za sodobno sko recesijo. (zahodno) družbo znaÓlna igra paradoksov. Na eni strani Gospodarska à ft recesija je tako rekoč žalski primer ula- i^njo padli, so teme, kizahte- vno krizo v avtomobilski in- terialni odgovornosti ljudi (s uajo parcialne analize ter od- dustriji, katera je za zdaj konkretnimi imen in priim-govore. Parcialne tako v smis- pravzaprav edina resnično ki), ki so odgovorni za zavo- je najmanjša družbena podro- davine zastraševanja. Pri tem lu posameznih gospodarskih prepoznavna, ne morejo po- žene naložbe ter gospodarske bnost zmerjena s tehtnico do- mi še vedno nI Čisto jasno, ali panog kot tudi posameznih kriti oziroma da se za njo ne projekte. vekovih pravic, na drugi celotna družbena resničnost sloni je svetovno gospodarstvo in nacionalnih gospodarstev. morejo skriti zavoženi pro- zruítraj njega slovensko že oli oziroma temelji na principu še ni v gospodarski recesiji in Povedano drugače, vsega ne smemo metati v en ico?. Še jekti v begunjskem Elanu ali v mwrsfeosoijoSfei Muri ter Drži sicer, da ima vladni predsednik Borut Pahor ob vsaki priložnosti na jeziku zastraševanja. In drwgo samo- toliko ter kako konkretno naj zlasti pa je v aktualnih slo- njihov nesposoben menedž- tako imenovani socialni dia- dgno zanika, izključuje prvo. bi nas ta prizadela. Nekaj pa venskih gospodarskih razme- ment. Povedano drugače, log. Po drugi strani pa straši z , Na elementih zastraševanja je zgrajen, denimo, ves dril kot pnbito. V aktualnih okol^nah bi težko našli via- rah, za katere je še vedno ukrepe, s katerimi naj bi via* zdaj že petdeset tisoč novimi znaálna tranzicija, treba za- da Boruta Pahorja omilila brezposelnimi državljani. In zavarovalni sistem, znotraj do, fei svojega mandata ne bi risati jasno ločnico med sveto- domnevno oziroma prihaja- drugo izključuje prvo. Se pra tega pa pokojninskiin zdrav- tako ali drugače vezala na vno gospodarsko recesijo na jočo gospodarsko krizo, je tre- vi, vladni predsednik misli stveni podsistem, hfadalje je (pogojno rečeno domnevno) eni strani ter posledicami pr- ba dosledno ločiti od nujnega resno bodisi s socialnim dialo- princip zastraševanja znači* gospodarsko recesijo. len za napovedovanje oziro- vič, slabega vodenja podjetij, posega vlade v zavožena pod- gom bodisi z odpuščanjem de-Ali so aktualne svetovne, da ne rečem slabega upravlja- jetja. ki so bila nekoč para- lavcev mimo uskladitve raz- ma pričakovanje okoljskih pomeni globalne gospodarske nja s kapitalom, in dru^č, dni konji slovenskega gospo- mer s sindikati. Govoriti sprememb, za spremljanje ter nadziranje različnih pojav- razmere spontane ali umetne, smo že ali Še nismo in ali nih oblik gripe in tako dalje, sploh ho mo v gospoda rsk i re- nog oziroma podjetij. zamude v prestrukturiranju darstva. zdaj pa so na robu hkrati o tem in o onem pa je posameznih gospodarskih pa- preživetja. Vtem kontekstu čisto navadna politična šla^ ž^i bilo smiselno na vladni mastika. i i « EKONOMIJ st^an .zargi (^s-das.si 17 iquasava povsem različni Medtem ko so italijanski lastniki Aquasave v celoti plačali obveznosti do odpuščenih delavcev, v Ibiju slovenski lastniki slovenske delavce še vedno vlečejo za nos. BoStiak Bogataj Kranj - Zgodba dveh krani* skih tekstilnih podjeti i je znana. Tako Ibi kot Aquasa- va sta šla pred meseci v lik-vidadjo. Aquasa va zato, ker je izgubi]a izdelavo denima, v Ibiju so novi lastniki že po pol leta ugotovili, da proizvodnje ni smiselno nadaljevati. Zgodba 2 Aquasavo se je dokončno zaključila konec novembra, skupaj je delo izgubilo okoli štiristo delav- cev. "Plače, odpravnine in vse finančne obveznosti lastnika, družine Bonazzi. so v Rajkc Bakovnik Redžo Marošllć mnenju gorenjskih sindikatov je bila glavna napaka v Ibiju Icjiza menedžraenta, v zadnjem letu pa §e špekula- tivne prodaje državne Slovenske odškodninske dniŽ- be," pravi Rajko Bakovnik, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov. Zelo hitro so v Ibiju zamenjali tri direktorje in vseskozi odpuščali. Na koncu je 120 delavcev ostalo na cesti, šele pred kratkim so dobiU regres, zadnje plače so zamujale in bile nižje, odpravïiin še vedno ni. lik- vidacifski upravitelj Anton Ahac sindikatom sicer tedensko sporoča o napredku celoti urejene. Niti enega od- delali ta čas. Odpravnine so se je v času zaprtja v eviden- postopka, vendar denaija za prtega primera ni, celotna izračunavali v dobro delav- co brezposelnih prijavilo za odpravnine še vedno ni, tudi agonija se je zaključila v cem, čeprav so imeli s tem polovico manj delavcev, kot za 80 delavcev, ki so odšli dveh mesecih," pravi Redžo za dvesto tisoí evrov več je bilo odpuščenih. OdpuŠ- sporazumno vse od začetka Marošlič, sindikalist, ki je stroškov," pojasnijo v sindi- Čenim delavcem, ki so v za- leta. "Ibi je imel še pred vodil tudi Aquasavin sindi- katu. Tako je bilo veliko pri- dnjih treh mesecih prejeli kratkim veliko kapitalskega kat. Likvida ci jski upravitelj nierov, da so delavci name- manj kot devetsto evrov bru- premoženja, vendar so vse Edi Kraus je po besedah sin- sto tri-tisoč prejeli štiri tisoč to prihodkov, so pomagale prodali, sedaj likvidacijske- dikalistov postopek speljal evrov. Težko je natančno tudi občine Kranj, Cerklje in mu upravitelju ostajajo nezelo korekmo. "Lastniki so ugotoviti, koliko nekdanjih Šenčur (morda se bo odloči- premičnine in stroji. Upa-spoštovali našo zakonodajo sodelavcev Ibija in Aquasave la še katera druga) in jim na- mo, kljub napovedani krizi, in delavce. Čeprav Aqusava ima danes delo, podatki menile po 150 evrov pomoči, da bo lahko hitro prodal pře- ni delovala 15 let, so najsta- kranjske službe Zavoda za "Ibi in Acuasava sta po- moženje in poplačal delav- rejšim ui>oštevali, kot da so zaposlovanje pâ kažejo, da polnoma različni zgodbi. Po ce," pravi Bakovnik. Tudi januarja manj narodi Količinsko in vrednostno je letos Acroni realiziral višjo prodajo kot leto prej, dobiček pa bo manjši bořrian Bogataj Slavka Kanaka, direktorja Zakaj je bil potreben ta razumeli dejstva in argu- jesenice • Prejšnji teden se Acronija. ukrep? mente ter s ciljem ohranitve "S tem dosegamo zniževa- delovnih mest podprli ukre- je vodstvo Acronija 5 sindJ- Koliko časa bo veljal 36- nje stroškov, kar je nujno zara- pe uprave II katoma SKEI in Neodvis- umi tedenski delovnlk? nost KN S S dogovorilo o Mov, 36-umi tedenski de- di sedanjih razmer na ti^" uvedbi krajšega tedenskega lovnik začne veljati i.januar- deiovnega časa in znižanju plače za desetino ter o izpla- ja 2009. Mesečno bomo sledili višini naših naroČil in na Kako ste letos poslovali v Acroni j u ? "Leto 2008 je bilo za pod- Ali bo^ zaradi kra jš^a detav« nika manjše