IJ, torek, 28. 6. 1983 CENA 11 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO irenjski aktivisti w . borci so se zbrali §e vedno računajte na nas! Žireh ri — Množice so se to nedeljsko > zgrinjale v Žiri. Žiri so jih povijale v zastavah, s pozdravnimi parenti in mlaji, z godbo. Men-» še nobene proslave pri nas m -žilo toliko praporščakov. Vsaj j se je človeku tako, ko so svil-: rdeče zastave s številnimi tra-i zapolnile ves široki oder na Je-ih. Odličen prostor so za tako ožično proslavo našli Zirovci. Iz-- o se je, da so tudi odlični orga- Igat kulturni program so pripra-v katerem so sodelovali zdruze- ni pevski zbori, godba iz Škofje Loke in iz Žirov, znani gledališki igralci in recitatorji Gimnazije Boris Ziherl iz Ljubljane. Pesem in klena partizanska beseda, ki vedno spremlja taka in podobna partizanska srečanja. Danes je v Žireh dan Prešernov-cev. Vsi z rdečimi nageljni v gumbni-cah se po štiridesetih letih spet postroje pred svojim prvim komanda-tom Ivanom Javorjem—Igorjem. 40 let je že odkar so se takole postrojili gred njim pri Špehu v Zali v Davči. e vedno se dobro drže. Kakih se- imm Z mm* mm® Prešernov gaj - (ne)kulturni spomenik » •/■m . ----- 7 borcev Prešernove brigade se je v nedeljo v heko sedemsto nekdf^'iim prvim komandantom Ivanom Javorjem IvttH P°sZ°^rtPZmandanta brigade je prevzel general polkovnik Krani - Na Pobud° prl7nr h, t i^vne konference SZDL kr^er in zbora krajanov Kranj Center in kQnec ?JTnca ted£av Kranju okrogla lnulega tean ^ _ Prešernove- ;:lza 0 PKralani namreč ugota-? gaja," ie ta kulturni prostor, ■•;ajo, da je w j v vsa- tka^»Skemmestu, slabo em sloveinsKe neurejen; > Vrbovan, ^j^akšen, da je kratka Pr°st0[Lo kot v ponos. :'iestu P1:63' ToZgle m ifpred- ^deleŽ"osamernfh javnih služb fcvniki Pisarn tnih usta- 4 kulturnih ter Pro jaJj z ug0- -Vindr^'se domenil., da bo -vitvijo in sejw------ vsakdo iz svojega področja dejavnosti takoj primerno ukrepal. Vendar pa, kot so poudarili v razpravi, problem ne bo rešen toliko časa, dokler ne bo znan upravljavec Prešernovega gaja. Lastnik tega prostora v mestu je namreč občinska skupščina, upravljavca pa ni. Zato bo krajevna skupnost predlagala kulturni in komunalni interesni skupriosti, da se pogovorita o tem vprašanju, predsedstvu občinske konference socialistične zveze pa, da se zavzame za čimprejšnjo rešitev te naloge in ureditev razmer glede Prešernovega gaja. A. Ž. demsto, osemsto jih je prišlo od nekaj čez tisoč, kolikor jih je še ostalo. Svoj raport je komandant brigade tokrat predal general polkovniku Branku Jerkiču, poveljniku Ljubljanskega armadnega območja. Tradicije brigade se prenašajo na mlade. Mladinska pohodna enota, ki je dva dno hodila po poteh Prešernove brigade, je pozdravila PrešernOv-ce in vse udeležence zbora. Med prvimi je zbrane v Žireh pozdravila Ida Filipič, predsednica skupščine krajevne skupnosti Žiri, Slavnostni govornik pa je bil Vinko Hafner, predsednik skupščine Slovenije, ki je poudaril velik pomen zbora, ki tokrat združuje kar tri zelo pomembne dogodke v zgodovini narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem: 40-letnico ustanovitve Prešernove brigade, 40-letnico osvoboditve Žirov in 40-letnico izvolitve prvega narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem v Žireh. Zbor sta pozdravila tudi polkovnik Špiro Nikovič, poveljnik enote JLA, nosilke tradicij Prešernove brigade in Matjaž Čepin, predsednik skupščine občine Skofja Loka, ki je VII. SNOUB »Franceta Prešerna« in Pokrajinskemu komiteju VOS za Gorenjsko slovesno podelil domicila. Predstavnik SOZD Slovenske železarne Mitja Šipek pa je na zboru izjavil, da Slovenske železarne prevzemajo pokroviteljstvo nad tradicijsko dejavnostjo Prešernove brigade. Plakete Prešernove brigade so bile na zboru podeljene Mihi Marinku, Skupščini občine Škof j a Loka, Medobčinskemu svetu ZKS za Gorenjsko in SOZDU Slovenske železarne. Prihodnje leto bo gostitelj 16. zbora aktivistov in borcev Gorenjske domžalska občina. Jakob Garner je ob zaključku slovesnosti v Žireh prapor zbora slovesno izročil predsedniku občinske konference SZDL Domžale Miru Ukmarju. V imenu borcev Prešernove brigade se je za vso pozornost in gostoljubje zahvalil njihov komandant Ivan Javor—Igor, ki je poudaril, da njegovi borci res niso več mladi, toda domovina v sili še vedno lahko računa nanje. nbiskala radovljiško občino predsednik Zvezne Ikrunie " V P? , dimnic Jovan Dejanovič in predsednik Republiške 7lTnce SZDL JugoslavijeeJo^ ^ ^^ g predstavmkx rado_ mference ^^Z jnskega sveta SZDL za Gorenjsko sta si ogledala :h*ke občine in"ied"',Chv republiškem centru za obrambno usposablja-'iamoElan v Begunjah, v rep tavniki krajevne skupnosti Begu- >Tpoljčah sta "Pffit kmetijo Lukanc na Selu pri Bledu. ^ nato pa sta o^ i. Srednja šola dobila Iskrin računalnik Kranj — Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslo-vno-matematične usmeritve v Kranju je pred kratkim prejela v uporabo sodoben večuporabniški mikroračunalniški sistem Iskre Delte. Sistem sodi po svojih sposobnostih med mini računalnike in je rezultat lastnega razvoja, sodi pa v redni proizvodni program Iskre Delte, območne enote Kranj. Ocenjujejo, da je ta računalniški sistem (1 Mbyt notranjega pomnilnika, gibki disk 250 Kbyt, disk 8 + 8 Mbyt, matrični tiskalnik, do 6 terminalov in bogata sistemska programska oprema) odličen pripomoček pri učno vzgojnem programu računalništva. Strokovnjaki Iskre Delte sicer že dlje časa sodelujejo pri rednem učno vzgojnem programu računalništva na tej šoli in tudi izvenšolski dejavnosti, vendar šola doslej svojega računalnika ni imela. V novem šolskem letu bo torej Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno-ma-tematične usmeritve v Kranju v novem laboratoriju,opremljenem s sodobnim računalniškim sistemom in ob sodelovanju Iskrinih strokovnjakov lahko še uspešneje izvajala svoj program računalništva. Iz govora tovariša Vinka Hafnerja v Žireh Poostrimo sankcije • Z gotovostjo lahko trdim, da so poglavitni vzroki naših sedanjih težav pretežno objektivne narave, torej takšni, ki jih s svojim zavestnim ravnanjem nismo mogli bistveno predrugačiti. Eden poglavitnih vzrokov te vrste je vsekakor zaostrovanje nakopičenih strukturnih neskladij, kakršne je nujno povzročal naš sicer zelo dinamičen in uspešen družbeno ekonomski razvoj. Vendar bi ta neskladja lažje in hitreje obvladali, če se ne bi istočasno občutno poslabšale gospodarske in politične razmere v svetu, ki so zelo neugodno vplivale tudi na naš notranji gospodarski razvoj. • Na vse to so se potem navezovale subjektivne slabosti. Bistvena napaka je bila v tem, da smo še potem, ko smo se že soočali z očitnim upadanjem gospodarske rasti, še naprej vzdrževali visoko, raven obeh oblik porabe, ki ni bila več pokrita z realno ustvarjenim dohodkom. Živeli smo torej preko svojih možnosti, razliko pa smo pokrivali deloma s povečanim zadolževanjem v tujini, deloma pa z notranjim zadolževanjem na račun še neustvarjenega dohodka. • Ko postavljamo vprašanja krivde in odgovornosti, moramo najprej zavreči precej pogosto, vendar vse prej kot dobronamerno trditev, da v sistemu socialističnega samoupravljanja, kjer vsi ljudje o vsem odločajo in vsi za vse odgovarjajo, ni mogoče uspešno uveljavljati posamične in kolektivne odgovornosti za sprejete odločitve. To drugače povedano pomeni, da je pravzaprav naš družbeni sistem v največji meri sam kriv za vse neodgovornosti. To pa seveda ni res. Problem je le v tem, da vseh družbenih norm ne uresničujemo dovolj dosledno. Zato so često dejanske pravne, gmotne in moralnopolitične sankcije za neodgovorno ravnanje posameznikov ali kolektivnih organov v hudem neskladju s povzročeno družbeno škodo. Poostrimo te sankcije, pa bo tudi odgovornost prišla do večje veljave. • Partizani in aktivisti se dobro spominjamo, kako smo v narodnoosvobodilnem boju ostro in dosledno ukrepali v primerih neodgovornega ravnanja posameznikov. Toda celo v tistih izredno težkih razmerah smo to opravljali kar se da preudarno, pošteno in človeško. Enako moramo ravnati tudi danes. Sicer bi lahko z nepremišljeno ihto pri iskanju grešnih kozlov, krivih za vse sedanje težave, prizadeli tudi množico tistih ljudi, ki so vseskozi pošteno in ustvarjalno delovali za našo skupnost. • Naših današnjih razmer res ni mogoče primerjati s tistimi pred štiridesetimi leti. Toda oslanjanje na lastne sile in zaupanje v moč množic je tudi danes nepogrešljiv pogoj za uspešno premagovanje še tako hudih težav v boju za ohranitev in napredek samoupravne socialistične družbe. Niti devize ne zagotavljajo surovin Tržiški komunisti so ocenili gospodarjenje v prvih letošnjih mesecih — Vse sile v zagotavljanje nemotene proizvodnje in v povečanje investicijske dejavnosti Tržič — Oskrbljenost z domačimi in tujimi surovinami ter z reprodukcijskimi materiali je bila v prvih letošnjih mesecih največja ovira v sicer dokaj zadovoljivem gospodarjenju tržiškega združenega dela. Kot je dejal predstavnik Tria na seji občinskega komiteja zveze komunistov, ima njihova tovarna zagotovljeno delo le do oktobra, saj niti devize niso več pot do nemotene oskrbe proizvodnje. S podobnimi težavami se spopadajo tudi v drugih tržiških kolektivih, še posebej v Peku, kjer na domačem trgu ne dobivajo dovolj kvalitetnega usnja kljub dvakrat višjim cenam od uvoženega, pa v Rogovi Cevarni, kr ji jeseniška Železarna pošilja komaj 40 odstotkov potrebne pločevine in niti posredovanje izvršnega sveta ni dalo bistveno boljših obetov. Zlitovi mizarji se pritožujejo zaradi nesorazmernih cen med surovinami in njihovimi izdelki, zlasti na domačem trgu. Skratka, tržiško združeno delo se v prizadevanjih za čim boljše poslovanje in še posebej izvoz ubada s številnimi težavami. Prav slaba oskrbljenost je tudi posledica za 4,5 odstotka skromnejšega konvertibilnega izvoza v prvih štirih mesecih, primerjano z enakim lanskim obdobjem. V nasprotju z gospodarstvom v drugih gorenjskih občinah pa je dinarska likvidnost v tržiških organizacijah doslej ugodna. Kot je povedal predstavnik enote Ljubljanske banke, tržiško gospodarstvo ne izkoristi v celoti vseh mogočih kreditov niti za izvoz, že tri mesece pa tudi ni nobene prošnje za kredit ob izplačilu osebnih dohodkov. Vendar pa livid-nost ni le odraz stabilnosti tržiškega gospodarstva, kot so v četrtek ocenili komunisti na seji komiteja. Kaže tudi na preskromno investicijsko dejavnost, ki s komaj 4-odstotnim deležem v družbenem proizvodu krepko zaostaja za gorenjskim povprečjem. Kot pomembnejša se v kratkem kaže le naložba v posodobitev in razširitev proizvodnje v Zlitu, vendar ob zahtevnejših programih pogrešajo tudi manj drage, zlasti v kovinsko-predelovalni industriji. Komunisti so se v z naraščajočimi življenjskimi stroški dotaknili tudi gibanja osebnih dohodkov. Z lanskega drugega mesta na Gorenjskem so tržiški delavci letos znova zdrknili na zadnjega. Zato bi morali v kolektivih načrtovati enakomernejšo rast osebnih dohodkov skozi vse leto in ne šele proti koncu leta, kot imajo v navadi. H. Jelovčan Ločani bodo darovali kri Škofja Loka — Letošnja jubilejna krvodajalska akcija bo v škofjeloški občini med 28. junijem in 13. julijem. 