Hladnikia 12-13: 115-124 (2001)
Flora kvadranta 0051/1 (Rovte, osr^SIo^riiia^
Flora of quadrant 0051/1 (Rovte, Central Slovenia) Boštjan Rozman
Mucherjeva ulica 6, ,000 Ljubljana, Slovenija, E-mail: boStja,rozman@ckf,si
lokalitete je prikazana naravovarstve^^^^	Za nekatere
sonov flornim elementom in življCnskim obiC J b"3 pripadnus,i °Pa«'«h tak- Siî^ss^r^r0^dmng - —> - Q--
some localities are outlined. Furthe° u ^ Prr°bIems °f nature ^ervatfon of plan, taxa be.onged to, a, well as anZ^o!^ ** —«= P-*-br
1. Uvod
Območje kvadranta 0051/1 zajema jugovzhodni del Rovtarskega hribovja z Rov-tami, delom Rovtarskih Žibrš, Petkovcem ter območjem Zaplane, na severovzhodnem delu se spusti v Podlipsko dol,no. Najnižja točka kvadranta je v Podlipski dolin, -okrog 310 m, najvišjo točko predstavlja vrh Ulovke z 801 metrom nad morjem.
Kamninsko podlago v glavnem predstavljajo apnenci in dolomiti triasne starosti le deloma tudi srednjekarbonski in permski peščenjaki in skrilavci ter aluvialne naplavine (plen,čar & al. 1970). Na apnencih in dolomitih se pojavljajo rjave pokarbonatne prsti in rendzine, na neprepustnih permokar-bonskih in permskih usedlinah pa kisle rjave prsti. V dolinah so razvite obrečne prsti (Perko & al. 1998).
V	klimatskem oziru pripada območje zmernemu celinskemu podnebju zahodne in južne Slovenije. Povprečna letna višina padavin je 1800-2000 mm, v dolini med 16001800 mm, povprečna letna temperatura zraka pa 6-8 "C (Fridl & al. 1998).
V	fitogeografskem oziru se kvadrant tako po delitvi Slovenije po M. Wraber (1969) kot po delitvi po M. Zupančič & al
0987) nahaja v predalpskem fitogeografskem območju, vendar poteka meja z dinarskim območjem v neposredni bližini.
Glavnino vegetacije (več kot 50%) predstavljajo gozdovi, del travniki in pašniki in le majhen delež odpade na njive. Zaradi razgibanosti terena, višinskih razlik in različne ekspozicije ter razlik v kameninski podlagi je prisotnih več tipov gozdnih združb, prevladujejo pa bukovi gozdovi. Poleg suhih je zaradi dobre vodnatosti območja tudi nekaj vlažnih in močvirnih travnikov.
Floro kvadranta 0051/1 sem preučeval v okviru diplomske naloge pod mentorstvom prof. dr. Toneta VVraberja od leta 1993 do je seni 1999 (Rozman 2000). v tem obdobju sem na obravnavanem območju zabeležil 741 taksonov (vrst, podvrst in križancev) praprotnic in semenk. Če k tej številki prištejemo še 17 taksonov, ki jih navajajo avtorji, ki so teren obiskovali pred menoj (A Martinčič, M. Wraber, T. Wraber, L. Zupane), je do zdaj v tem kvadrantu zabeleženo pojavljanje 758 taksonov. S tem se kvadrant 0051/1 uvršča med kvadrante z največjim številom zabeleženih taksonov na ozemlju Slovenije. v Članku uporabljena nomenklatura je povzeta po Mali flori Slovenije (Martinčič & al. 1999).
116
B. Rozman: Flora kvadranta 00j l/l (Rovte, osrednja Slovenija)
Relativno veliko število zabeleženih taksonov ne govori toliko o flomi pestrosti obravnavanega območja, kot o tem, daje v Sloveniji na področju florističnega kartiran-ja še veliko dela. Ob primerjavi s števili vrst na kvadrant v atlasu razširjenosti praprotnic in semenk Avstrijske Koroške (Hartl & al. 1992), se namreč izkaže, da sodi kvadrant 0051/1 med florno srednje pestre,
V	seznam vrst niso vključene vrste, ki jih Rdeči seznam praprotnic in semenk SR Slovenije (Wraber & Skoberne 1989) navaja za kvadrant 0051/1 za lokaliteto "Zaplana - Jezero". To so Drosera rotundi-folia, Oxycoccus palustris in Eriophorum vaginatum. Ta lokaliteta namreč leži v kvadrantu 0051/3, kar bi morali upoštevati pri obravnavi razširjenosti teh vrst v naslednji izdaji.