tudi plačilo prevoza na delo in povrni« tev stroškov za malico? "Povrnitev scroškov za pri- čilu božičnice: štiristo evrov osnovi zasedenosti proizvod- jetje Acroni uspešno. Koli- so prejeh vieraj, 150 evrov nih kapacitet se bomo skupaj činsko in vrednostno smo re- hod na delo ter malico je ve- marca prihodnje leto. Zakaj s socialnimi partnerji dogo- alizirali višjo prodajo kot v zana na število opravljenih takšni ukrepi in koliko Časa vaijali za odpoved aneksa h letu 2007. Po ocenah pa bo dni in na tem področju ni- bodo veljali, smo vprašali kolektivnim pogodbam." predvsem na račim slabšanja tržnih razmer dobiček nekoliko nižji kot leta 2007." mamo predvidenih nobenih sprememb ali znižanj." Ali v drugi polovici decern- Kako boste razdelili, porabi- bra bolje kaže z naročili. li dobiček? kako bo v januarju, februar« "V skladu s politiko lastni- ju 2009? kov ves dobiček reinvestira- "Za zdaj je nivo naročil za mo v nove proizvodne zmog- janxur nižji od naših želja, za Ijivosti." februar pa naroČila šele pri dobivamo." Kaj ste obljubili sindika» tom» da so popustili pri zni- Kakáni so nadaljnji scenarí-žanju plač (^Ó-urni teden- ji poslovanja v Acroniju, če Slavko Kanalec, direktor Acronija /Feto rma oou ski delovnik je še vedno poln delovnik)? "Sindikatom smo predstavili stanje na trgu in napove- na trgu in ustrezno ukrepa-di za prihodnje leto. Zrelo so li. " vzamemo, da je bil skrajšan tedenski delovnik prvi? "Spremljali bomo stanje Cas hitrih ukrepov Gospodarska kriza se iz finančnega seli v realni sektor, zmanjšuje se povpraševanje po delu. Bošttan Bogatai go polovico leta 2011. Strate- ....................................... ška usmeritev bi moraJa biti Ljubljana • Razpravljavci po- iskanje tržnih niš in iskanje sveta o možnostih, ki jih priložnosti na globalnem imajo delodajalci na voljo v t^u. kriznih časih, ki ga je organi- Dr. Valentina Franca s Fa- ziralâ Gospodarska zbornica kultete za management v Slovenije (GZS), so se stri- Kopru je izpostavila, da je k njali, da morajo v času vsem spremembam v gospo-rmanjŠanja števila naročil darskih družbah, kakršne se dati prednost ukrepom, ki pojavljajožlasti v kriznih go-ohranjajo zaposlenost. Zago- spodarskih situacijah, smi- tavljajo, da je konsenz s sod- selno pristopiti na podlagi alnimi partnerji nujen. pogovorov in v sc^as ju s sin- Samo Hribar Milič, gene- dikati in sveti delavcev. Jure ralni direktor GZS, meni, da Snoj z Zavoda RS za zaposlo- bo v Sloveniji v obdobju vsaj vanje je dejal, da bo ajihova enega kvartala večji dei go- glavna dejavnost pri presež- spodarstva delal "na bistveno nih delavcih v sodelovanju z nižjih obratih", s tretjino delodajalci usmerjena v manjšim obsegom poslova- zgodnje posredovanje. Prednja. Poudaril je, da ni garan- stavniki gospodarstva so po- cije, da bo to obdobje trajalo udarili, da so zaposleni ključ- le §tiri mesece: "Imamo do- ni in jih nočejo izgubiti, volj znanja, izkušenj, ambi- hkrati pa brez partnerstva in doznosti, da pridemo iz kri- ustreznih ukrepov države ze. Treba bo pogledati tudi, tega ne bo mogoče doseči, kakšen je trg dela. V gospo- Predsednica Sindikata ko- darstvu so zadeve resne, po- vinske in elektroindustrije trebujemo hitre in účinkoví- Slovenije Lidija Jerkič je iz- te ukrepe in spremembe." postavila, da je lahko 36-umi Dr. Bogomir Kovač sedanjo delovnik z znižanjem plače krizo ocenjuje kot krizo sto- le kratkoročen, ne pa dolgo- letja. Po njegovem naj bi kri- za trajala vsaj 30 mesecev in kot čas izhoda ocenjuje dru- gospodarstvo. ročen ukrep, ki bi lahko rešil svetovno krizo in slovensko Gorenjska 96 MHz RADIO z a radovedn Veliki dobrodehii koncert Športna dvorana MEDVODE, pri OŠ S vetje 24, januar 2009, ob 19. uri f « I A i8 KMETIJSTVO cveto, zaplotnik si Gozdne ceste so bolj urejene Letos so opravili vrsto vzdrževalnih del r\a gozdnih cestah v tržiški občini. Pomoč Zavoda za gozdove in družbe Born. Stoian Saië Itiit. Občina Tržič je že konec lanskega leta u skla d Qa SO nasipali gozdno cesto Bez- govca-Vetrih. Slednja družba je v povezavi z Občino Triič konec poletja poskrbela za načrte letošnjega vzdrževa- asfaltiranje ceste na začetku nja gozdnih cest s tržiško Dovžanke. Asfaltirali so ma-enoto Zavoda za gozdove in kadamsld odsek od konca as-družbo Bora. Izvedli so javni faltiiane javne ceste iz Jelen« razpis za izbiro izvajalca del, dola do starega asfalta na na katerem je imel najugod- Dovžanki. Z deli, ki so stala nejšo ponudbo zasebni pod- okrog 19 tisoč evrov, so zago- jetnik Anton Dobre. Ob kon- tovili prevoznost klanca nad cu maja so se lotili del na vasjo in odpravili moteče gozdni cesti Srpiči. V prede- prašenje za okoliške slano- lu pod Storžičem so nasuli moker klanec in izravnali cesto na odseku Medvodje-KoŠucnik-Vrlače. Na gozdni valce. Asfaltirali so tudi makadamski del na začetku gozdne ceste na Bistriško pianino. Tam so iiredili cesti Medvodje-Vetrih so na- manjše parkirišče, za kar so suli usad in očistili vzdolžne investitorji zagotovili blizu g jarke. tisoč evTOv. Kot ocenjuje trii- Poleti so potekala dela na ški župan Borut Sajovic, je več odsekih. Nasuli so cesto bUo sodelovanje med občino, v Gabrčev rovt nad domačijo zavodom in zasebniki uspeš- Pavšel in od Pinča do Vetri- no. Skupaj so izpeljali korist- ha. Popravili so oporni zid na ne naložbe, ki so za ohranja- cesti do Spodnje Breznine. V nje gozdnih cest v gorshh sodelovanju z družbo Bom predelih zelo pomembne, Naklo Tradicionalno srečanje kmetov Iz treh občin v Pivnici Mannšek v Naklem bo v petek, na Štefanovo, z za-Čeflcom ob url že tradicionalno srečanje kmetov Iz kranjske, nakelske in preddvorske občine. Prireditelji so na srečanje, ki )e namenjeno predvsem druženju^ povabili tudi predsednika kmetijsko gozdarske zbornice Cirila Smrkolja, gene* ralnega direktorja direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branka Ravnika, župane vseh treh občin, predstavnike kmetijskih zadrug, Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj in Biotehniškega centra Naklo in druge. C. Z. MM i«l il Ne »krbifro, bodit« sr«2ni! Čisto majčken« cene In Varen kredit za va»! Izkorísíite dû 3.000 EUR popusta, odvisno od izbranega modela. SLupiM penbi: 4 3 • 9 JI/100 t.m PinHI)eCOi:I19-244 g/àm. SicviIa vozil modelov te ojnejrno. Avtohiša Vrtač, d.0.0. Kranj Otlmka e«ffa 4.4000 KRANJ rel.: 04 27 00 200, lokt: 04 77 00 222 WWW. ovtehitovrtaCiSi Od v • zivim Lado Debeljak 2 Jarčjega Brda, po domače Podmlačanov, je letošnji najskrbnejši gospodar gozda po izbora Zavoda za gozdove, enota Kranj. BoSttan Bogataj • •i • jarčje Brdo • "Gozd je dolgotrajna naložba, Icjer v enem letu, tako kot na primer v poljedelstvu, ne