28. in 29. junija bo odvzem krvi v osnovni šoli v Gorenji vasi, 30. junija in 1. julija v osnovni šoli v Žireh, 5., 6., 7. in 8. julija v šolskem centru na Podnu v Skofji Loki in 1L. 12. in 13. julija v osnovni šoli v Železnikih. Občinski odbor Rdečega križa poziva k čim boljši udeležbi! tradicije » kvalitete mode mm O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO TOREK. 28 JUNIJA 1983 Več načrtnosti pri urejanju prostora Do 28. septembra bodo v javni razpravi osnutki treh zakonov — o urejanju prostora, urejanju naselij in o stavbnih zemljiščih — V urejanje in varovanje prostora vnašajo več sistemskih rešitev, dolgoročnega načrtovanja, usklajevanja med občinami in republiko ter tudi enotno, bolj učinkovito in enostavno prakso S slavnostno sejo organizacije ZZB NOV štirih krajevnih skupnosti pod Storžičem, na kateri je govoril Martin Košir, seje v soboto na Trsteniku začelo letošnje praznovanje krajanov v tem delu kranjske občine. Slovesno pod gorami Praznik krajevnih skupnosti Golnik, Gorice, Trstenik in Tene-tiše Trstenik — V teh dneh (od 26. do 28. junija) pred 40 leti je iz območja štirih današnjih krajevnih skupnosti — Golnik, ftnriče, Trstenik in Tene-tiše — pod Storžičem odšlo v partizane 32 fantov. V spomin na ta dogodek krajani tega območja vsako leto praznujejo. Letošnje praznovanje se je začelo v soboto, 25. junija, s slavnostno sejo organizacije zveze združenj borcev vseh štirih krajevnih skupnosti v domu družbenih organizacij na Trsteniku. Slavnostni govornik je bil republiški sekretar za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Martin Košir, domačin iz Gorič, ki je bil pred 40 leti prav tako med fanti, ki so takrat odšli v partizane. Moški pevski zbor s Trstenika in mladinci so pripravili kratek, a prisrčen kulturni program. Svečanosti pa so se udeležili tudi častni krajan vseh štirih krajevnih skupnosti Franc Štefe-Miško, častni krajan Golnika Janko Urbane in najstarejši član zveze zdriženj borcev, 90-letni Lovrenc iz Babnega vrta. Za letošnji praznik so na Trsteniku s prostovoljnim delom uredili okolico doma družbenih organizacij in položili asfalt ter uredili kanalizacijo. Razen tega pa je v krajevnih skupnostih potekalo tekmovanje o urejanju kraja in okolice domačij. V počastitev praznika bodo ta teden na programu različna športna tekmovanja. Spominska plošča na Mosorju Split — Planinsko društvo Mosor iz Splita in tamkajšnja občinska skupščina sta dala pobudo za postavitev spominske plošče na planini Mosor dvema ponesrečenima alpinistoma na letošnji himalajski odpravi na Manaslu, Anteju Bučanu iz Splita in Nejcu Zaplotniku iz Kranja. Ploščo so odkrili v soboto, 25. junija, med krajšo žalno svečanostjo, ki so se je udeležili tudi svojci tragično preminulih in predstavnik kranjskega planinskega društva. Na Mosorju sta že vgrajeni plošči v spomin padlim planincem med na-.odnoosvobodilno borbo in žrtvam med alpinistično odpravo na Kavkaz. Tam, v bližini planinskega doma PD Mosor, nameravajo planinci iz Splita urediti spominski park vsem v gorah umrlim tovarišem. (S) Trije padli pripadniki varnostno obveščevalne službe v Povijah 18. aprila 1944 so bili Miha Sire, Janko Mežek in Rafko Lu-znar. Prireditelji vabijo v nedeljo k odkritju obnovljenega spominskega obeležja njihove svojce. *»... s Osrednja svečanost v počastitev praznika štirih krajevnih skupnosti pod Storžičem pa bo v nedeljo, 3. julija. Ob 15. uri bo svečana otvoritev 1300 metrov dolge asfaltirane ceste v Povije. Za ureditev te ceste, ki poteka deloma po stari, deloma po novi trasi, so krajani vložili veliko prostovoljnega dela. Tako so za ureditev cestišča porabili 3800 kubičnih metrov gramoza, odstopili zemljo, posekali drevje, prestavili kozolce. V akcijo za ureditev ceste, ki je široka 5 metrov, pa so se vključili tudi lastniki vikendov s tega območja. Po otvoritvi ceste bodo v Povliah, na kraju, kjer so 18. aprila pred 40 leti padli trije pripadniki varnostno obveščevalne službe, odkrili obnovljeno spominsko obeležje. Po partizanskem mitingu bo partizansko srečanje. Zvečer pred praznikom pa bo v soboto v Povijah tudi kresna noč. Na obeh prireditvah bo nastopil tudi ansambel Gašperji iz Preddvora. A. Žalar Ljubljana — Predstavniki republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora so na novinarski konferenci predstavili'osnutke treh zakonov, za katere je že zdaj po občinah in pri posameznikih veliko zanimanja. Zato je tudi pričakovati razgibano javno razpravo, ki bo trajala do 28. septembra. Februarja prihodnjega leta bo o zakonih odločala slovenska skupščina; takrat naj J>i predvidoma pričeli veljati in spreminjati dosedanjo prakso pri urejanju prostora. Novi zakoni ne bodo zožili samoupravno prakso na tem pomembnem in občutljivem področju. Nasprotno — celo razširjajo jo. Uvajajo odločanje na strokovni osnovi in dajejo bistveno drugačno vlogo kot sedanji zakoni in odloki občinam in republiki. V urejanje prostora vnašajo sistemske rešitve, dolgoročno načrtovanje, usklajevanje interesov med občinami ter med občino in republiko ter tudi enotno, bolj učinkovito in enostavno prakso. Namena vseh zakonskih sprememb in novosti ni treba posebno razlagati — doseči umno gospodarjenje s prostorom. • Osnutek zakona o urejanju prostora določa, da morajo prostorski deli dolgoročnih planov opredeliti, za kaj bo namenjen določen prostor. Rabo prostora je mogoče spreminjati le pri pripravi dolgoročnega, Zbornik pomnikov NOB Škofja Loka — Pri svetu za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB ter spomeniško varstvo pri občinski konferenci socialistične zveze v Škof j i Loki so se znova lotili že nekaj let stare zamisli, da bi izdali zbornik o pomnikih narodnoosvobodilnega boja v občini Škofja Loka. Na spomenikih in spominskih ploščah je vedno zapisana le kratka informacija, kdo in kdaj je tu padel in podobno. Občani, posebno mladina, pa bi morali biti o ozadju dogodkov in borcih podrobneje seznanjeni. V zborniku bi bila objavljena fotografija vsakega pomnika, kratek oris dogodka in podatki o padlih. Pričeli so že z zbiranjem podatkov za nekatere pomnike. Vsakemu spomeniku naj bi namenili poprečno eno stran v knjigi. Imenovan je že tudi 11-članski uredniški odbor, ki ga bo vodil Stane Krapež. Zbornik bo opremil Ive Šubic. Obljubljajo, da bo zbornik izšel že do konca leta 1984. D. D. ne pa tudi srednjeročnega načrta. Osnutek obvezuje samoupravne skupnosti, da pri urejanju prostora varujejo dobrine splošnega pomena (kmetijska zemljišča, gozd, vode, naravno in kulturno dediščino ...) in upoštevajo prostor, ki je dolgoročno namenjen poselitvi, prometnim in drugim življenjsko pomembnim objektom. Osnutek zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor opredeljuje tri vrste izvedbenih načrtov: za- zidalni načrt za gradnjo novih naselij, ureditveni načrt za prenovo obstoječih in lokacijski načrt za gradnjo infrastrukturnih objektov. Osnutek predvideva, da soglasij za prido-bitev lokacijskega dovoljenja ne bo' več zbiral občan, temveč zadolžena! upravna organizacija za urbanistično oziroma družbeno načrtovanje. Za nedovoljene gradnje so predvidene strožje kazni. • Osnutek zakona o stavbnih zemljiščih natančno opredeljuje pojem stavbnega zemljišča, način po-družbljanja in urejanja. V vsaki občini predvideva ustanovitev samoupravnih skladov stavbnih zemljišč, ki bi upravljali z njimi in tudi z družbenimi sredstvi za njihovo urejanje. C. Zaplotnik Upočasnjen gospodarski razvoj V kranjski občini z osnutkom sprememb družbenega plana razvoja občine načrtujejo do konca tega srednjeročnega obdobja nižjo rast družbenega proizvoda, občutneje pa naj bi se zmanjševala tudi osebna in skupna poraba ko zmernejše. Prav nasprotno pa je s splošno porabo, ki bodo rasla s po- Kranj — Pri pripravi osnutka sprememb družbenega plana razvoja za to srednjeročno obdobje, obravnavala ga bo skupščina občine na julijski seji, je bilo jasno, da ne kaže po treh letih izvajanja družbenega plana nikakor ne menjati — razen materialnih okvirov — tudi cilje razvoja, saj ostaneta na voljo praktično le še dve leti. Če je bilo poprej v družbenem planu zapisanih vrsto dokaj optimističnih pričakovanj predvsem glede družbenega proizvoda, pa se v osnutku sprememb kažejo stabilizacijski ukrepi in omejitve, ki so jih prinesle sedanje gospodarske razmere. Upočasnjen razvoj se kaže ne le v več kot pa razpolovljeni rasti družbenega proizvoda, ki pristaja na 2,5 odstotkih v naslednjih dveh letih, oziroma na 3,3 odstotkih v vsem srednjeročnem obdobju. Za več kot polovico naj bi se tudi upočasnila rast industrijske proizvodnje, ki je v sedaj veljavnem družbenem planu razvoja pristajala na visoki 6,5 odstotni raT sti. Takšne gospodarske razmere seveda ne dovolijo tudi nikakršnih odstopanj od izvozne usmeritve gospodarstva, ki naj bi, kot predvidevajo spremembe družbenega plana, v celotnem obdobju konvertibilni izvoz v celoti pokrili s konvertibilnim uvozom in celo dosegli presežek 4 odstotkov, v skupnem obsegu pa naj bi izvoz za tretjino presegel uvoz. To pa tudi pomeni, da bi se moral konvertibilni izvoz v naslednjih dveh letih povečevati za 14 odstotkov, skupni izvoz pa za dobrih 10 odstotkov. Omejitve pa so seveda značilne tudi pri porabi, kjer seveda najbolj izstopajo minusi pri osebni porabi, saj se naj bi ta sredstva realno vsako leto manjšala za 5,4 odstotke v celem srednjeročnem obdobjti, v zadnjih dveh letih pa naj bi se zmanjševala še za 6,2 odstotka. Prav tako bodo manjša tudi sredstva za skupno porabo, ki naj bi upadla v tem srednjeročnem obdobju za 3,3 odstotka, vendar pa naj bi v naslednjih dveh letih upadanje splošne porabe bilo nekoli- prečno letno rastjo 6,9 odstotka, predvsem zaradi novih republiških davkov in prispevkov letos in v pre- ■ teklem letu. Proračunski način zbi-ranja sredstev za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, za blagovne rezerve se zaradi načina zbiranja kaže kot povečevanje splošne porabe, sicer pa splošna poraba na občinski ravni ne bo segla čez rast družbenega proizvoda in dohodka. Krajevni praznik Reteč Reteče — Tudi letos je krajevna skupnost Reteče skrbno pripravila praznovanje svojega praznika. Praznovanje se je pričelo že pretekli teden, ko so mladi postavili mlaje in v petek odigrali prijateljsko nogometno tekmo s športnim društvom Kondor z Godešiča. V soboto so odšli krajani z vlakom na izlet v Metliko, včeraj pa je bila pred osnovno šolo spretnostna vožnja s kolesi. Jutri zvečer ob 20. uri bo borčevska organizacija pripravila srečanje borcev, na katerem bodo podeljena priznanja. Slovesno bo tudi v četrtek. Ob< pol devetih zvečer bo proslava, naj' ■ kateri bodo sodelovali pevci, mlajši * a tamburaši in učenci osnovne šolef3 Reteče. Slovesna seja sveta krajevne skupnosti bo v petek. Za kulturni program bodo poskrbeli tambura- Jtfc ši. Mladi bodo na predvečer praznika, praznični dan je 3. julij, zakurili kres, na praznični dan pa bodo krajani v jutranjih urah odšli na Lub-nik. Organizator pohoda bo športno društvo Reteče. Krajevna organizacija Rdečega križa bo pripravila razstavo zdravilnih zelišč. Ob desetih bo proslava. Razstava zališč bo odprta do 18. ure. Organizatorji pozivajo krajane, naj za praznične dni izobesijo zastave in poskrbijo za praznični videz kraja, prav tako pa naj se množično udeležijo prireditev. p Ram * * a ts >. ti k k Stara Fužina - Delavci bohinjskega gradbenega podjetja gradijo v Stan Fužini dom družbenih organizacij, ob katerem bo tudi osemnajst hcnih stanovanj Objekt bodo svečano odprli za radovljiški občinski praznik, 5 avgust Gradnjo