2. Analiza flornih elementov
Za vse navedene taksone z izjemo križancev (6) je bilo ugotovljeno kateremu flornemu elementu pripadajo. Osnovni podatki za analizo flornih elementov so povzeti po delu "Atlante corologico delle Plante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia" (Poldi-ni 1991). Ker ta vir ne vključuje nekaterih taksonov prisotnih v kvadrantu 0051/1, so podatki za nekaj taksonov povzeti po delu "Flora Helvetica" (Lauber & Waoner 1998). Za preostale taksone je bila pripadnost flornim elementom določena na podlagi njihovega naravnega areala, ugotovljenega iz različnih virov (T. Wraber ustno).
V	kvadrantu 0051/1 so najštevilčnejše rastline, ki pripadajo evropskemu flornemu elementu (165 taksonov), sledijo rastline evrazijskega flornega elementa (116), evro-sibirskega (69) in cirkumborealnega (84), nato paleotemperatnega flornega elementa (67) in kozmopolitske vrste (43). Vsi ostali florni elementi so prisotni z manjšim številom vrst (tab. 1 in si. 1).
■RP51S!
Tabela 1: Rezultati analize flomih elementov v kvadrantu 005 l/t
Table li The results of the analysis of the floral elements in quadrant 0051/1
	flomi emenli	število	delež
		taksonov	(%)
1	kozmopolitski	43	5,7
2	cirlumborealni	84	11,2 8,9
3	paleotemperatni	67	
4	evrosibirski	69	9,2
5	evrazijski	116	15,4
6	evropski	165	21,9
7	jugovzhodnoevropski	25	3,3
8	pontskj	¡9	2,5
9	arktično-alpski	1	0,1
10	alpski	3	0,4
11	vzhodnoalpski	3	0,4
12	alpsko-karpatski	3	0,4
13	sevemoilirski	7	0.9
14	južooilirski	6	0.8
15	stenomediteranski	2	0,3
16	evrimediteranski	44	5,9
17	mediteransko-montanskj	51	6,8
18	mediteransko-pontski	7	0,9
19	mediteransko-atlamski	11	1,5
20	subatlantski	1	0,1
21	endemiti	1	0,1
22	adventivne rastline	24	3,2
		752	100
adveMlvne rastline
Slika 1: Razmerje flomih elementov v kvadrantu 0051/1 (Številke se ujemajo s Številkami v Tabeli 1) Fig 1: The spectntm of thc floral elements in quadrant 0051/1 (Numbers are maching numbers in Table I i
Ti podatki kažejo, da obravnavano območje pripada evrosibirsko-severnoameriški flomi regiji, kar ni presenetlivo. Zanimivejše je ugotavljanje flomih vplivov sesed-njih območij na floro kvadranta 0051/1. To prikazuje Slika 2, kjer so izvzeti taksoni s
¡SSS
Hladnikia 12-13: 1J5-124 (2001)
Širšo razširjenostjo. V analizi ostane tako le 184 vrst oziroma podvrst.
117
evrimedJteranski
mediteransko-mantanski med'teransko-porrtski
mediteransko-atlantshl "" subatlantski
si en omedltei ans k/_
Julnoiiirski sevemoillreki ajpsko-karpatski
V alpski
pootski
- arktično-alpski - alpski
Tabela 2: Spekter iivljenslcih ohlik v kvadramu 005I/J Table 2: The spectrum of life forms in quadrant 0051/1
Življenske oblike so povzete po delih "Atante corologico delte Plante vascolari nel Friu-h-Venez,a Giulia" (Polom 1991) in "Mala Ilora Slovenije" (Martinčič & al. 1999).