moreš narediti nič. Zato mora vsaka generacija misliti tudi na potomce," pravi Lado Debeljak, eden izmed letošnjih naj-skrbnejših gospodarjev, in se ob vprašanju, kaj mu pomeni takšno priznanje, najprej zadovoljno nasmehne, nato pa pove: "To pomeni, da delam dobro in v pravi smeri." Zaveda se, da se je o pomenu gozda treba učiti že od malega. Njega je na gospodarjenj e z lesom navajal oČe, i^ào Debeljak, Podm \ ača nov z ) arčjega Brda, j e letoš nj I naj sk rb nejši gospod a r gozd a v čepnv tega takrat niti ni vedel. "Malo mi je povedal, nekaj pokazal, velikokrat pa se kranjski enoti Zavoda za gozdove. Tako kot njegov oče, tudi žago, razloži pomen varnosti treba dolgo vleči z vitlom. moiaŠ pri delu tudi prilagaja- sam uči dela v gozdu otroke, pri delu v gozdu in podobno. Tako ne uničujemo podrast-ti, saj se delo v gozdu spre- "Kdor od malega ne živi s S svojim' gozdarjem Boja- ja, hkrati pa gre hitreje," raz- rainja, pravi nagra)enec. Tako se spreminjajo gozdar- tem, ne dobi pravega p>ogleda nom Egartom se dobro tazu- loži sc^ovomik. Poleg gozda na gozd. Z delom v gozdu se me, upošteva njegove nasve- imajo še 14 hektarjev travni- ški načrti pa tudi iismeritve, pridobiva odnos do njega, iz- te, obojestransko pa tudi želje ka in nekaj njiv za domaČe saj so včasih veliko pogozdo- veš, da ni vse za posekati, da in predloge. "Vedno prideva potrebe, od leta 1976 pasejo vali, danes pa gre vse bolj po je gozd dolgoročna naložba, skiipaj, sicer me ne bi predla- od 20 do 25 glav živine. Se tri naravni poti. "V zadnjih de- Seveda sekamo letni etat, ki gali za skrbnega gospodarja," leta prej so straši odprli prve setih letih je bilo tudi pri nas ga določi gozdar, žal pa na- v smehu pove Lado Debeljak, tri sobe in se pod^U v vode veliko ujm, ko se prej poka- prej načrtovan sistem vdiko- Nekaj lesa tudi sami razžaga- kmečkega turizma. "Danes žejo nepravilnosti, tudi zara- knt podre lubadar aH ujma," jo, največ za lastne potrebe, imamo devet sob, kmetija in turizem pa se dopolnjujeta. Danes Pomlačanovi 20- Mi imamo vso zemljo v bre- di pogozdovanja. Žledolom pove Podmlačan. Ta skrivno- nekaj tudi za prodajo. nam lomi bukve, snegolom sti gozda ne in navaja le smreke. Tako od nasadov, Id svojih otrok, ampak tudi spodarijo s 30 hektarji meša- gu in je zato velikokrat težko, smo jih z očetom opravili učence iz šol, ki se podajo nega gozda, skoraj vse je v stroji so dražji, po drugi stra- pred 30 letí, pred nekaj leti spoznavati naravo in kmečko enem kosu in lepo urejeno, ni pa smo bolj zanimivi za zaradi snegoloma ni ostalo življenje. Razkaže jim dreves- sa) gre po sredi cesta, z vlaka- turiste, ki si želijo miru in skoraj nič, le veliko dela za ne vrste, skupaj nabirajo mi je dobro urejen dostop, oddiha na svežem zraku, v majhen učinek," pojasni De- gobe ali kostanj, pokaže jim, "Z dobrim sistemom vlak bližini je tudi smučišče." beljak. kako uporabljamo motorno imamo odprt gozd, kjer ni pove Debeljak. Lipicand tudi Globokem Največja vzrejna hiša lipicancev na Gorenjskem ima ta čas v hlevu štirinajst konj; vzredijo dva na leto, večino prodajo v tujino. vIakiana Ahačič Globoko - Vzrejna hiša Bar-bana je dobila ime po prvi li- picanki, ki jo je pred trinajstimi leti kupil Janez Petemel iz Globokega. Kol pravi, se je začetno navdušenje nad konji in iskanje idej za Širitev dejavnosti v dobrem desetletju razvilo v zdaj že uveljavljeno vzrejno hišo, v kateri se poleg vzreje, vzgoje in prodaje konj Z ženo ukvarjata tudi z organizacijo voženj 2 iipi- caosko dvovprego za prevoze ob porokah in drugih sveča- janež Peternet s soprogo In avtorjem fotografij Milanom nih dogodkih ali v turistične Malovrhom / cerud namene. nez Petemel je na tekmovanje pripeljal štiri konje. Sam je nastopil s kobilama Lipico in Betalko v srednje težki kategoriji in v svojem premier-nem nastopu na tem tekmo- Na Gorenjskem je pri različnih lastnikih in rej* cih treniitno nekaj manj kot 50 lipicancev, ^est jih imajo na Brdu, vzrejna hiša Barbana pa je s štirinajstimi konji lastnica največjega števila lipicancev na Gorenjskem. Da bi dejavnost, ki je na ključili z otvoritvijo razstave li ukvarjati s tekmovanjem vanju osvojil drugo mesto, v Gorenjskem Se vedno no- fotografij Milana Malovrha konjskih vpreg in se prvič maratonski vožnji pa je celo vost, predstavili javnosti, so in slik Maje Fince. udeležili tekmovanja v Lipici, zmagai. V prihodnje želijo pretekli konec tedna že tretje Kot je povedal fanez Peter- kjer so poleg domačih nas to- tudi sami organizirati tek leto zapored pripravili dru- nel, imajo v vzrejrd hiši Bar- pde tudi vprege s Hrvaškega, movanja, ob tem pa imajo žabno prireditev, na kateri so bana v Globokem še veliko Slovaškega, Madžarskega in med načrti tudi povečanje predstavili svoje delo in jo za- načrtov; letos so se tako zače- iz Avstrije ter Romunije. la- hleva in jahalnice. i I ft % infb@g-glas.si 19 ljubezni Razmišljanja o vzgoji Avtorica: soddina pedagoginja Damjana Šmid PanijdĐd veljd od z6.12. do 31.12.200B»qz. do razprocteje akcijskih zalog vtem terminu. 3704/GB fl^SlM onicđ »»VUlfi Gorenjski Glas s s s i \ ^ AlUn lVfBl SREDNJEVEŠKE KOVNICE NA SLOVENSKEM Cena posamezne knjige je € + poštnina Naročniki imajo 10% popusta NarocîafrjÇ po nu ali po e-pošti: naro 2) kfogliCna raketa, ;)retnera 51 min, doseže vilino od 55 do 65 m ko lekcija je sestavljena Iz razIlCnlh efektov, St.art.: 7581661 Î m AT/íL Macolca ibtiosním oO trtu s trdo površine rahlo zasveti in poči, spada v situpino plrotelinifnih Izdelkov, fcatefe gla^ pok inieidkopoZfPI prodaja od 19.12.do 31.12.in se stneuporabljatlod 26.12.do 02.Q1. it.art.:9137158 trajanje: 35 sekund ti Kitajski zid (kM0M«a» 16 smins ooniemetna betsrtla, f) 19 m. rdeči, zeleni in iïiodrl l;sinetíi 1(1 se fazpoCîjo v zlatD'ice Cg prasketajoča krirantemo, efekt dDsežE vjSIrui 25 m. it ari: 743II317 trajanje: 75 sekund «fšf. Stonosa OBUaerlji 3) IGO strelnBzelo veiii;d ofinjemaIna batgnj.d, fi 16 m. rdečL njineni n zeleni kunteti serazpoSijo v rdečo. r;jmeno in zeleno potoniUi z gorečim nebom ler zlate žoge z gorečim neoom. efekt doseie višino 25a§t.art.:9137191 _ • « C ANT i trajanje: 57 sekund kaos i6it*nr1» 11 je sestavljene 12 dveh $|ik: prva bruha zlate in modre Tvezdeter ziste rlbke, dniga zlate pr9s);etejoč« in rdeče zvezde z vmesnimi Ivižgi. elekt doseže višino 1,9 m, štart.:743Q563 U ' Sredstva uctarab^^e orevidno P^cd i^pc^ t^oo virino oreewiie r^mdAt m oodatàe o i^efkv Vsem ariiUom. protfajema 01 procia^a foitnim ose&em.