Slabosti ljubljanske tržnice
Osrednja ljubljanska tržnica je bila zadnje čase predmet mnogih sestankov in razprav. Tržne površine in vzporedni ob-jekti, s katerimi upravlja Ko-munalno podjetje Ljubljfinski živilskd trgi, ki posluje zdaj v sklopu Združenega komunalne-ga podjetja Ljubljana, ne za-dostujejo več, saj so prodajni prostori natlačeni. Razbreme-nili naj bi jih z dograditvdjo, zasteklenitvijo Plečnikove fon-tane in preureditvijo ribarnice ter z gradnjo tržnic za Bežigra-dom in v Mostah. Za financi-ranje bodo potrebna lastna sredstva, ki naj bi jih zbirali namensko iz een storitev, iz združena sredstev OZD, zbra-nih sredstev uporabnifcov vn sredstev občin in KS. Zato bi morali s prčdlaganim progra-mom soglašati vsi prizadeti. TOZD ima cenik svojih uslug iz leta 1969 in zato predlaga njegovo »posodobitev«. Veliko-tržnih viškov, ki so pridelani doma, zaradi majhnih količin in hitre pokvarljdvosti ne od-kupujejo organizirano, pač pa jih nudijo pridelovalci sami ali pa zaradl pomanjkanja delov-ne sile vedno pogosteje prek zasebnih. posrednikov, kar raz-širja krog prekupčevalcev. Pra-znino, ki so jo na trgu ustvarili neorganizirano pridelovanje ze-lenjave, neorganiziran odkup in premajhna prizadetost trgov-skih podjetij za hitro pokvar-ljivo blago, so zapolnili pre-kupčevalci, ki vsiljujejo s špe-kulaoijami višje cene, kot jih narekuje razmerje med ponud-bo in povpraševanjem. Prekup-
čevalci namreč ustvarjajo vi-dez manjše ponudbe, kar iz-zove višje cene. Prekupčevanje bi bilo mogoče omejiti z okre-pljeno inšpekcijsko službo in večjo vključitvijo družbenega sektorja v prodajo na živilskih trgih (ste že kdaj opazili, da je v trgovini ceneje fcot na tržni-ci ;— letos je bilb tako, na primer, z grozdjem). Inšpektor-ji so zdaj le občasno na tržnl-ci, ker jih je premalo, za do-sledno upoštevanje tržnega re-da pa bi morali biti tam ne-prestano. Ob že omenjenem bi koristila tudi morebitna inter-vencijska prodaja blaga. To po-meni, da bi prodajali blago, ki ga je dovolj na zalogi, pre-kupčevalci pa ustvarjajo videz, da ga primanjkuje (in dvigajo cene). Na tržnici naj bi proda-jali zakoniti prodajalci kmetij-skih pridelkov, ki v celoti porav-navajo svoje družbene obvezno-sbi. Najvišje možne cene naj bi določal tržniinšpektorspoobla-ščenimi delavci živilskih trgov in potrošnikii. če bi dovolili prodajati kmetijske pridelke tudi takim zasebnikom, ki se ukvarjajo zgolj s prodajo in ne tudi s pridelovanjem, naj M inšpektor posredoval tudi med pridelovaloi in takimi pro-dajaloi. Za začetek takšne pro-daje pa bi morali imeti ustrez-ne prosfcore, predvsem skladi-šča. TOZD Živilski trgi se po-leg omenjenih ukrepov zavze-ma tudi zaveejo podporo me-stne In občinske skupščine za nove tržne površlne, skladišča, mestnl dom, vodovod in dru-go. TOZD živilski trgi bo do
srede~septembra pripravila po-pravljeni razvojrii program, če-prav dve občini^še nista dali svojih pripomb. Informacijsko službo, ki spremlja cene na drugiii jugoslovanskih trgih, so že ustanovill, pregled pa naj bi vplival na nižje cene na ljubljanskem trgu. V TOZD Ži-vilski trgi ugotavljajo, da se je dejavnost predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti, ki sodelujejo pri upravljanju, od lanske integracije zmanjša-la.