življenska oblika	število taksonov	delež (%) j
hcmikriptofUi i gcofiii J11 fanerofiti hamefiti, lerofi» bidrofiii	425 14,8 83 35 91 7	56,5 1 11,0 4,7 12,1 0,9
	752	100
hemikriptofiti
geofiti
terofiti
Slika 2: Deleži (lomih eiemeniov v kvadrantu (1051/1 k, so znat,lm za sosednja rtoma območja
0051/i L"' T'""" °f 1,15 "0ra' dc,ncms in ^rant
005 I/l tipical for neighbonng flora! provinc»
Ugotovimo, da imata največji vpliv na obravnavano območje evrimediteranski in mediterano-montanski flomi element, kar si lahko razlagamo z odprtostjo območja proti jugu. Sledi vpliv pontskega in jugovzhodno-evropskega flornega elementa.
3. Spekter življenskih oblik
Spekter življenskih oblik daje vpogled v prilagoditev rastlin na življenske razmere v okolju. V analizo so vključeni vsi rastlinski taksoni, opažem na območju kvadranta 0051/1 z izjemo križancev (6).
hidrofrti
® llle specln,m of life forms in quadrant 0051/i
Velik delež hemikriptofitov (56,5%) uvršča območje kvadranta 0051/1 v srednjeevropsko provinco evrosibirsko-sevemoameriške
florne regije. Tako uvrstitev potrjuje tudi razmeroma majhen delež terofitov (12 1%) saj so ti značilnejši za aridnejša območja' Razlog za majhen delež terofitov je tudi v tem, da poljedelstvo na tem območju ni močno razvito. Majhen delež hamefitav (4 7%) je značilen za manjše nadmorske višine saj njihovo število naraste Šele v visokogorji,.
4. Komentar k nekaterim zanimivejšim najdbam
4.1 Carex pulicaris L.
Novi nahajališči ranljive vrste:
-	na močvirnem travniku v Podlipski dolini
(320 m)
-	na vlažnem travniku v dolini Rovtance v Rovtarskih Zibršah (590 m).
Najdbi ne presenečata, saj se dobro vključujeta v razširjenost vrste v Sloveniit Wraber & Skoberne 1989). Obe nahajališči zaenkrat nista ogroženi. Zaradi vezanosti na senčnejše dele ob gozdu, h, nevar-
118
b. Rozman: Flora kvadranta 00j l/l (Rovte, osrednja Slovenija)
nost za uničenje obeh rastišč lahko predstavljalo izsckavanje gozda v neposredni bližini.
4.2	Thelypteris palustris Schott
Novo nahajališče ranljive vrste: Ob vodnem jarku v Podlipski dolini (320 m). Tudi ta najdba je pričakovana v okviru razširjenosti vrste v Sloveniji (Wraber & Skoberne 1989).
4.3	Daphne blagayana Freyer
Potrditev uspevanja ranljive vrste na severovzhodnem robu Zaplane, pod hribom Ulovka.
Rdeči seznam (Wraber & Skoberne 1989) navaja lokaliteto kot "Zaplana - Mi-znidol".
Nahajališče vsaj deloma leži v neposredni bližini počitniških hišic. T. Wraber (1996) poroča celo, da ena od hišk nedvomno stoji na nekdanjem rastišču Blagajevega volčina. Na žalost se naselje še širi in s tem
obstaja nevarnost nadaljne širitve na predel nahajališča. Verjetno vsaj najzahodnejši del nahajališča ni v tovrstni nevarnosti, saj leži na težje dostopnem terenu.
4.4	Primula carniolica Jacq.
Potrditev uspevanja endemita na skalni steni v gozdu na severovzhodnem robu Zaplane. Lokaliteto navaja Rdeči seznam (Wraber & Skoberne 1989) kot "Zaplana - Miznidol".
V letu 1999 je potekala širitev gozdne ceste pod nahajališčem, vendar k sreči to ni bilo neposredno poškodovano. Kakšne bodo posledice razredčit ve drevja in povečanega prometa, bo pokazal čas.
4.5	Barbarea intermedia Boreau
Primerke te vrste sem našel na škarpi, na robu vasi Zaplana (670 m), maja 1999.