^l^m od 14 let za ^atagono 1 16 ^tza kacegoigo ? in 16 ist ^ ^auganio P] in kategorijo 1 do IQOO g neiu eitsniozivnsr mA,«e f NCMi Prodoja ognjei^imh (zdefiiov kategonle çtbrtt uť I ne ( je paV f8 dovai;D nd otf 19 denmota A 4 ^^ » DARILO NAROČNIKOM V LETU 2009 Pohodne palice Kuharska knjiga Termovka Sai z žepkom Plačniki letne naročnine lahko letos izbirate med sestlmi darili. Ponudba velja do 5. marca 2009, če boste letno naročnino plačati na sedežu Gorenjskega glasa, 8leiwelsovd cesta 4, Kranj, vsak delavnik od 8. do 19. ure. Na začetku bo izbira največja, zato pohitite, saj ne moremo vedeti, za kateri izdelek se boste odločali. Gorenjski Glas A 20 ZANIMIVOSTI info @2-gíflS. si Presenečena v nova narocnica Marta Podobnik je doma v Cerknem in je postala srečna Stiritisoča nova naročnica, ki smo jo razveselili z lepo nagrado. Di na Kavčič po malo. Pove, da prebere ce-............................ lega, Se posebej se ji zdijo za- lO jo poklicali po tele- nimive priloge, zelo rada pa čestitali in povedali, rešujetizdikiižanke.Majtaje da za nagrado prejme sede dni bivanja v Termah Ptuj polpenzionom za dve osel upokojena delavka iz Ete, ki je pred leti izgubila moža. Ima sina, dve hčeri in kar se- je sprva mislila, da gre za dem vnukov: Blaža» Evo, >i ie. da dokler na- Urio, Anko, Vesno, Nives in Rekla driala v rokah gala o Sandro. Najmlajša vnučka nikomur ne bo nič razla- veliko čuva, jima skuha kosi- Ob našem obisku je vid- lo, nemalokrat pri njej tudi no ganjena prekipevala od prespita, saj je hčerka zapo- veseija in hiteia pripovedovat, slena kot medidnska sestra v hčerko in psihiatrični bolnišnici v Idriji 'lita tudi in opravlja delo v izmenah. vzela počitnic vnučka. Veselje je bilo nepo- Druga hčerka je anestezistka pisno, saj v toplicah še nikoli v Splošni bolnišnid v Šempetru, sin pa z družino živi v Ro-činja Vsi jo večkrat obiščejo in tudi za silvestrovo sa obi- ni bila. Čeprav Cerkno ni na Go-renjslcem, ampak na drugi strani Škofjeloškega hribovja čajno vsaj do polnoči skupaj, in je Marta rojena PrimoriQ. Takrat odpirajo darila. Marta C^renjski glas že je za najstarejše vnukinjê da- podkožo". Ko so jo poklicali rila že kupila, za najmlajše še s Centra slepih in slabovid- ne. Sama vedno dobi uporab- nih in ji časopis ponudili va v brezplačno branje, j< na darila, na primer pižamo ali jopico. Letos pa. pravi, je volila. Začela ga je brati in po- največje daiilo že dobila. Pristal ji je všeč, saj piše o vsem nesel ji ga je Gorenjski glas. » » Presrečna Marta Podobnik ob prevzemu nagrade Kranj Darilo Elektra Gorenjska kranjski porodnišnici Elektro Gorenjska je Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo (6GP) Kranj v petek v prostorih bolnišnice podaril moni» tor za spremljanje življenjskih funkcij pri novorojenčkih in porodnicah. "Skladno z dolgoletno tradicijo družbeno odgovornega podjetja smo se v Eiektru Gorenjska odloČili, da bomo deJ sredstev, ki bi jîh sicer namenili za poslovna darila, podarili BCP Kranj. Vesel sem, da smo skupaj z BCP poiskali način, s katerim je naše darilo namenjeno dolgotrajnejši uporabi in ni namenjeno samo enemu posamezniku, ampak mnogJm novorojenčkom in njihovim mamicam," je povedal predsednik uprave Elektro Gorenjska jože Knavs. Monitor je stal osem tisoč evrov, Aleš Rozman, dr. med., specialist anesteziolog, je povedal: "V bolnišnici smo imeli doslej pet monitorjev, a nobeden od njih ne omogoča invazivnega nadzora življenjskih funkcij. Ta monitor pa že ima to opcijo." V kranjski porodnišnici se je letos do petka dopoldne rodilo 1420 otrok, kar je precej veČ kot lani, ko se je v istem Času rodilo 1325 otrok. "Začeli smo uporabljati tudi nov sterilizator, ki smo ga kupili s pomočjo Gorenjske banke, ki je letos donírala 50 tisoč evrov," je povedala Lea AKčin, pomočnica direktorice za področje zdravstvene nege v bolnišnici. S. K. Sin Pokojni tržiški čevljar jože Ribnikar je izdela! jaslice, ki so ljudska umetnost. Avtor nove postavitve je sin Vinko, znani akademski kipar. Za galerijo skrbi Daniel Zupan z družino. Stotak Sa;e Tržić • Hiša s številko Virje 9 stoji v starem delu Tržiča med Kumikovo hišo in župnijsko cerkvijo. Iz Cerkvene ulice vodi vhod v Galerijo družine Ribnikar, kjer hranijo stare Tekčeve jaslice in droige ujnetnine. Mnogi že vedo, da so tam jaslice na ogled vsak dan med 25. decembrom in 2, februarjem. "Doma sem bil v Kovorju. Že kot otrok sem šel okrog božiča večkrat peš v Tržič, da sem si (jedoval TekČeve jaslice. Takrat se mi je zdel čudež, kako je če^djar Jožef Ribnikar naredilr da se lesene 6-g;urice premikajo. Naključje je hotelo, da sem pozneje spozmal njegovo hčer Sih^o. Daniel Zupart z družino skrbi za predstavitve v Galeriji družine Ribnikar. Po poroki sem se leta 1966 preselil k njim in pomagal delo očeta, ki je prezgodaj V ozadju risba in relief upo- barve. V galerijo smo letos pr- tastu pri postavljanju jaslic ymrl," j« Daniel Zupan opi- dabljata pokrajino, ki se za vič postavili Vinkove umetni- Betlehemom nadaljuje v glo- ške jaslice, ki jih je imel na bino. Novost je osvetljena evropski razstavi. Tam so nje- niša na steni, kjer trije kraiji govi leseni Idpi svetnikov, re- sprašujejo Heroda o rojstvu liefeia glava Kristusa, razpelo do njegove smrti leta 1970. sal ^odovino jaslic. Dve desetletji zatem smo na podstrešju urediD stalni [^polnjena vizija božične zgodbe Jezusa. Vsaka figura iz lesa je in sveta družina, ki od letos V mnctóh letih vztrajnega unikat zase. Posebnost so krasi poštno znamko. Na ste- pro^or za razstavo. Ze takrat so prihajali mnogi obiskovalci, jaslice pa so raziskovali tudi strokovnjaki. Dr, Emili- dda je Čevljar Jožef izrezljal dvojne ali trojne figure iz nah so oljne slike, ki jih je na- jan Cevc je zapisal, da so iz lesa številne človeške, ži- enega kosa lesa. Barve na fi- slikala Marica Šmid, Vinkova Tekčeve jaslice ljudska umet- valske in angelske figure, ki v gurah je Daniel skrbno ob- in Silvina sestra. Moja žena nost, ki je nastala iz srčne po- osrednjem delu jaslic prika- navijal. Vsako leto zamenjajo vztrajno podpira galerijsko trebe, vere in veselja nad bo- zujejo rojstvo Jezusa in teda- mah na jaslicah, pri čemer dejavnost," je povedal Daniel žičnim dc^odkom. Ocenil je, nje prebivalstvo. Očetovo vi- pomagata tudi sinova Tomaž Zupan. da spadajo med najlepše do- zijo božične zgodbe je Vinko in Marjaa Obiskovalci prihajajo na sežke ljudske in verske kul- dopolnil z začetnim prizo- 'Oba imata že družini, ogled Tekčevih jaslic od vse- ture pri nas. Ko smo leta rom Marije in Jožefa med Tudi petim vnutom so jasli- povsod. Največ je Gorenjcev. 