stanovanj financira stanovanjska skupnost, doma pa ob samoprispevku krajanov še skupščina občine Radovljica ter nekatere oraanizacije združenega dela: Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas. Gozdno gos^jodarstvo Bohinj, Lep. železarna, Filbo, Steklarna Hrastr„fc fc, ima v kraju svoj počitniški dom. Krajanom, ki so s prostovoljnim delom posekal, les, je pomoč združenega dela nadvse dobrodošla. V domu družbenih organizacij bodo našli prostor za delo vsi krajevni organi m družbenopolitičneorganizacije, kulturno društvo, upokojenci mladi. Vdoniu bo tudi knjižnica, nadvse pomembna pridobitev pa bo dvorana, k, bo lahko sprejela 130 ljudi. - H. Jelovčan r. pi "»t * >a r« * M '■v ')T "r* C ire Vj ,4 F M Sra ste Na delo spet po starem Gorenjska se glede začetka delovnega časa v proizvodnih dejavnostih obnaša za sedaj dokaj neenotno — V Kranju je včeraj polovica zaposlenih začela znova delati ob 6. uri, podobno tudi v Radovljici, medtem ko se v ostalih treh občinah drže družbenega dogovora — Prometne zveze med občinami te neenotnosti ne bodo mogle odpraviti, brez dvoma pa lahko kranjski zgled povzroči "spremembe tudi drugod po Gorenjskem Kranj — Če bi še vedno začetek dela naznanjale sirene tako kot včasih, bi lahko zapisali, da so včeraj v vseh večjih delovnih organizacijah kranjske občine sirene naznanile začetek dela znova ob 6. uri zjutraj, tako kot je to bilo pred 27. marcem letos. Za delovnik po starem (ne glede na letno računanje časa, ki velja do 25. septembra letos) so prešli v delovnih orgamzac.jah k imajo dvo in triizmensko delo: v Savi, Tekstihn dusu, v vseh treh delovnih organizacijah Iskre, Ikosu, Planiki, v Ibi in še nekaterih, tako da začenja znova ob 6. uri 7. delom okoli polovica vseh zaposlenih v Kranju, to je okoli 17.000 delavcev. Prejšnji teden je bil objavljen tudi že usklajen avtobusni vozni red, ki so ga pripravili v Alpe-touru. Kakšni so bili pravzaprav razlogi, da so se v delovnih organizacijah odločili za spremembo, še preden so bili poznani učinki sedanjega načina dela. to je z začetkom ene ure kasneje — o tem naj bi konec junija letos razpravljala tudi republiška skupščina? V kranjski Savi poudarjajo, da so že 27. marca premaknili na kasnejšo uro začetek delovnega času le začasno, dokler ne bi našli možnosti ponovno preiti na takšen začetek, kot so ga imeli že poprej. Poudarjajo, da so takšen delovni čas, kot so ga imeli, usklajevali kar precej dolgo, upoštevali željo večine delavcev in tudi s prevozi na delo. Vsak dan se namreč pripelje v Savo okoli 3800 delavcev, pi* tem pa niso šteti tisti i/, bližnjih krajevnih skupnosti — zato so po 27. marcu vsaj pri njih porušili dolgo časa usklajene prihodi« na delo. Posebnih učinkov novega delovnega časa niso ugotavljali, niti jih ni bilo opaziti, pač pa so le občutili spremenjen delovni ritem z vsemi posledicami v prostem času. Sedanje spremembe delovnega časa, tako menijo v Savi, ne bodo povzročile težav, sproščen bo pritisk na avtobuse za 7. uro, z vzgojno varstvenimi ustanovami pa je tudi urejen drugačen začetek sprejema otrok. V kranjski Iskri Telematiki so na delavskem svetu, ko so sprejemali sklep o delovnem času z začetkom ob 6. uri. poudarili, da niso bile izvedene "potrebne in nujne spremembe delovnega časa v negospodarski sferi, tako da smo se kot uporabniki storitev vse bolj srečevali z nepremostljivimi težavami« Kakšne posledice bo prinesla ponovna sprememba delovnega časa v proizvodnih delovnih organizacijah, je odveč ugibati, saj so delovne organizacije le sledile željam in zahtevam zaposlenih. Brez dvoma pa bo začetek dela po starem v kranjski občini, če že ne bo vplival na spremembe v delovnem času v negospodarstvu, imel pre-cejšenj odjek tudi v drugih gorenjskih občinah. Najprej bodo spremembe seveda občutili delavci, ki se i/, ene občine v drugo vozijo na delo. Za sedaj spreminjajo delovni čas v proizvodnih delovnih organizacijah znova na šesto uro le v radovljiški občini. Izvršni svet je sicer priporočil tako kot tudi kranjski, da bi delovne skupnosti skupnih služb začenjale uro kasneje, vendar pa se v Radovljici tudi boje, da bo priporočilo naletelo na gluha ušesa. Pripominjajo pa, da sicer vozni red avtobusov je. vendar pa še ni usklajen za delavski prevoz in ga bo vsekakor treba še usklajevati v naslednjih tednih. Vendar pa v radovljiški občini prav dobro vedo kot tudi v Kranju, da bo treba za otroke delavcev, ki bodo začenjali uro prej, zagotoviti tudi zgodnejše varstvo sa otroke, to pa seveda tudi nekaj stane. V tržiški občini za sedaj ostajajo pri starem, v delovne organizacije so poslali le vprašalnike. Ali bodo sledili kranjskemu in radovljiškemu zgledu bodo odločali v tem tednu in če da, potem predvidevajo novi delovni čas s 5 julijem. V jeseniški in tudi škofjeloški občini so se zaradi takih sprememb v regiji znašli v položaju, ko sicer vztrajajo na dogovorjenem delovnem času pred tremi meseci, obenem pa tudi vedo, da takšne spremembe pomenijo tudi pritisk, da se tudi pri njih delovni čas spremeni. Ze zdaj pa v fii Loki poudarjajo, da bodo brez sprememb H,»lovnega čusa imeli posledice v otroškem var* stvu za delavce, ki se bodo na delo v Kranj vozili hnli zeodai. Vsekakor pa se bodo o teh spremembah v loški občini, kjer le Termopol in Rudmkj m ana nista v marcu spremenila začetka dekH neaa časa moralai dogovarjati in odločati v ted tednu Pri starem zaenkrat ostajajo z delovnin* časom tudi v jeseniški občini. L. M. v 1 % ila ■b N- 28. JUNIJA 1983 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO .3. STRAN O LAS se-Db- ad-nu- i tudija potrdila losedanjo politiko ava Mešane kmetije kot dejavnik razvoja je potrdila dose-ugotovitve: razdrobljenost zemlje, velika zaposlenost .tih gospodarjev, drago pridelovanje v hribih, pomembnost inje infrastruktur«^ V proizvodnji so še precejšnje rezerve, i bilo treba skrbeti za izobraževanje kmetov in popeševal-dati možnost, da so več na terenu v živinoreji so še precejšnje rezerve Skofja Loka — V okviru projekta bi- »venij a 2000 je Biotehnična fakul- v ^. Tiubljani izdelala študijo Me fo- * kmetije kot dejavnik razvoja 'a- fctijstva in podeželja. Med drugim v-b-st proučevali razmere v škofjeloški i Podatki, ki jih je prinesla ra-,va bodo uporabljeni tudi pri ■ organizacije združenih narodov C in pri pripravi planskih doku- občine in republike. Razen Loke so v raziskavi pregleda-' občine Velenje, Krško m Gro- 'tkofjeloški občini so obdelali 205 od 1373, ki imajo nad 4 ha šč Izbrali so jih naključno, s ' računalnika. Raziskava Wno ni pokazala nič novega tema ie le utrdila dosedanja donja. Je pa potrdila sedanjo politi-iidbujanja kmetijske proizvod- PJnoVstnza škofjeloško občino, znana po tem, da je večina v hribovitih predelih je, da komai dobrih 30 odstotkov cimeti, na 47 odstotkih kmetjj ■ industriji ali drugod en zako-i 22 4 odstotkih kmetij pa.ob* obravnavanimi občinami ir na i i h je večina, vsaj v poleten dostopnih z osebnimi in Tvozili Ugotovljeno je tudi, eovina, sedež krajevne skup-Szk kmetijske stroje po-wna šola, vrtec in še nekate-ustanove, v škofjeloški ob- M oddaljene od kmetij. ^hkmetijahimajovpov- 12 5 ha zemlje, od tega je "oMelovalne zemlj^e, njiv ima kmltM le doSha.Čiste kmeti-več e površine. Približno 20 kmetij ie v zadnjem času zatravilo njive, travnike pa so preorali le na 3,4 odstotkih kmetij. Zemljo je oddalo v zakup slabe 3 odstotke kmetov, prodalo pa 7,9 odstotka, kupilo pa slabe 4 odstotke. Opremljenost kmetij s stroji je zadovoljiva, nujno pa jo bo še nadalje treba izboljševati predvsem na čistih kmetijah. Ugodna je tudi opremljenost z vprežnimi orodji, kar je zelo pomembno za organiziranje proizvodnje v vojnih razmerah. Če gledamo po vzorčnih kmetijah, ima posamezna le 2,4 krave, 1,7 telet, 1,9 govejih pitancev in proizvede letno 6000 litrov mleka ali 2500 litrov na kravo. To kaže na še precejšnje rezerve, saj ne dosegajo niti prirejo 1 GVŽ na ha, pa tudi proizvodnja mleka je relativno nizka. Važna je tudi ugotovitev, da je proizvodnja tržnih viškov na kmetijah, kjer sta zaposlena oba zakonca, za polovico nižja od čistih kmetij na enakih površinah. Približno četrtino dohodka predstavlja na kmetiji mleko, slabih 43 odstotkov prodaja živine, 8,3 odstotka dohodka krompir ter kar 20 odstotkov zelenjava. Vendar pa je slednji podatek hudo vprašljiv, saj je znano, da zelenjavo za trg pridelujejo le določene kmetije v okolici Škofje Loke. Čeprav se razmere za kmetijstvo izboljšujejo in tudi kmet postaja privlačen poklic, v študiji preseneča ugotovitev, da jih je le malo, ki bi želeli povečati proizvodnjo. Pač pa več razmišljajo o dopolnilni dejavnosti. Največjim, kar trem četrtinam, je dodatna dejavnost gozdarstvo, sledi prevozništvo, gostinstvo, obdelava lesa in kmečki turizem. Prav tako ne drži podatek, da kmetije ne bi imele naslednikov, saj je komaj 8 odstotkov kmetij, ki nimajo prevzemnika. Res pa je, da bodoči gospodarji dokaj pozno dobijo kmetijo v last, kar pa ne pomeni, da na njej ne delajo. Kar 45 odstotkov kmetij ima mladega gospodarja. Kmetje so aktivni tudi v KS, zadrugi in družbenopolitičnih organizacijah. Zaskrbljujoča pa je izredno nizka izobrazba. Vendar se tudi na tem področju razmere popravljajo, saj imamo sedaj tudi na gorenjskem usmerjeno šolo kmetijske smeri. Vse premalo informacij kmetje dobijo od pospeševalne službe. Pospeševalci imajo zaradi najrazličnejših administrativnih del, ki jih morajo opraviti v zvezi z raznimi regresi in premijami, vse manj časa za delo s kmeti. _ _ L. Bogataj Na kmetijskem posestvu v Žabnici Napredovali in zaostali Na kmetijskem posestvu v Žabnici so v dveh desetletjih napredovali v pridelovanju krme, zaostali pa so za drugimi v načinu prireje mesa in mleka — Načrti za posodobitev hlevov so se doslej še vedno izjalovili Žabnica — »Na posestvu, kjer so pred dvajsetimi leti nameravali rediti le krave, imamo zdaj 160 molznic, 190 pitancev, 30 telic in nekaj telet, poleg tega pa še 130 telic pri kmetih kooperantih v Poljanski dolini« pravi Lojze Kalan, vodja obrata Žabnica. »Večino bikov~izvozimo, da z devizami kupimo sojo, tropine, repico in ostale krmne dodatke za krave. Lov za devize presega včasih meje gospodarnosti. Denimo, da 240 kilogramov težkega bika dvakrat prepla-čamo na Hrvatskem, ga redimo še 140 kilogramov in prodamo po dogovorjeni ceni, ki je nekaj višja od 110 azpad ali vzdrževanje s t WnsW cestarji so na problemski konferenci ocenili, da je ^fe naših cest kritično J blemi pri uveljavljanju novih družbenoeko- Liubljana - Aktuaiini p darstvu v zaostrenih gospodarskih raz- umskih odnosov v cestne * dnje točke pr0blemske konference koordi->rah Takšen je bil nasiov sestavljene organizacije zdruzenega Sega odbora smd.kata dei siovemje y pRtek v Ljubljani. Delegati, >!a Združena cestna pooj j ^^ cestnih podjetjih v Sloveniji, so kriti-»edstavniki 4000 zaposlen ^ h d mora celotna sloven- W,ocenili sedanji teza1odločitl ah bo obstoječe magistralne re-■Va družbena skupnost :zav stila razpadu, ah pa čimprej zagotovi- onalne in lokalne P^ ^gnje. Dogovorili so, da bodo izdelali na-potreben denar za nuj n ^ ^ podroćju cest, pn čemer pa ze pribli- žno analizo sprejete a ^^ 3 milijarde dinarjev Dodatki kažejo, da "m j ^ p0eni strani narekoval drugačno organi-Z novim zakon o cesid , ^ slovenski cestarji postali hkrati upra- prevzeli v upravljanje sredstva za to, ali pa bo ze jutri tu strošek "ala hitro odločiti, da takoj -Vkrat ali trikrat yecjK odkrito povedali, da so danes v cestnih pod- Ob tem pa j uh delavci, da imajo sorazmerno moderno mehaniza-.t-rjih sposobni in do u i vrsti so ugotavljali, da naročila usihajo in jo da pa žal nimajo atm- - rešujejo ob iskanju notranjih rezerv in i svoj socialni položaj s ^ nemogočih stroškov; tudi takšnih, ki gredo ramkvanju vse mog onda ^ škodo obstoječega tes ^ rokel delegat i/. Cestnega podjetja Kranj, Nevzdržno je, je na p investitorji trenutno lahko sklepamo sa- U Pogodbe o ^drzevanjuncesest0 ^ ^ pQ, ,elu 0/,r0mu celo leto. Pri-V, za mesec dni nap j. darv svoji domačiji ne bi nikoli najel t< Vrinil je še, da šla »na boben«. Dogajalo se je namreč, < tolikš-da so ViSih kreditov, da bi ^^poSojila, da so bile devize odstopljene za dinar-<\> -.U -a ceste najeta oevw k ^^ cestno gospodarstvo plačuje devizne •m i',. orotivrednost, vencu f^ ^ ^ vračanje deviznih posojil zadolži tiste, m V~ove Zato bibilopra. nisQ spos0bn!, je dolžno za to poskrbeti ce-" fvooziroma družbena skupnost. ^ ? I so JI» ' tno gospo< dinarjev za kilogram. Računice pri tem ni. Poleg tega je tuji kupec izbirčen in, recimo, odbere od stotih bikov le 25 najboljših. Moti me tudi, da na neenotnem jugoslovanskem trgu le redki spoštujejo dogovorjene in veljavne cene za kilogram koruze, za teleta in mlado pitano govedo. Velja edino denar.