Gre za drugo najdbo te vrste v Sloveniji. Prvi podatek o uspevanju v Sloveniji je
45 46 47 46 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66
Slika 4: Danes znana razširjenost vrste Jimcus acutifloms v Sloveniji Fig 4: Known distribution of Juncus acutiftorus in Slovenia
Hladnikia 12-13: 1J5-124 (2001)
119
objavil B. Vres (1987). T. Wraber (v Martinčič & al. 1999) obravnava vrsto kot za-hodnomediteransko, ki se v Sloveniji pojavlja prehodno. Glede na oddaljenost od prve najdbe lahko sklepamo, da nahajališči nista povezani. Lahko pa razmišljamo o njenem pogostejšem pojavljanju, ki pa zaradi nezadostne floristične pregledanosti Slovenije ali zaradi nepoznavanja vrste ostaja prezrto.
4.6 Juncus acutiflorus Ehrh. Vrsto sem opazil na:
-močvirnem travniku v Podlipski dolini
(320 m)
- vlažnem travniku v Logu pri Zaplani (520 m).
Mayer (1952) pojavljanje vrste v Sloveniji opiše kot raztreseno, z odsotnostjo v Prekmurju. Martinčič (v Martinčič & al. 1999) pa navaja vrsto za vso Slovenijo. Pregled herbarijskega materiala v herbariju LJU in popisnih listov, zbranih na oddelku
za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, nakazuje njeno redkost, saj je podatkov o pojavljanju vrste malo. Karla razširjenosti (si. 4), ki jo dobimo iz omenjenih virov, ne potrjuje razširjenosri po vsej Sloveniji, kar prve možnosti seveda ne izključuje. Verjetno je razširjenost v Sloveniji zamegljena tudi zaradi zamenjav z drugimi vrstami loč-kov, predvsem z vrsto Juncus articulatus kar potrjuje pregled herbarijskega materiala v herbariju LJU. Zaradi vezanosti na ogrožene habitate predlagam, da se vrsto vključi v Rdeči seznam kot ranljivo vrsto. Verjetno jo iz podobnih razlogov kot lokalno ogroženo obravnava tudi Nikelfeld (1999) za Avstrijo.
4.7 Juncus tenuis Willd. [/. I!lacer S.F
Gray]
Na to severnoameriško vrsto sem na območju kvadranta naletel večkrat, zato me je zanimala pot njene širitve v Sloveniji. V

120
B. Rozman: Flora kvadranta 00j l/l (Rovte, osrednja Slovenija)
Evropi je bila vrsta prvič opažena v začetku 19. stoletja (Meusel, 1987). O najstarejši najdbi vrste v Sloveniji piše Hayek (1956). Gre za najdbo v Radvanjah pri Mariboru leta 1893. Najstarejši herbarijski primerek v herbariju LJU je bil nabran na gozdni poti v Preddvoru leta 1921 (F. Dolšak), sledijo najdbe R. Justina (1936) in M. Zalokarja (1937) v okolici Ljubljane. Verjetno je na podlagi teh najdb Mayer (1952) pojavljanje v Sloveniji opisal kot raztreseno v ljubljanski okolici in na Štajerskem. Iz tega bi lahko sklepali, daje vrsta prišla na slovensko ozemlje preko naše sreveme meje in nato prodirala proti osrednji Sloveniji. Tega pa ne moremo zagotovo trditi, saj bi za sledenje prodiranja vrste potrebovali veliko več podatkov, Danes je vrsta na ustrezni nadmorski višini (nižinski pas) prisotna skoraj po vsej Sloveniji (si. 5), čeprav jo Martinčič (v Martinčič & ai. 1999)
navaja le za predalpsko, preddinarsko in subpanonsko fitogeografsko območje Slovenije. Literatura (COHRS 1953-54) in popisni listi (N. Jogan) pričajo še o pojavljanju v submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije.