2000 uredili v pritličju Gale- iskanjem prenočišča in ce v veselje. OUokom je pose- Zupanovi so najbolj veseli njo družine Ribnikar, je Jo- končno sliko bega v Egipt V be| všeč oglašanje ovc in ptic, obiska rojakov iz tujine. Med žefov sin Vinko Ribnikar po- ospredju je dodal propadaj o- pretakanje vode in kroženje njimi so tudi potomci če v- skrbel za novo postavitev jas- či tempelj in akvadukt, kar angelov nad odrom. Na noč- Ijarja pr' Putnik, ki je imel Uc. Znani akademski kipar je ponazarja konec antike in za- nem nebu utripajo zvezde, delavnico na mestu sedanje čutil dolžnost, da dopolni četek obdobja našega štetja, zvezda repatica pa spreminja galerije. Tudi kužki so radi urejeni Kranjčanki Špela in Urša sta odprli pasji salon, kjer bosta razvajali kosmatinčke. Vilma Stakovnik Gorenjskem pa je tega malo ..............................................................................in povpraševanja lastnikov Kranj - "S sestro imava radi kužkov je dovolj. Naj pa po- kužke, posebno Urša, ki je še vem, da vsak kužek potrebu* študentka, zelo uživa pri je nego, saj je treba kužke po- delu z njimi. Zato sva se tudi česati, jim razvozlati dlake, odloČili za šolanje, kjer sva se očistiti ušesa, urediti nohte, učili, kako negovati kužke, jih tudi umiti, Vendar pa da so lepi in urejeni. Nato pasji salon ni veterinarska sva se odloČili, da skupaj od- ambulanta, zato lastnike preva pasji salon tukaj na kužkov, Id so bolni oziroma Zlatem polju. Prostor je bilo imajo težave z zdravjem, nakar težko dobiti, saj je vsak, potiva k veterinarjem," po- ko sva mu povedli, kaj name- jasnjuje Špela in dodâja, da rava početi v njem, pomislil, so v njunem salonu dobro- da bo okoli salona velik hrup. došli vsi kužki, le za tako Vendar nikakor ni tako," je imenovane razstavne kužke Sestri Špela Končina in Urša Ojsteršek imata radi kužke, ob sobotnem odprtju salona se nista specializirali, saj ti prepričani pa sta» da pnv vsak kosmatlnček potrebuje povedala Špela Končina, potrebujejo posebno nego primerno nego./ medtem ko se je Urša že tru- že od prvih korakov naprej, dila z xmiivanjem in česanj em prvih obiskovalcev. "Kužki večina dobro pre- pravi Špela in dodaja, da dali ime Kosmate tačke, tudi našajo nego. vendar opaža- kužke negujeta zgolj z na- oblačila za kužke, zlasti za "V Ljubljani je že nekaj po- va, da so bolj umirjeni, če ravnimi šamponi, prav tako nudbe podobnih salonov, na lastnikov ni zraven/' tudi pa imajo v salonu, ki sta mu manjše, ki jih pozimi rado zebe. k ZANIMIVOSTI 21 invalide Petrâ Škofic je prepričana, da pleše lahko prav vsakdo, zato si želi ustanoviti plesno šolo za ljudi s posebnimi potrebami. íasna Paiadin tudi z VDC Sožitje v Meng- ..............................................................................z invalidi s cerebralno pa- Kamnik • Mlada, 26'Ietna ralizo v Sončku, z Društvom Radomljanka, ki zdaj živi v študentov invalidov Sloveni- Kanmiku, je s plesom zazna- je in drugimi skupinami po movana že skorajda vse živ- vsej Sloveniji. ljenje, saj je do konca sred- "Kmalu sem v tem delu nje Šole ples zelo uspešno začela zares uživati. Odziv trenirala» ko pa se je začela invalidov in drugih oseb s preizkušati tudi kot plesna posebnimi potrelwmi je na- učiteljica» se je povsem po mreč neverjeten. Zelo so naključju srečala s področjem, ki ji prej nikoli ni bil blizu. hvaležni vsem, ki jih obravnavajo kot sebi enake. Sama zdaj nanje ne gledam "Pred petimi leti, ko sem prav nič drugače, tudi glas še delovala v plesni šoli, so povzdignem, Če je treba, ne me poklicali v tedanji dajem jim prav nobene po- ZUIM, saj so se maturantje tuhe, saj vem, da so se spo- želeli naučiti četvorke. Brez sobni nau6ti vsega," je od- kakršnih koli izkušenj in ločna Petra, ki se je odloČila, polna predsodkov sem se s da bo na tem področju v Slo- strahom podala na prvo vajo, veniji naredila nekaj več. Po- saj nisem vedela, ne kako vezala se je s strokovnjaki na naj se stvari lotim ne kaj me Čaka. Nekako sera pričakova- Nizozemskem, kjer je ples na vozičkih razvit že vrsto la. da mi bodo invalidi, Id si let. Na izobraževanjih v tuji- Petra Skofic Želijo naučiti plesati, vzeli ve- ni se je navdušila nad njiho- liko energije, pa je bilo v res- vim pristopom, zato si je za- nisem predstavljala, Česa delam s temi ljudmi zato, niči povsem obratno. Ko dala cilj, da vse to prenese vsega so zmožni, ko pa sem ker to preprosto rada po- sem se s prve vaje vrnila do- tudi v Slovenijo. Januarja od- v tujini videla invalide plesat, Čnem. Vesela sem bila pred- mov, sem se zjokala, ker haja na izobraževanje v An- sem od navdušenja dobila vsem zaradi pozornosti me- sem se zamislila, nad kakš- glijo, kjer bo kot prva v Slo- kurjo polt," razlaga simpatič- dijev, saj brez njih tabujev o nimi malenkostmi in neum- veniji skušala pridobiti ličen- na Petra. invahdnosti in plesu ne bom nostmi se pritožujem - Če co za inštruktorja plesalcev me bolijo noge na primer - ti na invalidnih vozič^. Za svoja prizadevanja pri mogla podirati." delu z invalidi jo je revija Petra pravi, da je sčasoma mladi pa so bili tako iskreno In kako se invalide na vo* Naša žena letos nominirala preprosto pozabila, da so veseli, da jih je nekdo prišel zičkih nauči plesat? "Ja, tako za priznanje v akciji Ljudje njeni plesni učenci v čem učit plesat in jih vzel za sebi kot vse druge ljudi-korak za odprtih rok. "Seveda sem drugačni. Zato si želi usta- enakovredne," pravi Petra korakoiTL Tudi oni plešejo v bila te nominadje in pozor- noviti plesno šolo za ljudi s Skofic, ki je sicer zaključila paru, lahko dva vozička sku- nosti vesela, čeprav se mi je posebnimi potrebami - za in- študij pedagogike, a se zad- paj, čeprav je lažje, če je eden zdelo, da so drugi nomini- valide, slepe, gluhe in druge nje obdobje z vsem srcem in v paru hodeči- Nekaj stvari je ranci naredili res veliko, da - saj ni nobene potrebe, da bi velikim veseljem posveča sicer prilagojenih, ampak • so se za nekaj žrtvovali, česar bili prikrajšani za plesne plesnim tečajem. Sodeluje vse se da! Tudi sama si sprva zase ne morem reči. Sama užitke. Sporočila z božičnih jelk Tržiška mladina je ponudila vrsto idej za okrasitev božičnih drevesc. Kovor in okoliške vasi so podale roke Tržiču. Stoiam Sate storžem dodali Še ročno iz- ..............................................................................delane obeske iz keramike. Tržič • Turistično društvo Ekipa Mladinskega centra Tržič je v dneh pred prazni- Tržič je izdelala verigo otrok ki pripravilo v občinskem različnih ras, ki se držijo za atriju božični sejem, na ka- roke, na veje pa je obesila terem obiskovajd najdejo iz- odprte dlani iz papirja. Prvi delke za vsakdanjo rabo, da- razred verouka v župniji Tr- rila in krasitev doma. Za žiČ je naredil sveče in okra» slednje opravilo so ponudili ske iz p>apirja ter belo verigo marsikatero zanimivo idejo iz pene. Tržiška