« Na kmetijskem posestvu v Žabnici so v 20 letih le toliko posodobili hleve, da so ročno odstranjevanje gnoja nadomestili s traktorskim. Za kaj več doslej še ni bilo denarja. Posledice najbolje občuti 29 zaposlenih na posestvu, saj je delo v hlevih težavno in ne omogoča sodobne prireje mesa in mleka. »Veliko smo v tem obdobju napredovali v pridelovanju krme, medtem ko smo v načinu prireje zaostali za drugimi. Skupaj s pripravami traja molža blizu štiri ure, gnoj vozimo na gnojišče s traktorsko desko. Samo za nastiljanje živine moramo vsako leto spraviti na hlev 200 ton slame, jo potem znositi na stojišča in gnoj razvoziti po travnikih. Temu delu in izdatku bi se izognili, če bi v hlevih uredili bokse in rešetke za prosto rejo. Verjetno pa bi takšni rešitvi nasprotovale vodne skupnosti," ker so pod Sorškim poljem po njihovih zagotovilih precejšnje zaloge pitne vode.« Lani so na žabniškem posestvu namolzli okrog 700 tisoč litrov mleka, za kar so porabili 143 ton krmil. »V prireji mleka zaostajamo za načrti, ker zmanjšujemo porabo močnih krmil in ostalih dodatkov. Cena 20 dinarjev za liter mleka ne dovoljuje, da bi za prirejo vsakega litra porabili več kot 15 dekagramov krmil. Nasploh je živinoreja slabo donosna in tudi pri nasQjo tako kot drugod rešuje poljedelstvo — pridelovanje semenskega krompirja, rži za ržene rožičke in pšenice.« C. Z. Na ogled spremembe prostorskega plana Kranj — V okviru javne razprave o Spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981 — 1985 bo v avli Skupščine Kranj, Trg revolucije 1, od torka, 5. julija do petka. 8. julija, razgrnitev kurtogramov prostorskega razvoja občine v. tem obdobju. Vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure je zagotovljeno strokovno vodstvo in razlaga. Posodobitev in razširitev Krede — Če bo uspel dogovor o združevanju denarja s Slovenijalesom, prek katerega naj bi se nato odvijala tudi prodaja izdelkov, se bo kolektiv Krede že letos lotil naložbe v tehnološko posodobitev in razširitev proizvodnje v Radovni. Investicija bo Kredo, ki v ničemer ne ogroža okolja — tako je tudi mnenje mariborskega inštituta za varstvo okolja — veljala okrog 40 milijonov dinarjev. Z razširitvijo in posodobitvijo proizvodnje bi delavci namesto se-, danjih 2500 ton krede na leto povečali količino z a okrog 7000 ton.' (H. J.) — Foto: D. Sedej Pred letošnjo žetvijo Obeti za rekordni odkup Žitno-predelovalne organizacije bodo odkupile preko 60 tisoč ton pšenice, če bodo zadruge in družbena posestva izpolnili obveznosti iz samoupravnega sporazuma — Dovolj kombajnov, nadomestnih delov, goriva, vreč in vrvice za letošnjo žetev — Z zamenjavo do cenejše koruze Ljubljana — Medtem ko so na Vipavskem že pričeli z žetvijo ječmena, bodo prvi pšenični snopi padli v začetku julija v okolici Lendave. Ze-munski Zmaj dobavlja v teh dneh še zadnje od 60 plačanih kombajnov. Oskrbovalne delovne organizacije so doslej zagotovile za žetveno mehanizacijo štiri petine nadomestnih delov, med njimi tudi gume in klinasta jermena. Ostale pošiljke delov bodo kmetijske organizacije prejele še do pričetka žetve. Prav tako ni nobene bojazni, da bi ob najpomembnejšem poletnem poljedelskem opravilu primanjkovalo goriva za traktorje, vreč za zrnje in vrvice za povezovanje snopov oziroma bal. Skrbne priprave tudi zagotavljajo, da bo pšenica pravočasno v sušilnicah in v skladiščih žitno-predelovalnih organizacij. Znani so odkupni pogoji in bene. Za kilogram prvovrstnega pšenične-ga zrnja bo pridelovalec dobil skupaj z dinarjem premije, ki jo namenja federacija, 16 dinarjev, za pšenico druge vrste 15 in za tretjo vrsto 14 dinarjev. Žitno-predelovalne organizacije bodo pšenico odkupovale kot drugovrstno, razen če pridelovalci ne bodo z analizo dokazali boljše kakovosti zrnja. Slovenija, ki je regresirala že nakup semena, dodaja ob žetvi še dinar na dogovorjeno ceno kot regres za nakup gnojil za prihodnjo setev. Obenem omogoča tudi zamenjavo pšenice za koruzo. Pri tem dobi kmet kilogram koruze za več kot tri dinarje ceneje, kot veTja v prosti prodaji na tržišču. Kako resno so se letos v Sloveniji lotili pridelovanja in odkupa pšenice, pove že to da sta bili setev in žetev na dnevnem redu večine občinskih izvršnih svetov. V organizirano pridelovanje so se uspešno vključile tudi pokrajine, kjer pred leti niso odkupili niti stota pšenice. Med njimi je bila tudi Gorenjska, ki pa je letos že lahko za vzor zasavskim občinam j^HH S - vV \ , o iSŠS®:®!??""'................... in okolici Ljubljane. V setvenem kolobarju ima pšenico dobro zastopano in to se kaže tudi v njenih pogodbenih obveznostih. Ocenjujejo, da bo Slovenija letos pridelala okrog 180 tisoč ton pšenice, od katere jo bodo žitno-predelovalne organizacije odkupile okrog 60 tisoč ton. Čeprav v republiki v zadnjih letih skokovito povečujemo odkup pšenice (prihodnje leto načrtujemo že 70 tisoč ton), ni pričakovati, da bi kdaj pridelala dovolj pšenice za svoje potrebe. Še vedno jo bo nakupovala v drugih republikah: letos 89 tisoč ton v Vojvodini, 11 tisoč ton v Slavoniji, poleg pšenice pa bo kupila še 67 tisoč ton moke. C. Zaplotnik Živahno tudi med sejmi Kranj — Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem v Kranju je vsako leto organizator šestih rednih sejemskih prireditev. Po podatkih za minulo leto pa so sejemski prostori v Savskem logu zelo zasedeni tudi med posameznimi sejmi. Tako je bilo lani med sejmi kar dvajset tako imenovanih izvense-jemskih prireditev. Lokacijo in različne usluge vse raje koristijo organizatorji različnih prireditev. S takšno poslovno usmeritvijo vodstvo sejma nadaljuje tudi letos. Tla-zen treh tradicionalnih sejmo*, je bilo v prvih petih mesecih v sejemskih prostorih že enajst različnih prireditev. Zadnja med njimi je trenutno prodajna zastava delovnih organizacij Lipe iz Ajdovščine in Mebla iz Nove Gorice. Po lanskih podatkih so bili sejemski prostori zasedeni s sejmi 137 dni v letu, drsališče je obratovalo 130 dni, izven-sejemske prireditve pa so trajale 102 dneva. ^ g Čiščenje Krvavca — Planinsko društvo Kranj, ki skrbi za zatočišče planincev na Krvavcu, še posebno pozornost posveča fudi čistoči na Krvavcu in okrog planinske postojanke. Tako so pred dnevi tovornjaki Komunalnega podjetja Kranj iz smetiščne jame pri planinskem domu odpeljali 30 kubičnih metrov neuničljive embalaže in odpadkov v dolino v smetiščno jamo v Tenetišc. Z ostalih postojank Planinsko društvo odvaža odpadke v dolino n' tovornimi žičnicami. Čistoči posvečajo planinci na Krvavcu posebno skrb tudi zato, ker so pod njim zbiralniki pitne vode. — A. Z. — Foto: F. Ekar MERKUR KRANJ Obiskali smo vašo trgovino Merkurjeva KOVINA v Lescah Petkovo dopoldne je bilo v trgovini silno živahno. Cement so dobili in takoj ga je bilo treba razvoziti kupcem, ki tako težko čakajo nanj. Šoferji so hiteli v Kranj, v Kropo, na Bled in drugam. Cement je tudi ena od vrst blaga, ki ga trenutno zelo primanjkuje. Poleg cevi, pocinkanih, bele tehnike, hladilnikov, zamrzovalnih skrinj, rezil- nega orodja, navojnih svedrov, rezkar-jev, radiatorjev, aluminijaste pločevine ... Seveda, najlažje je trgovati, če je na zalogi vsega in da se tare kupcev. Časi pa so takšni, kakršni so in treba je potrpeti zdaj zaradi tega, zdaj zaradi onega. Počasi so le potešene želje kupcev in na koncu sta zadovoljna oba, prodajalec in kupec. Trinajst let je že, odkar so Merkurje-vi delavci zgradili v Lescah prodajalno KOVINA. Približno enako izbiro blaga ima kot novejši prodajalni DOM v Naklem in GRADBINKA v Kranju. Izredno veliko izbiro imajo. Tu dobite vse za vodovodne instalacije, vse za centralne kurjave, pri tem naj posebej omenimo veliko izbiro peči, kot so Stadler, Ferroterm, ITPP Ribnica, Sigma Žalec in EMO Celje. Veliko izbiro imajo tudi pri pločevini, pri opremi za kopalnice, poseben poudarek imajo na ploščicah in vodovodnih pipah. Tudi na oddelku za orodja so dobro založeni, pa s strojčki za dom in za obrt. Močan je vijačni oddelek in oddelek, kjer se dobe okovja za sobno in stavbno pohištvo Skoraj največji poudarek pa je v KOVINI namenjen železu, vsem profilom. pločevini; cevem, barvnim kovinam. Močan pa je tudi oddelek za gradbeni material. Prav vse, razen opeke za zidavo,dobite tu; od betonskega železa, mrež. cementa, apna do izolacijskih materialov in vseh vrst dimnikov. Na 4.000 kvadratnih metrih poslujejo delavci KOVINE.v Lescah. Kljub temu, da je blago povsod lepo posorti-rano, zloženo, ima človek občutek, da H MERKUR avto-moto društvo škofja loka 64220 ikofja loka, jegorovo predmestje 10 Mtai«« • UMI rabn pn •* hrant podnMca M* lok« ««•■ ■■M7M0S48 Objavlja na osnovi odločbe temeljnega sodišča Kranj, enota Škofja Loka družbeni razglas — (na prvi dražbi) dne 30. junija 1983 ob 7.30 v prostorih AMD Škofja Loka, Jegorovo predmestje 10, sledeče predmete: 1. osebni avto ZASTAVA 101 — nevozen, din 50.000 2. montirni stroj za gume —mehanični, din 5.000 3. osebni avto MORRIS - mini, KR 823-51, din 25.000 kamniško @ ftrcica Prodaja KŽK ^ KRANJ -Cg HRASTJE en kombivak Od 20. do 30. junija PRAZNUJE VELEBLAGOVNICA iNi nama ŠKOFJA LOKA 15-letnico poslovanja V tem času bodo ZAPOMNITE SI! Sedanja cena z nakupom v MURKINEM ELGU v Lescah in SUPERMARKETU na Jesenicah, je zagotovljena, če boste proizvod plačali do 30. junija 1983 z dinarji deviznega porekla in sicer za: • barvne televizorje, • pralne stroje, • štedilnike, # zmrzovalnike, w # glasbene centre, # ZOS omare ROK DOBAVE DO 30. SEPTEMBRA 1983. Za nakup se priporoča MURKA ELGO Lesce in SUPERMARKET Jesenice G LAS 4. STRAN REPORTAŽA OGLASI _TOREK, 28. JUNUA 1983 jim zmanjkuje prostora Posebno zunanje skladišče je natrpano, da se skozi kupe blaga komaj prebijajo viličarji, kamioni. Kot pove poslovodja Janez Ahlin, ki je poslovodja trgovine že vseh trinajst let, je bila trgovina prvotno namenjena le za petnajst prodajalcev, danes pa je tu zaposlenih kar petintrideset delavcev. Tako se je v teh trinajstih letih bogatil in širil prodajni program. Nujno bi