4.8 Metiyanthes trifoliata L.
Vrsta je sicer razširjena po vsej Sloveniji (Martinčič v Martinčič & al. 1999), a vezana na specifičen habitat, ki je izredno občutljiv na spremembe in zato pogosto žrtev človekovega delovanja. Vrsta je torej ogrožena zaradi uničevanja njenega življenskega okolja in bi jo bilo potrebno uvrstiti v Rdeči seznam kot ranljivo vrsto. To podkrepi dejstvo, da sem pri zbiranju podatkov večkrat naletel na pripombo, da je rastišče vrste uničeno ali neposredno ogroženo (Medno, Ribno, Skaručna). Vrsto kot lokalno ogroženo
45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 68 59 60 61 62 63 64 65 66
0 / <• PA . 7 . *•»•:	>1 [h~[ SP v/
- a\ i 1 \ /i k ) SM \ A — (' v /-x	• ^j |cro| PD ¡1 c
Slika 6: Danes znana razširjenost vrste Menyanthes trifoliata v Sloveniji Fig 6: Known distribution of Menyanthes trifoliata in Slovenia
Hladnikia 12-13: 7/5-/24(2001)
121
obravnava tudi Nikelfeld (1999). Karta razširjenosti (si. 6) je bila narejena na podlagi podatkov iz herbarija LJU, popisnih listov zbranih na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, podatka za Ribno (N. Jogan) in Skaručno (S. Str-gulc Krajšek) sta ustna.
Nahajališče na močvirnem travniku v Podlipski dolini (320 m), kjer sem vrsto opazil, zaenkrat ni ogroženo, nekoliko bolj izpostavljeno človekovemu delovanju je nahajališče v Mizendolu (580 m).
4.9 Monotropa hypophegea Wallr. [M. hy.
popitys L. var. glabra Roth]
Rastlino sem našel v bukovem gozdu na severovzhodnem robu Zaplane, pri kamnolomu nad kmetijo Trček (510 m).
T. Wraber (v Martinčič & al. 1999) navaja vrsto za vso Slovenijo z vprašajem. Razlog nejasne razširjenosti je predvsem v
tem, da vrste v preteklosti niso razlikovali od vrste M. hypopitys, ali soju razlikovali le na nivoju varietete. Na podlagi dostopnih virov (herbarij LJU, literatura in popisni listi, zbrani na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani), se izkaže, daje vrsta verjetno res prisotna po vsej Sloveniji (si. 7), da pa ima koncentracijo v njenem severozahodnem delu in se pojavlja redkeje od vrste M. hypopitys. Iz razširjenosti po nekaterih drugih predelih Evrope - Švica (Lauber & Wagner 1998), Češka (Slavik 1990) - ugotovimo, da se tudi tam vrsta M. hypophegea pojavlja raztreseno in redkeje kot druga vrsta.
4.10 Torilis japonica (Houtt.) DC. iT. an-thriscus (L.) C.C. GmeJinl
Martinčič (v Martinčič & ai. 1999) pojavljanje vrste v Sloveniji omeji na dinarsko (dolina Kolpe) in submediteransko fito-
Sr«?" """ raZÎ,rJenOSI VrS' Mm0'mPU ^^ <A>in * »""P"» « " Sloveniji; Uonotmpa hypopy Known distribution of Monotropa hypophegea (A) and M. hypopitys (•) in Slovenia; Monotropa hypopytis agg. {+)
122
B. Rozman: Flora kvadranta 00j l/l (Rovte, osrednja Slovenija)
geografsko območje. Že Mayer (1952) pa piše, daje vrsta razširjena po vsem slovenskem ozemlju, kar pottjuje tudi karta razširjenosti (si. 8), izdelana na podlagi podatkov iz herbarija LJU in popisnih listov. Torej ni presenetljivo, da se vrsta pojavlja tudi v kvadrantu 0051/1. O pojavljanju vrste po vsej Sloveniji lahko sklepamo tudi iz karte razširjenosti, ki jo je objavi! Meusel(1978), saj je pojavljanje podjeno v vseh sosednjih pokrajinah in širše.
Morda gre pri razširjenosti podani v Mali flori Slovenije, za napačen prepis iz prve izdaje (Martinčič & SuŠNIK 1969), kjer je navedena le razširjenost za vrsti T. arvensis in T. nodosa, pri vrsti T. japonica pa podatek o razširjenosti manjka.
5. Naravovarstveno pomembne lokalitete
V Inventaiju najpomembnbejše naravne dediščine Slovenije (Skoberne & Peter lin
1991) sta z območja kvadranta 0051/1 navedeni dve lokaliteti: "Slabetova grapa" in "Petkovšca - ponori". Nobena od obeh loka-litet se ne nanaša na flome ali vegetacijske posebnosti, čeprav je za prvo lokaliteto navedeno uspevanje bodike {Ilex aquifolium), katere pojavljanje lahko potrdim.