enota Var- udeleženci sobotnega tek- stveno delovnega centra movanja v okraševanju bo- Kranj je ročno izdelala kera- žičnih jeik. mične angele in druge okra- Učenci podružnične šole ske. Podružručna šola Lom Podljubelj so postavili Smre- pod Storžičem je oblikovala Čico gozdnih palčkov. Zaojo obeske iz furnirja, odpad- Okrog smrečice z grbi vasi so zaplesali učenci In učiteljice so izdelali okxaske iz lesa in kov lesa in oblancev. Skupi- Iz Kovorja. lišajev» veje pa so přepletli s srobotom. Snežake iz lesa in na iz Vzgojno varstvenega zavoda Tržič je predstavila mo sodelovanje in podporo, co TD Tržič Marjano Zu- zvezdice iz vej so naredili pozlačene obeske iz pene. S spoštovanjem in upošteva- pan jim je izročil nagrade ani prometnega krožka pri Učenci podružnične šole njem drug drugega bomo za izdelke, ki so jih ocenili SPV Tržič. Učend Osnovne Kovor so dodali voščenim pomagali narediti našo obči- |anez Šter, Jernej Kosmač šole Bistrica so se odločili za obeskom papirne grbe vasi no še prijaznejšo in lepšo." in fožlca Lavrič. Seveda so Božičkove škratke, za kaiere »z krajevne skupnosti. Na Mladim se je zahvalil za bili veseli tudi daril, ki jih je so uporabili storže in blago. plakal so zapisali: "Podaja- dobre želje tržiški župan Božiček razdelil med naj-Osnovnololci iz Kiižev so mo roke Tržiču ter ponuja- Borut Sajovic. S predsedni- mlajše, Za otroke pripravili igrico in darila Z obiskom dedka Mraza je društvo Poskoči simbolično zaznamovalo odprtje novih prostorov na Savski cesti. Mateia Rakt nov sindrom v okviru Soži^a ...................................... Ljubljana. "Pri terapijah smo Kranj - Otroke iz humani» dosegali zelo dobre rezulta- tamo-invalidskega društva te, zato smo se odločili, da Poskod, ki so se jim pridružili še otrod iz medobčinske- ustanovimo lastno dnjštvo." Lani so za nekaj časa preki- ga dmštva za gluhe in na- nili terapije, ker so začeli ^ušne Auris, je minulo so- urejati novo telovadnico, ki boto obiskal dedek Mraz. so jo opremili z vsemi po- Otroke so najprej razveselili trebnimi pripomočki za raz- z igrico, ki so jo pripravili voj motore. Delati so spet Tine Miklavčič in otroci iz začeli letos decembra. "Ime- podružnične šole Kokrica, li bomo tudi svojega spedal- nato pa je dedek Mraz otro- nega terapevta, poleg tega pa kom razdelil darila. bomo začeli izvajati terapijo V društvu Poskoči pa so se s konji na Cmgrobu in pro- že v začetku decembra razve- gram za razvoj motorike pri selili posebnega "darila", in osebah s posebnimi potreba- sicer selitve v nove prostore mi," je razložila in dodala, da na Savski cesti, kjer so uredi- nameravajo v prihodnje pri- li telovadnico za otroke s po- dobiti še logopede, izvajali sebnimi potrebami. Društvo pa naj bi tudi plesne vaje. Te- je po besedah tajnice Roma- rapije bodo predvidoma za- ne Venke Pečar sicer sprva čeli februarja, je še dejala Ro- delovalo kot sekdja za Dow« mana Venka Pečar. Otroke iz društev Poskoči In Auris je minulo soboto obiskal dedek Mraz. Trboje Pojejo TrbojcI vseh starosti V soboto zvečer je bif v trbojskem Domu kulture letni koncert Mladinskega pevskega zbora Trboje, ki ga vodi Franci Sekne. V zboru je kar precej več pevk kot pevcev, vendar je slednje kljub temu močno slišati. V prvem delu koncerta so zapeli Trubarjevo Jogerske vere obilna izlaga, Mozartovo Ave verum, ljudski So še rožce in Dajte, dajte, ki je pri zborih vse bolj priljubljena, ter Šuštarski most. V goste so na koncert povabili obe pevsk skupini, ki tudi prepevata v njihovem kraju. Najprej so nastopile Trbojske ljudske pevke pod vodstvom NevenkeVidmafr kijih je Franci Sekne za ta večer preimenoval v Trbojske rožice. Zapele so ljudsko Tam na vrtnf gredi in ponarodelo Naš maček, pri kateri jih je s harmoniko spremljal {ože Čebašek. Za njimi pa je zapel še moški nonet Zasavski fantje pod vodstvom Katarine Žebovec, ki je zapel ljudski Obljubil si z mano in Črni kos. V drugem delu so mladi trbojski pevci zapeli nekaj tujih pesmi: Can't Buy Me Love, Tuxedo junction in Sambabrasll ter Visoko pesem in Dan ljubezni, s katerima so se spomnili poroke dveh svojih Članov letos poleti. Sledili sta Še pesmi Beli cvet in Glej zvezdice božje, s katero so vsem. voščili lepe praznike. Ko se jezborovodja mladinskega zbora na koncu zahvalil vsem nastopajočim za sodelovanje in poslušalcem za obisk, je po* udaril, da je najbolj vesel tega, da so oboji, mladi in starejši, premagali predsodke in skupaj nastopili na prireditvi. M. Ž. GG naročnine 04/201 42 41, narocn}ne@i9-glas.si www.gorenjsklglas.sl KAŽIPOT, OGLASI HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Ndio^ijou obiai9 s^i^njno po trielonu C^/20M2-00. tđUu osrtnoni &!«iwriMvr ki poteka ob petkih v telovadnici OŠ Železniki. V tem šolskem letu bo orga» niziralo tudi planinske pohode v okviru programa Hura, prosti čas • pohodništvo osnovnošolci In predšolski. Vse dodatne informacije dobite po tel.: 040/425 561 (Aleš Jenster-le). âte^novanje Srednja vas - V petek, 26. decembra, ob 10. url se bo pri cerkvi sv. Radegunde v Sredrtji vasi pri Šenčurju začelo tradicionalno Štefanovanje, ki ga bo popestril blagoslov konj. Otepanje Bohinj • Gorenjski muzej v sodelovanju z Občino Bohinj vabi na tradicionalno Otepanje, ki bo v petek, na Štefanovo, 26. decembra, ob 19. ur) v Opienovi hiši pod Studorom. Oxpamuly izgubljeno mesto Bohinjska Bistrica > Gorenjski muzej skupaj z Občino Bohinj vabi v Muzej Tomaža Godca na muzejski večer predstavitve dokumentarnega filma Oxpamul, izgubljeno mesto, ki bo v soboto, 27. decembra, ob 19. url. FIlm vodí v domovino Majev, v gozdove mehiškega pol'otoka jukatan, kjer priznani arheolog dr. Ivan Šprajc popelje mehiško-slovensko odpravo na sled izgubljenega mesta Pared de Los Rayes. IZLETI Dražgoše Kranj • Planinci in pohodnfkl kranjskih upokojencev vabijo na pohod v Dražgoše. Izfet bo v nedeljo, n. januarja, odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Hoje bo za 4 do 5 ur. Prijave sprejemajo v društveni pisarni do petka, 9. januarja. Novi vodniki O naravi fu» »o s&sđoaao StFMlIf it00do2200 fotografu Cena za posamezni vodnik: 19p90 € * pcètnina (2â naročnike Gorenjskega glasa 20% popust) Cena za Komplet: 79,60 € + pcètnina (za naročnike Gorenjskega glasa: 69,C5 C) Gorenj ski Glas fi vas Na Kum Kranj - Planinci kranjskih upokojencev vabijo 2. januarja 2009 r^a pohod na Kum. Peljali se boste z vlakom do Trbovelj, nato pa bo 5 do 6 ur hoje. Prijave sprejemajo v društveni pisarni do 29. decembra. KONCERTI Božično-novoletr)i koncert Senično • Krajevna skupnost Senično vabi na tradicionalni Božično-novoletnI koncert, ki bo v soboto, 27. decembra, z začetkom ob i8. url v