PREMAJHEN ODZIV DRUŽBENEGA SEKTORJA
Problemd se torej sučejo ok-rog že nakazanega. Dejstvo je, da se družbeni sektor ni priča-kovano odzval vabilu živilskih trgov, da bi bil bolj navzčč na ljubljanski tržnici. Prekup-čevalci so v večii meri iz juž-nih predelov države in s pred-pisi na zakonski podlagi bi bi-lo že zdaj mogoče utrediti vpra-šanje njihove navzcSčnosti, ven-dar mora najprej socialistični družbeni sektor zagotoviti po-nudbo tega blaga. Pri tem ne gre zahtevati od gospodarskih organizacij nerealnih cen v ško-do gospodarnosti in donosno-sti poslovan.ia, ampak da bi z njihovim sodelovanjem vplivali na realno gibanje cen. Rešiti bi morali tudi vprašanje bla-ga, ki verjetno ne sodi v okviir tržnice. Tu mislimo predvsern tekstil, bižuterijo in kič, uredi-ti pa bi bilo treba prostor za prodajo suhe robe. To so vpra-šanja, ki jih ni mogoče rešifci
brez sodelovanja gospodarsklh organizacij z Živilskimi trgi.
Urejeno je na področju pro-daje mesa, jajc, mlečnih izdel-• kov in še česa, ker je tržruica s prostori in drugimi pogoji omogočila navzočnost družbe-nih organizacij. Težava je s prodajo zelenjave, povrtnin. Družbeni sektor naj bi na tem področju dopolnil zasebni sek-tor, nikakor pa ne gre za to, da bi imel monopolni položaj.
DISKONTNA PRODAJA
Ce bo šlo po načirtu, naj bi na ljubljanski tržnici kmalu odprli tudi diskontno prodajo, predvsem   konzerviranih   živil.
Za ureditev razmer na trgu so pripravili program živilski trgi, po katerem so že poostrili nadzor nad prodajalci. Živilski trgi bodo predlagali razširltev svoje dejavnosti, da bi imeld možnost odkupiti blago, ki ga pridelovalci iz južnih predelov pripeljejo v Ljubljano s tovor-njaki in obifiajno prodajo pre-kupčevalcem. Doslej tega bla-ga Živiilski trgi niso mogli od-kupovati, ker niso bili registri-rani za to. Med možnimi rešit-vami vprašanja prekupčevalcev bi bila tudi njihova zaposlitev, s oimer bi postali odgovorni družbi in cene bi bilo mogoče družbeno nadzorovati.
KIOSK KOT STOLPNICA
V okviru mestnega izvršnega sveta so pripravili dva sestan-' ka, kjer je Emona pokazala pripravljenost povečati število svojih stojnic, Sadje zelenjava pa na sedanjih zaposliti §e po-slovodjo, ki bi skrbel za učin-kovdtost, kvaliteto ... Res pa je, da so od delovnih organi-zacij piričakovali večje zanima-nje, kot so ga pokazale za so-delovanje. Zvedelo se je tudi to, da nekateri prodajalci, ki so zaposleni pri družbenem sek-torju,  prodajajo   hkmta   tudi
blago, ki so ga kupili od pre-kupčevalcev! Na mestnem iz-vršnem svetu so pozdravili ot-voritev diskontne prodajalne, ki jih sicer že imamo, vendar ne na tržnici. Tako se dogaja, da sedaj prekupčevalci kupu-jejo manjvredno blago prav v teh diskontnih prodajalnah, in to v velikih koMčinah, nato pa ga prodajajo na fcržnici kot bla-go prve kakovosti! Stalni pro-dajalci se pritožujejo nad ta-kšnimd delovnimi pogoji, kot so na tržnici, zato bo treba naj-ti primernejše oblike, morda kioske, za katere pa bo po-trebno dobitd vsa soglasja. Telv soglasij ni malo, potrebno jih je prav toliko, kot za postavl-tev stolpnice! Natanko trinajst.
Problem je tudi čas prodaje, saj Sadje zelenjava in Slove-nija sadje zdaj prodajata od 7. do 13. ure. 70 odstotkov na-ših gospodinj pa je zaposle-nih in nakupujejo Šele od 15. ure naprej. Treba je doseči, da bo tudi družbeni sektor pro-dajal v popoldanskih urah.
Slabosti ljubljanskega živil-skega trga je treba začeti od-pravljati čimprej. Začnimo re-ševati tiste nepravilnosti, ki jih je mogoče takoj reševati. Družbeni sektor naj dobi na tržnioi svoj prostor in s svo-jim poslovanjem naj onemo-goči prekupčevalce. 6e pa bi prekupčevalce zgolj s kaznoval-nimi ukrepi pregnali, ne da bi zagotovili preskrbo z družbe-nimi crganizacijami, bi lahko prišlo do tega, da na lepem ne bi na trgu imeli zelenjave in sadja. To pa bi bila med-vedja usluga potrošniku.
Ob koncu zapi&imo, da je pri OK SZDL Ljubljana Center ustanovljena delovna skupina, ki bo pripravila pregled vpra-šanj, ki tarejo živilski fcrg in se bo takoj lotila dela.
Vladimir Jerman