V kvadrantu 0051/1 se s florističnega vidika zdijo naravovarstvene pozornosti vredni tako nekateri suhi kot nekateri močvirni travniki.
Kar neverjetno je, koliko še vedno lahko ponudijo suhi travniki na Ulovki, saj je tu dokaj znan smuški teren. Pobočje je bilo deležno izravnave terena in drugih posegov v zvezi s smuko, kar je povzročilo, da je travnik postal bolj gruščnat.
Ulovka je znano nahajališče navadnega zlatega korena (Asphodelus albus) (Wraber, T. 1960), tu pa med drugimi uspevajo tudi vrste Gentiana tergestina, Gladiolus palus-tris in Lilium camiolicum. Zaradi odsotnosti
Slika 8: Danes znana razširjenost vrste Torilix japónica v Sloveniji Fig 8: Known distribution of Torilis japonica in Slovenia
ljladnikia ¡2-13: ¡15-124 (2001)
gnojenja so se ohranile tudi kukavičnice-Coeloglossum viride, Dactylorhiza samhu-cma, Orchis mascula. Morda je o varovanju območja, ki je doživel tako grob poseg človeka, nesmiselno govoriti, vendar tu uspevajo rastline, kijih v bližnji okolici m aH pa so zelo redke. S tega vidika bi bilo potrebno ustavni nadaljne posege na obstoječih terenih in preprečiti morebitno siljenje smučišča Ukinitev smučišča bi bila v praksi verjetno težko izvedljiva, če pa bi do tega vendarle prišlo b, bil travnik verjetno podvržen zaraščanju '
Suhih travnikov je na območju kvadranta se nekaj in pomembneje, da na mnogih med njimi še naletimo na kukavičnice Predvsem preseneča najdba vrste Ophrys insec-ttfem v neposredni bližini hiše pod vasjo Zaplana.
Floristično zanimivi so tudi vlažni in močvirni travniki na območju kvadranta 0051/1 Med njimi po bogatosti rastlinstva izstopa tisti v Podlipski dolini. Ta močvirni travnik je verjetno ostanek nekdaj širšega zamočvirjenega predela ob Podlipščici, ki pa so ga 2 od-vodnjavanjem sprementli v obdelovalne površine. Teren ima bogato vodno zaledje, zato spomladi voda zalije tudi sicer osušene predele Zaradi ustreznih rastiščnih razmerje tu našlo zatočišče veliko vrst, ki so vezane na tak habitat, med njimi že omenjene Carex pulicam 1 helypteris palustris, Juncus acutiflorus in Me nyanthes trifoliata, poleg teh pa še vrste Carex tomentosa, Epipactis palustris, Equisetum hyemale, Enophorum larifolium, Dactylorhiza tncamata, Hemerocallis lilioasphodelus.
Podobnih lokalitet je na območju kvadranta 0051/1 več. Od obiskanih pa je prav ta najbolj ohranjena in ima največja možnost da taka tudi ostane.
J 23
Zahvala gre tudi vsem. ki so prispevali podatke o razširjenosti obravnavanih vrst in vsem, ki so mi pomagali pri določitvi nabranega materiala.
7. Summary
6. Zahvala
Za napotke pri izdelavi naloge se zahvaljujem mentorju prof. dr. Tonetu Wraber-ju in asistentu Nejcu Joganu.
There were 758 different taxa of the vascular flora (species, subspecies, hybrids) recorded in the area of Quadrant 0051/1 which lies near the border between pre-" alpine and d.naric phytogeographical region encircled by the towns of Vrhnika, Logatec and Zin. This region is in the floristical sense, ,n spite of low altitude differences quite rich becouse of great variety of relief and soil as well as phytogeographycal characteristics mentioned above.