potrebovali še kakšen dodaten prostor. Da bi pridobili vsaj prostor, kjer bi se vseh 35 delavcev lahko usedlo k sestanku in vsak dan normalno pomalicalo. Parkirni prostor v izmeri 2.500 kvadratnih metrov zadaj za trgovino bodo dobili zagotovo, to je v planu, vendar pa bi hudo potrebovali še tri garaže za njihove kamione, nad njimi pa bi si uredi- Marko Berce, nabavni referent iz kroparskega PLAMENA: »KOVINA je v radovljiški občini najbolje založena trgovina s črno metalurgijo, z raznim orodjem, vodovodnim in gradbenim materialom. Tu nabavljam vse za našo delovno organizacijo. Škoda je le, da trgovina nima primernih parkirišč. Vsega materiala seveda tudi ni Mi najbolj pogrešamo razna specialna orodja. kot so stružni noži, predvsem pa pile, ki jih, odkar jih v Tržiču ne izdelujejo več, zlepa ni nikjer dobiti. Sicer pa sem z izbiro, ki je silno široka in s postrežbo samo, zelo zadovoljen « vrsto posebnih akcij: — teden prodaje izdelkov Agrokomerca iz Velike Kladuše — ugoden nakup pohištva — ugoden nakup izdelkov iz tekstila li prostor za delavce. Prav za slednje teko dogovori s krajevno skupnostjo. Upajo, da bodo vendarle naleteli na razumevanje. Asortimana ne mislijo več širiti, razumljivo pa je, da bodo sledili novitetam na trgu v okviru dosedanjega prodajnega programa. Dostava blaga kupcem je tekoča. S tremi kamioni hitro razvozijo blago. Najkasneje v enem tednu ga dostavijo v katerikoli kraj na področju Gorenjske. Prevoz seveda ni zastonj, imajo pa izredno nizke cene prevozov, tako da zanje nikoli ne dobivajo pripomb. In od kod so kupci, ki se oglašajo v KOVINI? Okrog Lesc jifci je seveda največ, pa z Bohinjskega, sicer se pa kupci vrste od Rateč pa do Medvod. V Kranj skoraj vsak dan peljejo blago Kaj pa o KOVINI menijo kupci? Pavel Medved, kovač iz Zapuž: »Že vsa leta tu z bratom, ki imava skupaj obrt, nabavljava železo za kovanje, orodje, strojčke, vijake in podobno. Danes sem prišel po kovinske viožke št- 10, ki jih zadnjič~ni bito na zalog". Včasih kakšne stvari res ne dobiš takoj, a mora človek razumeti, so pač takšni časi. Sicer sem zadovoljen z izbiro pa s postrežbo tudi. Stari znanci smo z vsemi prodajalci in vedno imam občutek, kot da prihajam k dobrim starim prijateljem « K. 28. JUNIJA 1983 OGLASI, OBJAVE, OBVESTILA 5. STRAN O L, AS SPREMEMBE VOZNIH REDOV od 27. 6. 1983 dalje ODHODI ZA SMER: BOHINJ—LJUBLJAN A: : 55 D - od Jezera, 7.30 D, 8.30 V, 9.30 V, 10.30 V, 12.30 V, 13,30 V, 15-30 V, 16.30 V, 17.30 V, 18.00 NP, 18.30 V BOH. ČEŠNJICA—LJUBLJANA: 5 30 V 5GHINJ—TRBOVLJE: 14 30 V LJUBLJANA—BOHINJ : 500V 7 OO V. 8.00 V, 9.00 V, 10.00 V, 11.00 V, 12.00 V, 13.00 V. 14.20 D 15.00 V 17.20 V,'19.00 V UUBLJANA—BOH. ĆEŠNJICA: 14 00 V IUTEČE— PLANICA—LJUBLJANA: 4.45 V 6 05 V, 7.05 V, 8.05 V, 9.05 V, 11.05 V, 12.05 V. 13.05 V. 14.05 1,15.05 V. 17.05 V. 19.05 V KRANJSKA GORA—LJUBLJANA: 515 01015 V, 11.36 V (1.7.-31. 8.), 16.15 V, 18.15 V, 20.00 D iJUBUANA—RATEČE—PLANICA: Sv 630 V 830 V 9.30 V, 10.30 V, 11.30 V, 12.30 V, 13.30 V, 14,30 ».16.30 V. 17-30 V, 18 30 V, 20.30 V LJUBLJANA—KRANJSKA GORA: UDID/730 V, 16.07 V (1. 7.-31. 8.), 19.10 V, 19.30 V, 22.30 D (do Hrušice, NP do Kranjske gore) KRANJSKA GORA—BANJA LUKA: 4 25 V JESENICE—LJUBLJANA: 14.05 D (stara cesta) JESENICE—BEGUNJE—LJUBLJANA: W D, 5.46 D JESENICE—VINICA: 6.30 V IJUBUANA—JESENICE: 18 50 V IJUBUANA—BEGUNJE—JESENICE: &00 D (stara cesta) OtANJ—BEGUNJE—JESENICE: H25 D (stara cesta) $ANJ_JESENICE: 13.50 D KaS;5.00 D, 5.05 V (25.6.-4.9), 6.20 V, 11.40 V. 2.20 V, 17.50 D-NP, 21.30 NP l*JBUANA—BLED: 17 0Q 18 2Q v ^6V_4 9.1 20(X) V, 21 00 V fob NP - nova cesta), 21.45 D, 22.30 V 3LEO—KRANJ: 12.55 D 0UNJ—BLED: 5.25 D PODROČJE RADOVLJICE: ODHODI ZA SMER: iLED-POSAVEC-KRANJ^ 2Q ^ Np 112Q D 18.50 NP 'MNJ-POSAVEC-BLED: NR ^ ^ ^Ss^Sai e" v. 17.25 D*, 18.25 V, 19.45 D*, 545 NP (BMirA_BEGUNJE * ^ r sn i 'flMCA--BEGUNJE: 8 25 D. 9.25 V, 10.30 D. 12.25 NP (de* «P,6.00D 630 0^ ^ 310 v, 15.10 V (do Radovljice), Tč o Radovljice) 13.25 D\ 17.25 V, 18.10 D'. 19.25 V, 21.10 Radovljice) INJE—KRNICA: 7 15 D 8 15 v g 15 D v, 15.05 D. 18.30 V, 20.30 V, ) ^JUICA—KRNICA; 0^16.10 D. 16.55 D -KRNICA: 12.55 D ^^^^^o^^^oh^'3-00 D1700 D2100 D' D, 17.15 NP. 19.15 V, 22.10 D' v"Te-15 D. 20.10 V, 22.15 D* D-10R1?PDA:13.20 D, 16.15 NP. 18 15 V, 21.20 D* ' iIArT_BEGUNJE—JESENICE: 15.00 D cilmira Al MIKA Alpska modnu industrija RADOVUICA RADOVLJICA—BEGUNJE—MOSTE—JESENICE: 6.15 D, 12.55 V (do Most). 14.17 NP. 15.45 NP, 20 20 D* 20 20 V (do Most). 22.05 D*, 22.05 D (do Most) JESENICE—MOSTE—BEGUNJE—RADOVLJICA: 5.15 D, 15.05 V, 17.03 V, 21.02 D* MOSTE—BEGUNJE—RADOVUICA: 6.15 D, 13.20 V, 21.15 D RADOVLJICA—BEGUNJE—TRŽIČ: 7.40 D. 11.15 D, 15.00 D*. 19.10 D TRŽIČ—BEGUNJE—RADOVLJICA: 8.30 D, 12.05 D, 15.55 D*, 19.55 D BLED—GORJE—JESENICE: 12.30 D' JESENICE—GORJE—BLED: 7.40 D 15.10 D* JESENICE—VRBA—RADOVUICA: 5.25 D* BLED—VRBA—JESENICE: 7 30 D*, 14.15 V RADOVUICA—NOVA VAS—BEGUNJE: 19 20 D* BEGUNJE—NOVA VAS—RADOVUICA: 19 30 D' BLED—RADOVUICA: 7.00 D*, 12.40 D. 12.55 D*, 15.10 D, 18.25 NP, 19.20 V, 20 00 D* 20.00 NP, 23.15 V RADOVUICA—BLED: 7.15 D*, 12.40 D*. 13.35 V, 14.00 V, 15.30 NP, 15.50 D, 17 30 D* 17.50 NP, 19.35 D, 21.40 V, 22.20 V UUBUANA—KRANJ 5.10 D*, 5.15 D, 5.30 V, 5.45 D, 6.00 V, - (od 6.00-21.00 vozi vsakih 15 minut), — 21.15 V, 21,45 V, 22.00 NP, 22.15 D, 22.30 V, 23.00 V. KRANJ—UUBUANA 4.20 D, 4.55 D, 5.10 V, 5.25 V, — (od 5.25—20.10 vozi vsakih 15 mi- 6.20 D, 12.45 D, 14.30 D, 15.25 D, 18.25 D. 20.00 D, 22.25 D nut), — 20.40 V, 21.00 D, 21.25 NP, 21.40 V, 22.10 V KRANJ—STRAHINJ—DUPLJE 6.15 D, 6.45 D, 7.15 D*. 7.45 D, 8.45 D, 9.45 D. 1045 D. 11.45 D 12.15 D*, 12.45 D, 13 15 D*, 14.15 D, 14.45 D\ 15.20 D*, 15.45 D 16.45 D. 17.45 D, 18.45 D, 20.15 D. 20.45 D, 22.25 D KRANJ—PREDDVOR 5.40 D, 6.25 V, 7.25 V, 8.25 D. 10.25 V. 12.25 V, 13.25 D, 14.25 V 15.25 D, 16.25 V, 17.25 D, 18.25 V, 19.25 D KRANJ—KAMNIK 15.25 D KAMNIK—KRANJ 18.10 D MOSTE—KRANJ 4.50 D, 6.50 D, 13.00 D, 16.00 D, 21.10 D KRANJ—MOSTE 6.20 D. 12.15 D, 14.25 D, 20.25 D. 22.25 D ZALOG—KRANJ 4.45 D, 12.55 D, 20.55 D KRANJ—ZALOG 6.25 D, 10.25 D, 14.25 D, 19.25 V, 22.25 D CERKLJE—KRANJ 5.00 D, 5.30 NP, 6.10 D, 7.10 D, 8.10 D, 9.10 V, 10 10 V, 11.10 D*, 12.10 D, 13.10 V, 14.10 V, 15.10 D*, 16.10 V, 17.10 D, 18.10 V, 18.40 D, 20.10 NP, 21.10 D KRANJ—CERKUE 6.15 Š, 6.25 D, 6.55 V, 8.25 V, 9 25 D*, 10.25 D, 11.10 NP, 11.25 D, 12.15 D, 12.40 D*, 13.25 D, 14.25 V, 15.25 D, 16.25 D*, 17.25 V, 18.25 D, 19.25 V, 20.25 D. 21.25 NP, 22.25 D TRSTENIK—KRANJ 5.00 D, 6.00 D*, 6.40 D, 13.05 D, 14.00 NP KRANJ—TRSTENIK ŠKOFJA LOKA—KRANJ 5.10 V, 5.40 D, 6.10 V, 6.40 D*, 7.10 V, 7.40 D*, 8.10 V 9 10 V 10.10 V, 11.10 V, 11.40 D*, 12.10 V, 12.40 D*, 13.10 V, 13.40 D* 14.15 V. 14.40 D, 15.10 V, 15.40 D*, 16.10 V, 17.10 V 17 40 D* 18.10 V, 18.40 D*, 19.10 V, 19.40 D*, 20.10 V, 21.10 V, 22.10 V KRANJ—ŠKOFJA LOKA 5.15 D, 5.40 V, 6.15 D4, 6.40 D. 7.15 D, 7.40 V, 8.40 V, 9.40 V, 10.15 D*, 10.40 V, 11.15 D*, 11.40 V, 12.15 D*, 12.40 V 13 15 D* 13.40 V, 14.15 D, 14.40 V, 15.15 D*, 15.40 V, 16.15 D\ 16.40 V 17.40 V, 18.15 D*, 18.40 V, 19.15 D\ 19.40 V, 20.40 V, 2140 V 22.15 D, 22.40 V ŠKOFJA LOKA—JEPRCA—KRANJ 5.05 D* Mestne linije se premaknejo za 1 uro nazaj. LEGENDA V — vsak dan D — delavnik D*— delavnik razen sobote NP — nedelja, praznik Č — v času šole, delavnik razen sobote; KRANJ—MAVČIČE—MEDVODE 4.50 D, 5.50 D, 6.20 V, 7.20 D, 8.20 NP, 10.20 V, 12 20 V 14 20 V 15.20 D, 16.20 NP, 17.20 D, 19.20 V, 20.20 D, 22.20 D MEDVODE—MAVČIČE—KRANJ ^6-20 0, 6.54 So (Zbilje), 6.50 NP, 7.50 D, 8.50 NP, 10.50 V, GOLNIK—KRANJ o7in n ™ D' 14'5° V' 15-50 D' 16 50 NP' 17-50 D- 1950 V- 5 00 D- 6-00 6 40 D. 11 00 D. 13 00 D. 13.40 D 14 40 D, 15 00 D ^l.lU U, Ć2.40 D 17 Q0 D 19 00 D, 20.00 D, 20.40 D 21.00 V KRANJ-GOLNIK 4.50 D, 5.25 NP, 6.10 D, 7.10 D, 11.10 D, 13.00 V, 15.30 D, 18.30 V, 5.40 D*, 6.00 V, 7.00 NP. 9.25 D. 11.25 D. 13.00 D 14 25 D 15 25 D 17.25 D, 19.25 D. 20.00 D. 21.25 NP, 22.25 D SUHA—KRANJ 5.00 D, 6.35 D, 7.25 D, 13.15 D, 14.35 D, 21.15 D KRANJ—SUHA 6.20 D, 6.50 D, 12.35 D, 14.45 D, 20.35 D. 22.25 D PODBLICA—KRANJ 4.50 D, 5.30 NP, 6.15 S, 6.55 D, 11.45 D. 12.20 NP, 13.00 D. 15.25 D* 17.25 D, 19.00 V, 21.00 D KRANJ—PODBLICA 6.15 D, 6.30 NP, 10.20 D, 11.10 Š. 12.20 D, 14.20 V, 15.20 D* 16.20 D*, 18.20 D, 20.20 V, 22.20 D ZG. BELA—KRANJ 5.55 V. 7.55 D. 10.55 V, 12.20 D*, 12.45 D. 13.55 D. 14.55 NP. 15.55 D* (ne vozi od 1.7,—31.8.), 17.55 D* (ne vozi od 1. 7.-31. 8.), 18.55 D, 19.55 D* (ne vozi od 1 7.-31. 8.) KRANJ—ZG. BELA 7.25 D, 8.25 D, 10.25 V, 13.25 D, 14.25 NP, 15.25 D* (ne vozi od 1. 7,—31. 8.), 17.25 D* (ne vozi od 1. 7,—31. 8.), 18.25 D, 19.25 D* (ne vozi od 1. 7 — 31. 8.) PREDDVOR—KRANJ 4.55 D. 6.00 V, 6.25 D, 7.07 V, 8.00 D, 8.05 NP, 11.00 V. 12.25 D*, 13.00 D, 13.05 NP, 14.00 Dt 15.00 V, 16.00 D* (ne vozi od 1. 7,—31. 8.), 17.05 V, 18.00 D* (ne vozi od 1. 7,—31. 8.), 19.00 D 19.05 NP, 20.00 D* (ne vozi od 1. 7,—31. 8.) GOLNIK—LJUBLJANA 5.25 V, 8.00 V. 10.00 V, 12.00 V, 14.00 V. 16.00 V. 18 00 V, 19.00 NP LJUBUANA—GOLNIK 5.45 D, 7.45 V, 9.45 V, 11.45 V, 13.45 V, 15.45 V. 17.45 V. 19.45 V 21.00 D KRANJ—VODICE 6.15 NP, 6.20 D, 10.15 D, 12.15 D, 14.20 V, 16.15 D. 19.30 V, 22.15 D LETALIŠČE—ŠENČUR—KRANJ 6.00 So, NP, 6.10 D\ 7.00 D*, 8.00 V, 9.00 DM0.00 V, 11.00 DM2.00 V, 13.00 D*, 14.00 V, 15.00 D*, 16.00 V, 17.00 D*, 18.00 V, 19.00 D*. 20.00 V, 21.00 V, 22.00 D* KRANJ—ŠENČUR—LETALIŠČE 5.40 V, 5.55 D*, 6.40 D*, 7.40 V, 8.40 D\ 9.40 V, 10.40 D*, 11.40 V. 12.40 D*, 13.40 V, 14.40 D*, 15.40 V, 16.40 D*, 17.40 V, 18.40 D*. 19.40 V, 20.40 V, 21.40 D* DUPLJE—STRAHINJ—KRANJ 5.05 D (iz Strahinja). 5.25 D, 6.05 D*. 6.35 D, 7.05 D. 7.35 D*, 8.05 D, 9.05 D. 10.05 D, 11.05 D, 12.05 D. 12.35 D*, 13.05 D. 13.35 D\ 14.35 D*, 15.05 D, 16.05 D, 17.05 D, 18.05 D. 19.05 D, 20.35 D, 21.25 D JEZERSKO—UUBLJANA 4.30 D, 6.30 V. 8.30 D. 11.30 V. 16.30 D. 18.15 NP UUBUANA—JEZERSKO 6.45 D, 8.45 V, 13.45 D. 14.45 D, 16.15 NP. 18.45 D. 20.f5 NP JEZERSKO—KRANJ 4.30 D, 5.30 D. 12.30 D 15.30 Š, 20.30 D KRANJ—JEZERSKO 5.35 Š. 11.25 D, 14.25 D, 17.25 D, 22.25 D BAŠELJ—KRANJ 5.00 D. 6.15 D. 6.55 V. 7.55 NP. 12.55 NP. 13.00 D. 15.00 D*. 16.00 D*. 16.55 V. 18.55 NP, 21.00 D KRANJ—BAŠELJ 5.40 D. 6.25 V. 7.25 NP. 12.25 V, 14.25 D, 15.25 D*. 16 25 V 18.25 NP. 20.25 V, 22.25 D , Holovnu razmerja TOZD Pr. pletenin Radovljica ponovno Odbor /-a dt IOVI™ n ćl i>ravilnika o delovnih razmerjih TOZI) ter objavlja jia osno ^^ razmerja TOZD Pr. pletenin prosta delu in naloge: , UPRAVIJALCA VISOKOTLAČNIH PARNIH KOTLOV /i izvajalec) 3 Ketiije (3 izvajalke) 4. SIVIIJK (3 izvajalke) Pogoji: pod 1. pod 2. pod 3. dokončanu osemletka, zaželjeno, da ima kandidat opravljen izpit za kurjača visokotlačnih parnih kotlov, sicer tečaj omogoči delovna orguni/.aciju kvalificiran ključavničar oziroma priučen mikalec preje . 4 I kvalificirana pletilja ali šivilja družuie za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj. Deio se 7.a |m() da 0(jda.jo pismene prijave z dokazili o izpolnje-Kandidan pogojev na naslov: Almira, alpska modna industrija vanjjU,!nf'aISJalnova ulica 2, za odbor za delo Radovi.!«™. Radovljica. Fr0,ZV^e iclo zasedbe del in nalog. Ra'/|>»* vt,j _______ ovna razmerja TOZD ELNSJ Tovarna športnega.orodja ELAN - TOZD PLASTIKA Begunje na Gorenjskem Na osnovi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Plastika in sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Plastika z dne 17 6. 