cerkvi svetega Jerneja v SenIčnem. Nastopali bodo: Vokalno-in^trumentalna skupina Zali Rovt, Romana Krajn- čan. Žiga Krajnčan, Manca Izmajlova, Primož Crašlč, Le Saxtique, D^band. Že ob 16.30 se bo pod vaško tipo vtem prazničnem času ustavil Božiček, ki bo obiskal in obdaril najmlajše. Vstopnine na koncert ni, so pa dobrodošli prostovoljr^l prispevki. Božični koncert Breznica - Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren Žirovnica • Breznica vabi vse ljubitelje božline glasbe na Božični koncert, ki bo v ponedeljek, 29. decembra, ob 19. uri v Župnijski cerkvi na Březnici. V goste so povabiti moŠkI oktet TEŠ Iz Šoštanja. OBVESTILA Erjavčeva koća med prazniki jesenice • Planinsko društvo jesenice, C. železarjev Jesenice, obvešča vse planince in ljubitel[e gora. da bo Erjavčeva koča na Vršiču odprta od 26. do 2S. decembra In od 31. decembra do 4- januarja, če bodo vremenske razmere ugodne. Več informacij na tel. št. 051/399-226 (oskrbnica Nada). V mesecih januarju, februarju in marcu bo koča odprta ob vikendih. PREDSTAVE Poroka $tefa Vampiča Ribno» Bohinjska Bela • S komedijo Poroka Štefa VampiČa e v Georgesa Feydeauja se bo Gledališče Belansko, ki deluj okviru Kulturnega društva Bohinjska Bela, predstavilo občinstvu v soboto. 27. decembra, ob 19. url v Zadružnem domu RIbno. v nedeljo, 28. decembra, bo ob 19. url ponovitev komedije v Kulturnem domu na Bohinjski Beli. I f i i PETKOVA PRIREOrreV Godti^e: Lutkovno ^(edsii&£e Tfi EGON Petek. 26. decem&er 200e. ob 17.30 uri v Krice Krace. Glâvni tro 22 SOBOTNA MATINEJA Ní predstave Sobota, 27, decembef 2008< ob 10. uri v Pfeiemovem dedali$6u 0»lll «I Mk«> IV-I Ck^renjski Gas o»/ mo iVi^ 1 Cena posamezne cnjige je 40 € + poStnina Naročniki imajo 10% popusta • Naročanje 00 tc efonu a 1 po e-pošlr: nnrocnmc^g'g as.s^ Prvâ izdajd kataloga Denar na Slovenskem 2007 je bila zeto hitro razprodana. To potrjuje, da je med zbiralci in jubitelji numizmatike izredno veliko zanimanja za tovrstno literaturo, kar nas je še dodatno spodbudilo k izdaji novega kataloga. Prt novi izdaji ne gre 29 ponatis starega kataloga, temveč za popolnoi^a nov koncept z obsežnimi dopolnitvami, ki celoviteje predstavljajo u porabo d ena rja na Slovenskem; novi katalog in je celostno precej bolj podoben nacionalnim katalogom drugih držav. Gorenjski Glas J Za vas b«USim0 čas y m \ I «i Škofi a Loka s kozí fotografsko oko Franceta Steleta 250 FOTOGRAFIJ ^^ Cena 31,50 eur ponmm za naročnike 10% popusta 4 » . » Gorenjski Glas Za vas beležimo čas Ekskluzivno na Gorenjskem glasu 500 strani obsegajoča knjiga, ki govori o življenju "iHhamika", ki ga je življenje premetavalo in utrdilo Zelo zanimiva knjiga zn Corenjcc. $aj se največ dogaja prav v naših krvjih, MCOVAMH&Ut Prvi Slovenec, kije bU dvakrat zapri na Golem otoku. VIHARNIK NA &A2POTJ1H ČASA Ceno 20 bralce Corenjskega ghso 20% popustom samo 23,2 eur ^ poštnina V' V vodniku je opisan Cm20tvrov, za rttrccnike 15emv+poM» NaroteH^ P« teltfemi 11.04/201-4241 ^ M eL poM: iivo mz^ pnmerne za pisarne, I. izgr« 197O1 prenovljene L 2004, CK, internet, telefon^ samostojni vhod, parkfr^ na mesta zagotovljena, cena 400,00 EU f^/mesečno ^ stre i ki cca* i20,00 EUR skupaj z ^reva* njem, In v pritličju 50 mt skladrS^ ča, samostojni vhod, svoje sanitarije, cena 220 EUR mesečno+stro- Iki. PARCELA-PRODAMO Kranj, preti Nal^lemu, v fndustnj* ski com v Izmeri 5957 m2 za proiz* vodnjo, skladiSča, parkirišče, cena 168 EUR/mj in U cca. 18 EUR/mz za komunalni prispevek. Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: maliogldsí@g-Qlas.5í Male oglase spcejemamo: za objavo v pet«k - v sredo do 13.30 in za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni cas: od ponedejka peîka neprekinjeno od 8.-19. ure, «J « mao-ojdsni Jg.dollure o K v : 24. m 31 NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAM DVOSOBNO stanovarije, Tržič, obnovljeno I. OS, primemo za starejše, vhod v iciu, »041/356-128 fllUATU ODDAH OPREMUcNO garsonjero v na Ziaten polju v Kraniu. o$&bi za določen ćas, «031/223-028 Boosrae gekkoprojekt nepremičnine Br^ 7$A, 4000 »O^nj .5t 04 2341 999 031 67 40 33 HIŠE PRODAM VRSTNA hiss, L). • Vižmai^e, 162,165 ni2 na zsmljilču 275 m2. vsi pdMjučKt, vpis v ZK urejen, csna 240.000 EUR oz, po dogovoru, prevzem moien , « 041 /672-631 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM AVTOMOBILI - preptai» konkurenčne ce^e, Uepax, cJ.o.o., Planina 5. Kranj, U041/773- 772 ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljeni vozil, gotovinako plačilo. Avto Kranj, d. o. o., Kranj, Savska 34, Kranj, tr 04/20-11 -413, 041 /707-145, 031/231-358 ZAHVALA 9 V 94. letu starosti je odšla k večnemu po6tku rmma, babica, prababica in tašča Marija Drinovec iz strah inja pri Naklem Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožaija, podarjene sveie, darovane svete maše. Posebna zahvala dr. Peharievi za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku Zupancu za lepo opravljeno sv. mašo in pogrebni obred, ministrantom, pevcem za lepo petje, organistki Alenki, pogrebni službi Navček, g. Mirku za zvonjenje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. ŽJ ujoéi vsi njeni Strahini, 21. decembra 200S ZAHVALA Ob izgubi naše drage Tatjane Oštir-Sedej se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem drugim. ki ste nam ob njenem slovesu stali ob strani, izrekli sožalje, podarili sveče ali darovali v dobrodelne namene. Mož Štefan, $inova Klemen tn Knštofz dfužino ter sestre Lejka. Stana in NUca MOTORNA KOLESA PRODAH MOTOR CAGIVA, Canyon, 600 c e. I. 07, 7.600 Km, 29 KW, srBbrri, servisiran, 2 opremo, cena 3.500 EUR, 9 aooa77s AVTODELÍ IN OPREMA MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKUUSDČNl p(egtedtf\kûmplel očala na recept bre2 doplačil Optika Aleksandra, Očartíd Kfanj, ». 04/23&C1-23 in Op^ ZAPOSLIMO fInofnehanika, strojnega nženfrla In magistra ali doktona stro-Iniètvs v razvoju. Priíave z dokazili; LE- EHNIKA, d.o.o,. êuceva27. IŠČEM PRODAM ŽIVALI IN RASTLINE ISĆEM DELO, pomoč v kuhinji ali čk&čenie, o 040/255-431 sooens 4 LFTKE QUME s platišči, 15 col. m pnliažnlk (l9tve} za renautt Scenic, I. 02, tt 031/678-826 PODARIM -- - LEPE mucks, staro dva meseca, tf 040/201-265 Iščeš delo? www.ms-kranj.si TEHNIKA KMETIJSTVO STORITVE NUDIM PRODAM PRIDELKI TV AKAI B, ekran 51 cm, stařeno ^0, cena 50 EUR, tt 041/243-713 fiGû67fi? PROD&M JABOLKA, krompir, zelje« iabolčrú sok, k>5, suho sadje, Malljcvc - Jeglič, Poc^ breúe 182.1ř04/&W1-144 ADAFTACUEADAFTAOJE, rKMiigradnje oć Ier[>el}a do strehe. Notranje omete, teađe. ksmnte éKarpe, n^fx^ In flafo varls OiiCrf^. z naéirr al vasín mAnalom, SGP ^tyci dn.o.. Stnievo 3a. \3,70 rn, ® acoa777 KURrVO PRODAM ORVA metrska dostava. « 041 /716-019 OLIVNO Ole in vino refoik. 