New localities of vulnerable species have been found in the Quadrant 0051/1 Carex pulicaris, Thelypteris palustris. Two additional species included in the Red Data Book of Slovenian Flora have been confirmed: Daphne blagayana, Primula carni-oltca. Further on, comments are made for some interesting plants growing ,n this area The second locality of Barbarea intermedia in Slovenia was found. Juncus acutiflorus and Menyamhes trifoliata are recomendcd for the inclusion in the Red Data Book of Slovenian Flora. The spread of Juncus Wmis in Slovenia has been studied The distribution of Monotropa hypophegea in Slovenia ,s compared to that of Monotropa hypopitys. The distribution of Torilis japónica mentioned in the third edition of "Mala flora Slovenije" was complemented.
The problems of nature preservation of some localities are outlined. Special mention is made for dry meadows on the lull of Ulovka and swampy meadows in the valley of stream PodlipsCica.
The flora of the Quadrant 0051/1 is class,fied into 22 floral elements The most numerous are plants of European flo-
124
B. Rozman: Flora kvadranta 00j l/l (Rovte, osrednja Slovenija)
ral element (21,9%) followed by Eurasian floral element (15,4%). This analysis of the floral elements shows that the examined territory belongs to the Euro Siberian - North American region., which is addi-
tional confirmed by the distribution of life forms: hemicryptophytes (56,5%), geophytes (14,8%), therophytes (12,1%), phanerophytes (11,0%), chamaephytes (4,7%), hydrophytes (0,9%).
8. Literatura
Cohrs, A., 1953-54. Beitrage zur Flora des nordadriatisehen Kuestenlandes. Feddes Repen. 56:66-143, Akademie-Verlag Berlin.
Fridl, J. & al., 1998. Geografski atlas Slovenije. DZS, Ljubljana.
Hartl, H. & al., 1992. Verbreitungsatlas der Farn - und Blutenpflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt.
Hayek, A. von, 1956. Flora von Steiermark - monokotyledonen, Akademische druck. U. Vcrlagsanstalt Graz.
Lauber, K. & G. Wagner, 1998. Flora Helvetica. Vertag Paul Haupt, Bern, Stuttgart, Wien.
Martinčič, A. & F. Sušnik, 1969. Mala flora Slovenije. Cankarjeva založba, Ljubljana.
Martinčič, A. & al., 1999. Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Martinčič, A., 1999. Juncaceae. V: Martinčič & al., 1999. Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Meusei., H., 1978. Vergleichende chorologie der zentraleuropäischen flora - Karten Band II., Veb Gustav Fischer Verlag, Jena.
Mayer, E„ 1952. Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja, Dela SAZU, razr. za prirod. in med. vede, Ljubljana.
Nikelfeld, H., 1999. Rote Listen gefährdeter Pflanzen Österreichs. Austria Medien Service, Graz.
Perko, D„ 1998. Slovenija - pokrajina in ljudje. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana.
Pleničar, M. & al., 1970. Tolmač za list Postojna L 33-77, Osnovna geološka karta, Beograd.
Poldini, L., 1991. Atlante corologico delle Plante vaseolari nel Friuli - Venezia Giulia (inventario floris-tico regionale), Udi ne.
Rozman, B„ 2000. Flora okolica Zaplane (kvadrant 0051/1). Diplomska naloga. Biotehniška fakulteta, Odd. za biologijo, Ljubljana.
Skobfrne, P. & S. Petbrlin, 1991. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije 2. del: osrednja Slovenija, Zavod republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ljubljana.
Slavik, B„ 1990. Fitokartografitcke syntesy ČR 2: 82. Botanicky ustav ČSAV, Pruhonice.
Vreš, B„ 1990. Floristični prregled Korenjaka z okolico (severna Slovenija). Biološki vestnik 35/2- 135149.
Wraber, M., 1969. Pflanzengeographische Stellung und gliedenmg Sloweniens. Vegetatio 17: 176-199.
Wraber. T., 1960. Prispevki k poznavanju slovenske flore. Biološki vestnik 7: 29-37.
Wraber, T., 1996. Blagaycv volčin (Daphne blagayana Freyer) v okolici Vrhnike, Vrhniški razgledi 1 ■ 31-42.
Wraber, T., 1999. Brasicaceae. V: Martinčič & al., 1999. Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Wrabkr, T. & P. Skoberne, 1989. Rdeči seznam ogroženih praprotnicn in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15: 1-429.
Zupančič, M. & al., 1987. Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biographia - vol XII: 89-98.