1983 objavljamo prosta dela in naloge V PROIZVODNJI ČOLNOV IN JADRALNIH LETAL Pogoji: — poklicna šola pleskarske, lesne ali kovinarske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece. Pismene prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi naj kandidati |M>.šljejo v 15 dneh po objavi na kadrovsko službo ELAN, tovarna športnega orodju Begunje na Gorenjskem. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poleku objave. ISKRA Industrija širokopotrošnih izdelkov »Široka ootrošnja« n. sol. o. Škofja Loka, TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov »Gospodinjski aparati« n. sub. o. Škofja Loka, Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: UPRAVLJANJE OSEBNEGA AVTOMOBILA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti morajo kvalifikacijo avtomehanske stroke. — izpit za voznika B kategorije ter 4 leta delovnih izkušenj. Po pravilniku o delovnih razmerjih je za ta delokrog predpisana poskusna doba dva meseca. Prijave sprejema splošno, pravno kadrovska služba tovarne 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Vse informacije lahko dobite v splošnem in kadrovskem sektorju tovarne ali po telefonu 61-861, int. 14. NAROČNIKI BEREJO GLAS CENEJE IN SODELUJEJO V NAŠIH NAGRADNIH IGRAH IN ŽREBANJIH Desni breg Soče pod Sabotinom je bil doslej praktično nedostopen. Tod so se sredi aprila letos »izkrcali« s svojo mehanizacijo inženirci iz enote JLA, ki jo vodi Radojle Pavlovič. Od 19. aprila, ko so začeli z deli, so zgradili prek 1100 metrov dostopnih poti; pri tem so posekali približno hektar gozda in odstranili na stotine kubikov zemlje ter kamenja, še prej pa področje »prečesali« z iskalcem min. »Gradbišče na Sabotiriu,« je ocenil starešina v inženirski enoti Dušan Vukadin, ki je že sodeloval pri izgradnji mnogih objektov, »je zelo zahtevno zaradi trdega kraškega terena in velikega nagiba. Tod bo treba, kot predvideva načrt, izkopati okrog 40 tisoč kubičnih metrov materiala in v nasipe vgraditi 12 tisoč kubičnih metrov materialov. Razen tega je Sabntin, ki je znan po hudih bitkah iz prve svetovne vojne, nevaren zaradi ostankov eksplozivnih teles, paziti pa se moramo tudi strupenih kač. Z dobro zaščito pri delu nam je doslej uspelo preprečiti kakršnokoli nesrečo. Predvsem pa dokazujemo, da dobre ocene z vadišč niso naključne, ampak so upravljalci različnih inženirskih strojev sposobni opraviti tudi najtežje naloge.« — Po zadnjih računih bo nekaj prek 7 km T^ sabotinske ceste.stalo blizu 530 milijonov di- I f na rje v. Vrednost del, ki jih bo opravila JLA, je f;; ocenjena na okrog 40 milijonov dinarjev. I Kljub napornemu ter nevarnemu delu med polsedmo in petnajsto uro v pripekajoči vročini je vladalo vedro razploženje v vojaškem kolektivu. Vojak Ljubiša Popović iz Srbije, ki S(> je v enoti usposobil za iskalca min, je po- , hvalil zanimivo delo, med katerim presegajo I dnevne norme tudi za 20 odstotkov in ga bodo zagotovo končali oktobra letos. Njegov kolega Vlado Petek iz Hrvaškega Zagorja je dodal, da H' življenje na terenu bolj prijetno od bivanja med stenami vojašnice. Kako tudi ne, saj enota, ki ji' nastanjena v novogoriškem domu šolskih centrov, plodno sodeluje z okoliškim prebivalstvom in tako potrjuje tradicionalno povezanost armade z našim ljudstvom. Besedilo in slika: Stojan Saje Pripadniki armade grade sabotinsko cesto lovanja med sosednjima državama.« Od zamisli za izgradnjo ceste, katero so opredelili s podpisom osimskih sporazumov, pa do izdelave in uresničitve projekta bo zaradi težavnosti dogovorov in zahtevnosti del preteklo precej časa. Doslej so že zgradili večino dostopnih poti in opravili pripravljalna dela na trasi nove ceste, ki bo zgrajena predvidoma do dneva republike prihodnje leto. »Okrog 1500 metrov dolg odsek ceste od Solkana do državne meje,« je povedal predstavnik izvajalca del na naši strani, SGP Primorje iz Ajdovščine, "bo najtrši oreh pri izgradnji. Najprej bo treba postaviti most prek Soče, ki bo s 102-metrskim razponom loka največji v Sloveniji, potem se bo cesta uprla 110 metrov visoko v pobočje Sabotina, kjer bo višino premagala z dvema serpentinama. Od meje bo tekla približno 1600 metrov po italijanskem ozemlju, kjer bo vkopana 5 metrov pod terenom, nato pa se bo na naši strani 4500 metrov dolga nova trasa priključila v naselju Hum na sedanjo cestno mrežo v Brdih." Bregova Soče med Solkanom m hribom Sabotin bo na nori cesti povezoval največji n\ost v Sloveniji Q LAS 6 STRAN _______GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Za jubilej igra v novi dvorani V gasilskem domu je društvo dobilo novo dvorano in z njo boljše pogoje za kulturno udejstvovanje krajanov. smo uprizorili tudi po tri igre na leto. Igrali smo različna dela, od domačih, na primer Finžgarjeve Verige in Naše krvi, do Gogoljevega Revizorja. Prirejali smo predavanja, proslave ob pomembnejših praznikih, zelo delaven pa je bil tudi pevski zbor. Za petje krajani še vedno kažejo veliko zanimanje, žal pa so to dejavnost prekinile težave s pevovodjem.« Stara dvorana gorjuškega izobra- ' ževalno umetniškega društva, v katerem je 46 članov, je v nekdanji os- fiohinj — Najbrž ni turista, ne domačega, še manj tujega, ki bi v Bohinju zgrešil slikovito cerkvico sv. Janeza. Po ustnem izročilu je ta cerkev prva, v kateri so bili krščeni naši poganski predniki. Nastala je v 14. ali v 15. stoletju, kar se da razbrati iz načina gradnje in slikarij. Kratek prerez zgodovine, ki je opisana na listu ob vhodu v cerkev, pove, da so bili graditelji Ortenburža-ni, ki so bili lastniki znamenitih fužin v Bohinju, da pa je 1563. leta prešla cerkev v briksenško posest. Na stenah so ohranjeni podpisi radovljiških vikarjev iz let 1449, 1544 in 1519. Prvotno je bila poslikana vsa cerkev. Prva podoba izvira iz 1449. leta. V drugi polovici 15. stoletja je cerkev sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru dobila lepe gotske oboke in ob koncu istega stoletja so bili poslikani tudi oboki in lok. Na glavnem oltarju je letnica 1668, ko je bil dodan še baročni prizidek. Stranski oltar Janeza Krstnika izvira iz leta 1635. Na Izgradnja nove ceste od Goriških Brd do Solkana, ki poteka po osimskih sporazumih, bo Bricem približala središče novogoriške občine — Velika pomoč armade pri delih — Inženirci dokazujejo svojo usposobljenost Solkan — Območje Goriških Brd, kjer živi okrog 6 tisoč prebivalcev, ima danes zelo slabo prometno povezavo s središčem novogori-ške občine. Kar okrog 700 prebivalcev Nebla, Dobrovega, Vipolž, Medane, Kozane, Kojske-ga in drugih manjših naselij se dnevno vozi na delo ali šolanje v Novo Gorico pa spet domov. Ker je ta povezava dolga tudi do 50 kilometrov v obe smeri, so mnogi do nedavnega uporabljali bližjo pot prek sosednje Italije. To možnost so jim zagradili novi carinski predpisi z uvedbo depozita ob prehodu državne meje. Skorajšno rešitev njihovih problemov pa pomeni izgradnja nove cestne povezave med Brdi in Solkanom, ki bo po osimskih sporazumih delno tekla tudi prek italijanskega ozemlja- ' - »Nova cesta,« je naglasil med nedavnim obiskom novinarjev na gradbišču pri Solkanu predsednik izvršnega sveta novogoriške občinske skupščine Albert Bevčič, »je pomemben objekt z več vidikov. Brda bodo zaradi več kot polovico krajše povezave z Novo Gorico postala praktično njeno predmestje in tako dobila nov življenjski zagon. Ze sedaj se kaze povečan interes med prebivalstvom za stanovanjsko izgradnjo. Naseljevanje bo pozitivno vplivalo na večji razvoj kmetijstva in turizma, a kar ie precej neizkoriščenih možnosti. VIed drugim je naseljenost območja pomembna tudi za zavarovanje naše meje. Sam objekt ,a je nenazadnje nov dokaz političnega sode- I)elo pripadnikov armade na trasi bodoče ceste je nevarno tudi zaradi neeksplodiranih granat in min — Del ceste na italijanskem ozemlju gradijo in financirajo naši sosedje. Po posebnem pravilniku o uporabi sabotinske ceste bodo ta del tudi nadzirali italijanski varnostni organi, na njem bodo veljali naši prometni predpisi, vzdrževanje pa bo skrb novogoriške skupnosti za ceste. TOREK, 28. JUNIJA 1983 Petdeset let izobraževalno umetniškega društva Gorjuše so krajani počastili z odprtjem nove dvorane, v kateri so v soboto uprizorili Nušićevo komedijo Navaden človek — H gradnji gasilskega doma in dvorane v njem so krajani prispevali okrog 12.000 ur prostovoljnega dela ur prostovoljnega dela. Pri urejanju dvorane, ki se je zavleklo predvsem zaradi pomanjkanja denarja, nam je pomagala še radovljiška kulturna skupnost in Gozdno gospodarstvo Pokljuka, pri katerem je zaposlenih precej krajanov. Dvorana, ki smo jo letos vendarle uspeli dograditi, ima sto sedežev in bo ponovno poživila kulturno dejavnost na Gorjušah.« Za slovesno otvoritev dvorane in počastitev 50. obletnice dela društva so igralci naštudirali Nušičevega Navadnega človeka. Pod režijskim vodstvom domačinov Lojzke Košir in Alojza Zalokarja so nastopili: Jože Čuden, Marko Sodja, Ciril Strgar, Mihela Medja, Rezka Beznik, Helena Zalokar, Stanko Čuden in Srečko Lotrič. »Med igralci je približno polovica mladih, ki so se dobro vključili v skupino. Njihovo zanimanje za kulturno delo obeta, da bo v novi dvorani še pogosto tako živahno. Jeseni nameravamo naštudirati že drugo igro.« H. Jelovčan Alojz Zalokar, predsednik izobraževalno umetniškega društva Gorjuše Sv. Janezu je gotovo dolgčas podobah je videti svetnike, ki so jih častili rudarji, živinorejci in spla-varji. Na zunanji steni najdemo tri podobe, freske sv. Krištofa iz različnih obdobij, zadnjo iz leta 1896. Cerkev sv. Janeza, ki izpričuje staro in bogato zgodovino, je vsekakor izredno pomemben kulturnozgodovinski spomenik turističnega Bohinja. Žal pa smo morali besedilo prevesti iz nemščine oziroma italijanščine, saj ga ni niti v slovenščini, niti srbohwaščini, niti angleščini. Tudi knjižica o cerkvi je že pošla in nihče se ne najde, ki bi založil novo izdajo. V petek dopoldne so si cerkev, katere okolica je sicer lepo urejena, ogledovali številni turisti. Kljukah so na vrata in z očmi skušali prodreti skozi zamrežena okna v mračno notranjščino. Cerkev je bila namreč zaprta. Kot smo lahko prebrali na obvestilu, je za ogled odprta samo v sredah in petkih od 16. do 18. ure. Komentar najbrž ni potreben .. . H. Jelovčan Gorjuše — S sobotno primiero Nu-šičeve komedije Navaden človek in z nedeljsko prireditvijo Zapojmo in zaplešimo so krajani Gorjuš obeležili petdeset let uspešnega dela svojega izobraževalno umetniškega društva in odprtje nove dvorane v gasilskem domu. Alojz Zalokar, ki dela v društvu že četrt stoletja, od 1954. leta pa je tudi predsednik, je povedal, da je bilo društvo ustanovljeno 1930. leta, vendar so praznovanje jubileja zaradi gradnje doma in dvorane v njem prestavili. »Dejavnost društva je bila najbolj živahna po osvoboditvi, ko še ni bilo sodobne ceste v dolino in so se krajani več zadrževali doma,« je dejal Alojz Zalokar. »V petdesetih letih novni šoli postala neuporabna. Odstopili sojo mladincem, sami pa skupaj z gasilci pred šestimi leti začeli graditi gasilski dom. »Dom smo odprli že pred dvema letoma,« je povedal predsednik društva Alojz Zalokar. »V gradnjo smo krajani vložili okrog dvanajst tisoč Kokra — Okoli štiri leta že ni zapeljal tovornjak na leseni most čez Kokro pri Koreninšku. Pred leti je vodni tok nevarno načel temelje mostu na levem bregu Kokre, tako