0 041 /863-970 S0aS776 VLOŽENE iurčke, ugoc ino, « 03l/3C7.ie7 domrra VZRBJNE ŽIVALI PRODAM DVA BIKCA, stara 10 dni, « 041/347-499 9099771 KOBILO, jehano, star« 4 leta, tr 041/364^04 8009770 ASTERIKSSDJàLARcemanPe(ef,&p.. Seničf» 7, Kříže, tel.: 5^55-170. 041/733-709; žahjaie, içloji. roteto. lamelne zavese, Di«e komamiki, rrefi^. wAw.asënks BELJENJE m glajenje notranjih prostorov, premazi oken In vrat, odsli^nje« vanje lapel, dekorativni omeil in oples« ki.nnttglivKniprema? Pavech/ans.p,, Podbrezje 179, Nakfo, o 031/3&-29-09 NAJEM kombi vozJI za prevoz oseb ah tovora kombI prevozi Igor Konkolič B.D., Tnglavska ul. 12, Kranj, KRAVO simentalko, brejo s te^fiko. teiico brejo, dvobrazdni pfug. tr 041/571-150 STANOVANJSKA VEČ JAGENJČKOV, Arh Peter. Pred dvor, O 04/25-51^302 OPREMA OSTALO ZASEBNI STIKI 35.000 POSREDOVANJ, 11.000 poznanstev v preteklem letu is karak- t'^rïsllka ženitne posredovalnice panie za vse generacije, ki posredule POHIŠTVO PRODAM pO So, « 03/57-28-319. PODARIM KOTEL za zganjakuho 04/58-74-036 40 v TRG DELNO omaro in ra;t«gljiv lepo ohran)enc. 9 04/53-38-246 »oo6;n ZAMENJAM OBLAČILA AAZNE krznene izctelke, tople copate In krznene previs za avtosecisz z^nerdam za ćebelarsKo oprvno, med, par^ s beBniialibrez.0031/6ie-187 sooerAs DEKL£TAi brezplaČDO Ishko sc^oz/^ate faoM za iskrago MarČun» Breg pri Bistrici: Prepričan sem, da zdaj živimo bolje, če pogledamo samo, koliko se gradi, obna-Ija ... Vsekakor veČ denarja ostane v Sloveniji. Zato z ve> eljem praznujem ta praznik." Polona Boljte, Jesenic«: "Zdi se mi, da nam je v lastni državi na splošno bolje, treba pa je priznati tudi, da je bilo včasih vse lažje dostopno tudi navadnim ljudem, recimo službe, sta* npvania H Benjamin Kovič, Primskovo: "Danes imamo več svobode glede odločanja, več izbire, a je treba bolj trdo delati. Včasih so imeli vsi vse, danes pa le pridni, čeprav nekateri mogoče samo nimajo sreče." á * « 1 Glasbene mojstrovine Pred dvema letoma je bil v Poljanah tečaj igranja na orglice. Med tečajniki so bili tudi člani sedanje glasbene skupine Poljanski orgličarji, ki znajo na malih glasbilih zaigrati čudovite melodije. ložE Ko^njek Aprila 2006 je bil v Poljanah na pobudo kulturno-umetniškega društva Ivan Tavčar in Majde Debeljak te-Čaj za ljubitelje igranja na orglice, na katerem jim je zna nje za igranje na tem glasbilu utrjevaJ in širil naš znani akademski glasbenik in multi instrumentalist Vladimir Hro-vat iz Ljubljane, ki je pravi virtuoz v igranju na orglice. O^anizatorji tečaja so želeli z nastopi orgličaijev obogatiti kulturno življenje v vasi, Zanimanje za tečaj je bilo veliko, saj je v teh krajih precej ljudi znalo igrati na orglice. nekateri pa 50 se igranja na to Od leve: Anton Krek» Valentin Bogata), jože Dolenec in Milan Kalan ^sbilo posebej učili. Tečaja so se udeležili Štefka Križnar. takšnih glasbenih skupin v je pogum in voljo za igranje dov, durov, moJov in podo lože Dolenec, Anton Krek, državi. Njen umetnižki vodja in nastopanje. bno. Predvsem pa je potreb- Tomaž Pisk, Simon Čadež, je Anton Krek. Poljanski or- Poljanská orgličarji izvrst- na ljubezen do igranja na Milan Kalan, Tomaž Poljan- gličarji so začeli javno nasto- no poznajo skrivnosti in tem glasbilu- šek, Miha Mrak in Marjan pati že isto leto v domačih možnosti igranja na glasbi- Poljanski ovčarji znajo Šiftar. Večina tečajnikov se je krajih, lani in letos pa jih je lo. Na vprašanje, kaj je še po- iz svojih drobcenih glasbil odločila, da bo igrala zase, za spoznala tudi Slovenija. I-ani sebej pomembno za dobro izvabljati čudovite zvoke. "svojo dušo", štirie, Anton so nastopili kar 36-kTat! Lani igranje, odgovarjajo, da teh- Kdor jih želi slišati, naj pride Krek Iz Podobena, VaJentin in letos so nastopili na med-Bogataj iz Gorenje vasi, Mi- narodnih tekmovanjih ustlán Kalan iz Hotavelj in JoŽe nih harmonikarjev v Mokzt)-Dolenec iz Podobena, pa so n<^,lqerimaiobogatotradi- nika pihanja oziroma pravilen izdih in vdih zraka ter seveda tehnika uporabe glasbila. Tako imenovane kroma- na njihov koncert, ki bo da* nes. 24. decembra, ob 20. uii v cerkvi sv. Martina v Pol-janah. Predstavili se bodo s se odločili za nastopanje, djo igranja na to glasbilo. tične orglice imajo tudi po- prc^ramom božičnih pesmi. Ustanovili so skupino Poljan- Obakrat so prejeli bronasto sebno napravo, ki daje mož- prirejenih za kvartet ustnih ski orgličarji, ki je ena redkih priznanje, kar jim še poveču- nost igranja dodatnih akor- harmonik. Pridite! vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo še precej jasno, ponekod bo zjutraj in dopoldne megla. V četrtek In petek bo več oblačnosti, zapihal bo vzhodnik do severovzhodnik. Ponekod lahko rahlo sneži. Tudi ob koncu tedna bo podobno In Se nekoliko hladneje. Asr^iia flS ta okd)«, Urad u mctv^ft^loeij« SREDA -5/4°C ČETRTEK -4/2°C PETEK -6/-rc k iAtytt 0 «c KRATKE NOVICE i. Luč miru potuje po Sloveniji Luč miru iz Betlehema je tradicionalna decembrska akcija, ki nosi v sebi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. V slovenske domove jo vsako leto ponesejo slovenske skavtske in taborniške organizacije. V Kranju so luČ miru sprejeli 19. decembra in jo v dnevih do božiča ponesli v 26 okoliških župnij. Z lučjo miru so obiskali tudi župane občin Nakb, Tržič, Kranj, Šenčur, Preddvor in jezersko. Na sliki: v Kranju je dar miru spreje podžupan Bojan Homan. Preddvor Potopili bodo božično drevo v Preddvoru bodo tudi letos potopili osvetljeno božično drevo v jezero Črnava. Dogodek, ki bo na božični dan, 2$. decembra, ob uri, pripravlja Turistično društvo Preddvor, s smrečico pa se bodo potopili člani potapljaškega društva Som iz Kranja. Potop božičnega drevesa je že sedmi po vrsti. D. 2. M E dvo DE Na Sv. Jakoba v spomin na samostojnost Tudi fetos se bo na Štefanovo, 26. decembra, ob šestih zvečer na Sv. Jakobu na Brezovici nad Medvodami začela slovesnost, proslava v spomin na dan samostojnosti, ki se vsako leto začne s sveto mašo. Letos jo bo daroval dr. Andrej Saje, tiskovni predstavnik Slovenske Škofovske konference, glavni govornik v okviru kulturnega programa pa bo minister za Slovence po svetu in v zamejstvu akademik dr. Boštjan Žekš. Udeležbo na slovesnosti so med drugim potrdili tudi predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in predstavniki Slovenske skupnosti v Italiji. M. B. RADIO KRANJ d.o.o. Sbilarjeva u1. 6. KRANJ T61PFON <04) 2Út -22 20 «riMu» <04> 261-2221 <04) ZtnS'TZS «woMM (OSi) 303-SOS MMR^o» PAX; (04) 281- (04) 261- nfowrpw IK2LNA cmm/ 6 poStu: ra€l ImuranjOr BCl*^kr«nl«sl www.radio-kranj.si