da se je most začel posedati, verjetno pa bi u tegnil povsem popustiti pod večjo težo. Most je edina povezava z desnim bregom in cesto Kranj—Jezersko za kmeta Jerneja Polajnarja in Jožeta Arneža, ki imata na levem bregu vso svojo posest, od tega večinoma gozd. Les pa ne smejo odvažati s tovornjaki, pač pa ga je treba hlod za hlodom zvleči čez dotrajani most. Vodno gospodarsko podjetje je sicer pred časom že zavarovalo brežino, da je reka ne odnaša, medtem ko most še čaka na popravilo. Les za mostnice sta pripravljena prispevati oba kmeta, Gozdno gospodarstvo Kranj pa je obljubilo železne traverze, ostala dela pri obnovi mostu pa bo, kot je v načrtu, do avgusta letos zagotovila območna vodna skupnost. — Foto L. M. »Veselo« proslavljanje - Konec šolskega leta je prav gotovo vesel in enkraten dogodek. Tako so slavili v noči iz četrtka na petek minuli teden tudi stanovalci v stan stavbi dijaškega doma na Zlatem polju v Kranju. Kaže va da se v splošnem proslavljanju (ah nezadovoljstvu?) večini popustile Izavore« in rezultat prekipelega praznovanja je bil zjutraj milo rečeno žalosten. - A. Ž. - Foto: F. Perdan fBEK, 28. JUNIJA 1983 KRONIKA 7. STRAN GLAS ODIŠČA Skozi jašek do orodja Verige sta ponoči skozi jašek zlezla v stavbo Galvanike !a za več kot 86.000 din orodja ijica — Na eno leto in en "otne kazni sta bila obsoje- ___temeljnim sodiščem v Rado- : Darko Valant, star 22 let, z Ble-3Zoran Rogelj, star 25 let, iz Za-Oba sta bila zaposlena v leški i junija sta zvečer po kon-lu ostala v garderobi, ko pa rci odšli, sta zlezla v jašek kurjave ter po njem prišla Galvanike. Tu so delavci iz Opatije in neki zasebni montirali toplovodno nape-ba je bila seveda čez noč a, vse orodje pa so puščali Rogelj je to orodje opazil, se z Valantom dogovorila, bosta prilastila in prodala, sta komplet »hilti« z vrtalnim ■«n dva ročnika za avtogeno 'enje, štiri betonske svedre, kotni -sini stroj, štiri gorilce za plansko vajenje, rezalnik za plamen-varjenje, komplet zvezdastih icev svedre, izvijače in drugo čje' vse skupaj v vrednosti %32 din. Vse to orodje so milice našli pri Valantu doma. iskavi pa so miličniki na Roglju odkrili še drug ma-ga je Rogelj postopoma od-Verige, ne da bi za to imel je Iz tozda Verigarne je od-Lje stavbne vijake, matice, verige in druge kovinske ki so jih ocenili na skupaj dlpa je bil obtožen prav tako ki pa jo je zagrešil julija lani Mlaki. Ko bi bilo treba Vzel je dva bankovca po 100 din. Vendar pa je gostilničar, ki je sumil, da je nekdo brskal po predalu, vzel ves izkupiček iz predala, nastavil pa je dva zaznamovana bankovca po 100 din, prav ta pa je Valant vzel in jih seveda kasneje na zahtevo gostil- ničarin tudi vrnil Izkoristil bančno pomoto Bančni uslužbenki sta pomotoma zvišali saldo v hranilni knjižici za dobrih 55.000 din, vendar pa je to B. G. zamolčal in denar porabil se je zbal, da na ,rundo« pijace, ialo denarja, zato se je dil mimo točilne mize v kmec-v kateri tedaj ni bilo nikogar. Ko je 27-letni B. G. opazil, da mu je uslužbenka Ljubljanske banke v Kranju v hranilno knjižico pozabila vpisati dvignjen znesek v višini nekaj več kot 38.000 din, ni opozoril na napako, prav tako pa tudi ne nekaj mesecev kasneje, ko mu je v banki v Banja Luki, kjer gradi hišo, bančna uslužbenka pomotoma vpisala saldo višji za 18.000 din od dejanskega. Tudi to napako ni sporočil banki, pač pa je s pomoto pridobljeno vsoto na knjižici v višini nekaj več kot 55.000 din tudi dvignil. Temeljno sodišče v Kranju ga je za kaznivo dejanje goljufije obsodilo na pol leta pogojno na tri leta. Za pogojno kazen se je sodišče odločilo, ker B. G. doslej še ni bil kaznovan, dejanje je priznal, škodo že povrnil in pripomogel k temu, da je bil postopek kratek in jasen. Upoštevalo je tudi, da je bil tedaj v finančni stiski, zaposlen je v Kranju, v domačem kraju pa zida hišo, sicer pa je dober delavec, ki se na svoje stroške še naprej šola ob delu. Ker je ocenilo, da je obtoženec urejena osebnost, je sodišče menilo, da bo že sama za- esreči pobegnil kraja nesreče pobegnil v tujino, od koder se je . nešca in s šele po osmih mesecih iiica - Ko je lani 19. avgu; rrai U-aktorist na lokalni cesti ^puž ogledalkna cesti klo-* mu je zdelo, da bi utegn 1 bli-, tudi lastnik. Res je našel pod vudo poškodovanega 73-letne f - a Cengeleta, ki je z zlomlje- X žaljeno nogo in notrad rg^STprometno nesre o m h voznik ponesrečenca pustil sa fe brez P°!^tne nesreče je bil . iog te Pametne ^ trenetaRadovljica. Za kri-a ubil steklo i obvladala. >a jeseniškem nr,čo Pa bil st ,re?*t%°™°b:avnaVCS'a!ia ilneža komaj od- v eni sami noči o mi- ila nazaj v zapor. MM J JENA V NOČI }Wel?"?£n«ala na posti trikrat telefon l]u 0 moza. naJnoč pogreZ Po glasu jr <4a že vso noc * ■> trezna, zato Xo »Matu da ni po ^ odpravi1^ ^aincnjati preno- P •tre se isto KLIC NA POMOČ ZA PRAZEN NlC »Mož me tepe,« je v obupu klicala žena iz Most na bližnjo postajo milice. Miličniška patrulja na obhodu je dognala, da je bil klic na pomoč neutemeljen, saj je bilo prejkone obratno. Oba prepirljivca so tokrat le opozorili. S STEKLENICO PO GLAVI Z. M. je v jeseniški Kazini napadel znanca A. B. Slednji ni bil tako .pohleven. kakor je bil sprva videti. Napadalca je v silobranu treščil s steklenico po glavi. GROZI JIM UKREP Nekaj maligani preobloženih-mulcev je prejšnji teden na ulici v Škofji Loki nadlegovalo nebogljeno žensko. Na klic opazovalcev so prišli miličniki in negodneže popisali, čemur bo verjetno sledil vzgojni ukrep. UUBOSUMNI OČE V Sebenjah pri Bledu jc fant vaso-vcil pri dekletu. Njenemu očetu očitno ni bil povšeči, saj je stari izvlekel motiko in fantu zagrozil, da ga bo pretepel. Nad ljubosumnega očeta je hči priklicala miličnike. NEVAREN PRETEP V SAMSKEM DOMU V enem od jeseniških samskih domov je dvema stanovalcema prekipelo. S tepla sta se. Eden od bojevitežev je nad tovariša dvignil celo dvigalo za osebne avtomobile. Ranil bi ga bil. ko ne bi posredovali možje postave, ki so mu dvigalko vzeli in se z njim strogo pomenili. grožena kazen dovolj, da v bodoče podobnih goljufij pri njem ne bo več. Takšno sodbo je potrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani, kamor se je zaradi prenizke kazni pritožil javni tožilec. NESREĆE MOTORIST SI JE ZLOMIL NOGO Kranj — V petek, 24. junija, nekaj po 19. uri se je v križišču Partizanske ceste in Ceste 31. divizije pripetila prometna nezgoda, v kateri si je Marjan Pivk (roj. 1957) iz Virmaš zlomil nogo. Pivk se je na motorju pripeljal po Cesti Staneta Žagarja in nameraval proti letnemu kopališču. V bližini križišča je obvozil skupino peščev in kolesarjev, ki so prihajali iž nasprotne smeri, prav tedaj pa je po Cesti 31. divizije pripeljal voznik osebnega avtomobila Jernej Terop-šič (roj. 1921) s Kokrice, ki je zavijal v desno na Cesto Staneta Žagarja. Pri tem je vozil precej po sredini vozišča, ko pa je zagledal motorista, se mu je ^e umaknil proti desni, vendar sta kljub temu trčila. PADEL IZ AVTOMOBILA Tržič — V soboto, 25. junija, nekaj pred 6. uro zjutraj se je na magistralni cesti Ljubelj—Podtabor v Bistrici pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Jožetu Gramcu (roj. 1961) iz Loke pri Tržiču. Ko je Grame pripeljal iz predora, je v desnem ovinku zapeljal preveč desno, pri tem zavozil na nasip in se večkrat prevrnil. Med prevračanjem je voznik padel iz avtomobila in obležal huje poškodovan. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. Na avtomobilu je škode za okoli 80.000 din. L. M. Ranjen na begu Kranj — V sredo, 22. junija, popoldne sta bila v okolici Kranja opažena pobegla obsojenca Matjaž Nadižar (roj. 1964) iz Kranja in Muharem Nezirovič (roj. 1961) iz Drvente, ki sta pobegnila iz celjskih zaporov in se z avtomobilom pripeljala do Kranja. Delavci milice in kriminalisti so s pomočjo občanov Nadižarja prijeli še isto popoldne, Neziroviča pa so iskali do večera. Pri zasledovanju Neziroviča je prišlo do sprožitve strelnega orožja, pri tem pa je bil Nezirovič lažje ranjen, v-- Našli novorojenčka Kranj — V nedeljo, 26. junija, zjutraj so pri samskem domu DO Gradiš v Struževem našli v plastično vrečko zavitega ^novorojenčka moškega spola. Domnevajo, da je bil otrok zavržen že noč poprej. Zadevo še preiskujejo. Tečaj za gorske reševalce Kranjska gora — Člani Gorske reševalne službe iz Kranjske gore si iz leta v leto prizadevajo za strokovno usposabljanje in so tako tudi letos na Vršiču pripravili za vse kranjskogorske reševalce tečaj. Na Vršiču se je usposabljalo 2Q članov gorske reševalne službe od 35, kolikor jih je včlanjenih v gorsko reševalno službo. V treh dneh so se seznanili s tehniko modernega reševanja iz gora, ki jo je predstavil Joža Rožič, instruktor. Tečajniki so se strokovno usposabljali v treh skupinah, ki so jih vodili Tone Oman, Janez Kunstelj in Peter Klolutar, sodeloval pa je tudi znani zdravnik iz Tržiča Andrej Robič. načelnik Marjan Lavtežar in zdravnik Janko Kokalj. Reševalci, ki so bili s tečajem izredno zadovoljni, so tretji dan preskusili svoje znanje tudi v ostenju Prisanka in Mojstrovke. D. S OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH Oba sta vsak po dvoje kaznivih dejanj tudi pred sodiščem odkrito priznala, kar je sodišče štelo kot olajšil-no okolnost, prav tako pa tudi to, da je škoda že povrnjena in da sta še razmeroma mlada. Ni pa seveda sodišče moglo mimo tega, da sta jemala v delovni organizaciji, kjer sta bila zaposlena. L. M. II SPV II Za večjo prometno varnost Zgledno obnašanje v prometu Zaradi gostega prometa na cestah se je poleg spoštovanja pisanih pravil obnašanja in ravnanja v prometu treba držati tudi kulturnih in humanih odnosov med vsemi udeleženci prometa. Medsebojno spoštovanje in pomoč je večkrat edino učinkovito preventivno sredstvo pred prometnimi nezgodami. Strokovnjaki temu pravijo tudi »kodeks etike udeležencev cestnega prometa« in obenem ugotavljajo, da so vzroki nesreč skoraj izključno odvisni od sočloveka. Kdor krši osnovna načela prometne varnosti, lahko miselno izziva nesrečo. Vozilo naj upravlja le zdrav in trezen človek. Vsak udeleženec prometa je dolžan spoštovati prometne predpise in cestno signalizacijo. Vozniki morajo biti pazljivi in strpni tudi do drugih udeležencev prometa. Za vožnjo je treba biti tudi spočit, sedemo pa vedno le za volan brezhibnega vozila. Kadar smo na cesti, je treba še posebej paziti na otroke, starejše ljudi, invali de in druge, ki se težje prilagajajo hitro se odvijajočemu prometu. Preudaren voznik ne povzroča nevarnih situacij na cesti, pač pa vedno ravna tako da se promet odvija brez nevarnih posledic zanj in za druge udeležence v prometu. Mrak Rateče — Rateški gasilci so kupili nov gasilski avto, za katerega so denar prispevali tudi krajani, razen tega pa poteka akcija za razširitev gasilskega doma, ki naj bi bil jeseni pod streho. Mladi rateški gasilci dosegajo na tekmovanjih dobre rezultate, za uspešno delo pa ima največ zaslug dolgoletni predsednik Tone Petrič. — Foto: A. Kerštan KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KOGP Kranj, z n.sol.o. ul. Mirka Vadnova 1 Objavlja prosta dela in naloge v TOZD KOMUNALA b.o. Čiščenje javnih površin — 1 Delavec delo v pogrebni službi — 1 delavec OPRAVLJANJE CESTNO VZDRŽEVALNIH DEL na relaciji Zgornja Besnica—Podblica - 1 delavec na relaciji Stiška vas—Ambrož — 1 delavec Pogoj: — osemletka oziroma nepopolna osnovna šola in priučitev za navedena dela. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom 2 meseca. Kandidati za zgoraj navedena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Mirka Vadnova 1, Komisija za delovna razmerja TOZD Komunala, Kranj. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. te filii *:•:<. ' •:■:■:■:*.i.vv.viv.v. Golnik — Sekretariat za ljudsko obrambo občine Kranj in občinski odbor Rdečega križa iz Kranja sta organizirala ob letošnjem dnevu civilne zaščite in prazniku krajevnih skupnosti Trstenik, Goriče, Golnik ter Tenetiše tekmovanje ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite. Za prireditev, ki je bila v soboto, 25. junija, na Golniku, se je prijavilo 42 ekip, tekmovanja pa se je udeležilo 39 ekip iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in občinske združene enote CZ. Tekmovalci so pokazali dokaj dobro znanje in pripravljenost za nuđenje prve pomoči. Najboljši sta bili ekipi KS Orehek-Drulovka in KZK Kranj, ki sta zbrali 112,5 točke, sledili sta ekipi Save Kranj in KS Jezersko s 110 točkami, peto mesto pa je osvojila tretja ekipa občinske združene enote CZ. Prve tri ekipe so za uspeh nagradili s pokali — (S) — Foto: F. Perdan O LAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 28. JUNUA 1983 Odbojkarski turnir v Škofji Loki — Društvo Partizan Škofja Loka — odbojkarska sekcija Lubnik je v počastitev dneva mladosti priredila turnir, ki se ga je udeležilo 11 ekip. Pri moških je zmagala ekipa škofjeloških vojakov pred igralci Lubnika, Centra slepih, Iskre Železniki, upravnih organov občine in Termike. Pri ženskah so slavile odbojkarice Lubnika pred ekipo upravnih organov občine. Iskre Železniki, zdravstvenega doma in pionirkami šolskega športnega društva Trata. — T. Križnar Klanov turnir šahistom Domžal — Šahovska sekcija tovarne Elan je v nedeljo priredila v športno-rekreacij-skem središču v Begunjah četrti mo-štveni šahovski turnir. Udeležilo se ga je 13 ekip iz vse Slovenije. Zmagali so šahisti Domžal (Leon Mazi, Vide Vav-petič, Vlado Ivačič, Tone Rakovec) s 40,5 točkami pred ekipo Iskre Kiberne-tike (Boris Ciglič, Brane Deželak, Janez Krek, Albin Obleščak) s 36,5 točkami, šahisti Slovana iz Ljubljane, Murke iz Lesc in Virtusa iz Domžal. Prve tri ekipe so prejele praktične nagrade v vrednosti deset tisočakov.T. Be-nedičič Domačini zmagovalci Majnikovega slaloma — Smučarski klub Jezersko je na smučišču pod Grintavcem uspešno Nogomet Navijač udaril sodnika Kranj — V predzadnjem kolu gorenjskega nogometnega prvenstva za člane ie sodnik na srečanju Lesce : Tržič predčasno odpiskal konec tekme. Pri rezultatu 1:1 so domačini dosegli drugi gol, kur pa bržčas ni bilo po volji navijaču tržiške ekipe, ki je stekel na igrišče in udaril sodnika. Tekma ni odločala o ničemer, zato je ravnanja gledalcu še bolj nerazumljivo. V preostalih tekmah sta ekipi LTH in Bleda igrali neodločeno 2:2, Bohinjci pa so bili doma za gol učinkovitejši od nogometašev iz Lesc. Kolo pred koncem prvenstva vodi Bled z 21 točkami pred Lescami z 18 in LTH z 12. V tekmovanju kadetskih ekip so nogometaši Alplesa doma visoko s 5:0 izgubili s Savo. jeseniški igralci pa v gosteh v Škofji Loki z ekipo LTH s 4:1. Na lestvici vodi Sava s 33 točkami pred Britofom z 31 in LTH z 19. P. Novak izvedel 33. meddruštveno tekmovanje v slalomu, ki ga vsako leto prirejajo v spomin na pokojnega smučarskega učitelja, alpinista in borca Ferda Maj-nika. Med tekmovalci iz šestih slovenskih klubov so prvo mesto mesto in pokal osvojili domačini, drugi so bili smučarji iz Domžal in tretja ekipa kranjskega Triglava. Pri članih je zmagal Davorin Karničar (Jezersko), pri mladincih Primož Matičič (Domžale), pri starejših pionirjih Martin Sušnik (Triglav), pri mlajših pionirjih Andrej Karničar (Jezersko), pri članicah Renata Bregar (Jezersko), pri starejših pionirkah Nataša Matičič (Domžale) in pri mlajših pionirkah Vita Grošelj (Domžale). — A. Karničar Logar dvanajsti na gorski dirki — Na drugi letošnji gorski dirki za avto-mobiliste na Pohorju je od gorenjskih tekmovalcev sodeloval samo Silvo Logar, član škofjeloškega avtomoto društva. S svojo stoenko je v kategoriji do 1150 kubičnih centimetrov — skupina 1 na razmočeni cesti osvojil dvanajsto mesto. — M. Jenkole Oblaku zmaga in rekord Žiri — V počastitev 40-letnice ustanovitve prvega narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem je smučarski klub Alpina iz Žirov priredil drugi kolesarski kronometer na pet kilometrov dolgi progi od Žirov do Račeve. Med 53 kolesarji je bil najhitrejši Lojze Oblak, član domačega smučarskega kluba. Progo je prevozil v rekordnem času, v osmih minuteh in treh sekundah. Hitreje od starega rekorda sta peljala^tudi člana kolesarske sekcije Jakob Štu-cin iz Hrastja - Ivan Rajgelj in Milan Frelih, zmagovalec prvega žirovskega kronometra. Rezultati — mlajši pionirji: 1. Primož Pišljar 10,35, 2. Andrej Bogataj 11,25, 3. Robi Cankar (vsi OS Ziri) 1L42; starejši pionirji: 1. Marko Kopač 10.29, 2. Iztok Bogataj 11,05, 3. Roman Kristan (vsi OŠ Ziri-) 11,23; veterani A in B skupine: 1. Lojze Oblak (Alpina) 8,03, 2. Milan Frelih 8,13, 3. Alojz Kavčič (oba ŠD Jakob Štucin — Hrastje) 8 57; veterani C skupine: 1. Tone Mulej 9 1«! 2. Adolf Križnar 10,24, 3. Franc Grošek (vsi Alpina) 10,29; rekreativci: Ivan Rajgelj (ŠD Jakob Štucin) 8,07, Kobert Vehar (Alpina) 8.31, 3. Štefan Žlebič (ŠD Jakob Štucin) 8,34. kamniška | foriicu Po dvanajstih letih spet slavila naša ekipa resov. Tako so z visoko zrelostjo dokazali, da na najzahtevnejši domači dirki lahko poberejo vse. Potrdili so kvaliteto, s katero so se proslavili že na letošnjih prejšnjih velikih mednarodnih prireditvah, na primer na Giro della Regione, kjer je bil Ropret četrti, na Settimana Bergamasca, kjer je bil Bu-lič sedmi, na dirki Po Avstriji, kjer sta Čerin in Ropret za peto oziroma osmo mesto osvojila prve točke v svetovnem pokalu , ekipa pa je bila druga, vsekakor pa tudi na Alpe-Adrii, na kateri so osvojili prva tri mesta. Posebej moram pohvaliti kolesarje Vojne pošte Kranj, ki so v prvih etapah pobirali celo najvišje naslove. Pokazali so, da so dobro pripravljeni, vendar pa jim manjka izkušenj z mednarodnih dirk v tujini. Tako so morali v najtežji etapi čez Vršič prepustiti mesta močnejšim.«. Skupni vrstni red 39. dirke Po Jugoslaviji — posamezno: 1 Čerin (Jug. A) 25:23,12, 2. Lampič (VP Kranj) 25:46,30, 3. Halasz (Madž.) 25:46,58, 4. Cuder-man (Jug. A) 25:57,26, 5. Žubovits (ČSSR) 25:58,48, 6. Ropret (Jug. A) 25:59,14, 7. Ricardo (Kuba) 25:59,34, 8. Žaubi (Srbija-Slovenija) 25:59,36, 9. Le-vatay (ČSSR) 25:49,47, 10. Ortega (Kuba) 26:00,09; zelena majica za najboljše etapne uvrstitve: 1. Novosad (ČSSR) 15 točk, 2. Čerin 11, 5. Ropret 6; gorski cilji: 1. Ropret 31, 3. Borovičanin 7, 8. Pavlič (VP Kranj) 5; leteči cilji: 1, Mercadie (Francija) 30, 2. Marn (VP Kranj) 24, 3. Čerin 15, 4. Lampič (VP Kranj) 13; ekipno: 1. Jugoslavija A 77:48,07, 2. ČSSR 77:56,44, 3. Kuba 78:01.26, 7. VP Kranj 78:04,51. Uvrstitve nekaterih jugoslovanskih kolesarjev: 12. Borovičanin, 14, Bulič (oba Jug. A). 15. Pavlič, 36. Bojane, 39. Cubrič, 51. Polanc (vsi VP Kranj7, 60. Marn (Jug. A.). h. Jelovčan Jamarji v Vrtači Gorenja vas — Člani Jamarskega kluba Gorenja vas Andrej Jeram, Peter Hladnik, Franc Kokalj in Peter Foj-kar so raziskali brezno Vrtača pod vasjo Lučine. Brezno je globoko 40 metrov, na dnu pa je dvorana z vodo, globoko tri metre. Voda je kristalno čista in ledeno mrzla. Iz dvorane je speljan rov, v katerem je prav tako voda. Jamarji so se odločili, da bodo zaradi nepopolne opreme pri zadnji akciji opravili meritve in ostale raziskave prihodnjič. P. F. Avto moto šport Trije Žirovci med deseterico Celje — Na motokros progi v Lem-bergu je bila dirka za republiško prvenstvo v motokrosu v razredu do 80 in 250 kubičnih centimetrov. V skupini lažjih motorjev ie zmagal Stanko Vin-diš iz Lenarta. Član kranjskega avtomoto društva Robi Rendulič je bil tretji in njegov društveni tekmec Zeljko Čuk peti. Kranjsko društvo je bilo drugo med ekipami. V razredu do 250 kubičnih centimetrov so od gorenjskih dirkačev vozili le Žirovci. Med 34 tekmovalci se je trojica uvrstila med prvo deseterico: Ivo Andreuzzi je bil šesti, Marjan Mlinar osmi in Gregor Novak deseti. Ekipno so bili žirovski vozniki motokrosa drugi. M. Jenkole Stara vozila na cesti Podvin — Tehniški muzej Slovenije je tudi letos priredil tradicionalni rally veteranov, ki se ga je udeležilo 80 tekmovalcev iz Jugoslavije, Avstrije, Švice, Madžarske in Italije. Tekmovalci na starih vozilih so na pot krenili iz Ljubljane, se peljali skozi Ško fjo Loko in Kranj do Podvina, kjer je bil cilj 52 kilometrov dolge preskušnje. Zmagal je Švicar Heinz Schmid na motorju letnik 1932. Na 24. mesto sta se z gasil skim avtomobilom, starim 53 let, uvrstila Tržičana Jože Meglič in Karel Aljančič, ki sta s šestvaljnim motorjem dosegla hitrost blizu sto kilometrov na uro. Dve mesti za njima je pripeljal v cilj Škofjeločun Peter Havvlinu z 48 let starim avtomobilom znamke moriš 8 — cabriolet. »Veterani« so vozili še po Bledu, kjer so vzbudili veliko pozornosti pri številnih obiskovalcih Večina tekmovalcev si je za to priložnost nadela oblačilu, kakršne so nosili v časih, ko so bili izdelani avtomobili. Pri izvedbi prireditve so sodelovala tudi avtomoto društva Škofja Loka, Radovljica in Bled. M. Jenkole Sava ostala v ligi Kranj — Končano je tekmovanje v medrepubliški ženski namiznoteniški ligi, kjer je nastopala tudi kranjska Suva. Šele v zadnjem kolu je bilo odločeno, ali bo ostala v ligi ali ne. Sava je premagala Lokomotivo iz Vinkovcev s 5:4 in dobila odločilne točke v boju za obstanek. j j Postojna — Okrog 180 pionirjev in pionirk iz vseh slovenskih pokrajin se je v Postojni merilo na sklepnem tekmovanju atletskega pionirskega pokalu Slovenije. Boljši del kranjske ekipe so predstavljali pionirji, ki so se vrnili domov z zmago. V točkovanju šolskih ekip so bili najuspešnejši atleti osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja. Drugouvrščeno šolsko ekipo s področja Maribora so premagali za skoraj 18 točk. V posameznih disciplinah so kranjski atleti osvojili tri tretja mesta: Miroslav Džuran v metu krogle, Petra Rajgelj v skoku v višino in Srečo Bala-žič v teku na tisoč metrov. Pomembnejši rezultati — pionirji — met krogle: 1. Kevo (Brežice) 15,36. 3. Džuran 13,50. 11. Bitenc (oba OŠ F. Prešeren) 12,19, 13. Kalan (OŠ L Seljak) 11.49. 300 m: 1. Kmetič (Maribor) 30.5, 4. Rakovec (OŠ F. Prešeren) 38,6, višina: 1. Kovač (Ptuj) 190, 4. Stavrov (OŠ L. Seljak) 175, 7. Škraba (OŠ F. Prešeren) 170, daljina: 1. Jošt (Celje) 0,50, 8. Hribernik (OŠ Bratstvo-enot-nost) 5.76, 1000 m: 1. Vuk (Nova Gorica) 2:37,2, 3. Balažič (OŠ F. Prešeren) 2:43.7. 8. Kukovica (OŠ S. Žagar) 2:50,5. 4 x 100 m: 1. Maribor 46,8. 6. OŠ France Prešeren 48,8; pionirke — krogla. 1. Pirnat (Ljubljana) 12.36, 6. Šumer (OŠ M. Valjavec) 9,47. višina: 1. Knific (Ljubljana) 159, 3.-4. Glašič (Ptuj) in Rajgelj (OŠ F. Prešeren) 153. Sporočili ste nam V četrtkovi šesti etapi dirke Po Jugoslaviji od Ljubljane do Bovca sta bila v letečem cilju v Kranju najhitrejša Vlado Marn in Marko Polanc iz ekipe VP Kranj. — Foto: F. Perdan Pula — S kronometrom od Medulina do Pule se je v soboto popoldne sklenila več kot 1100 kilometrov dolga 39. mednarodna etapna dirka Po Jugoslaviji. Kronometer, v katerem je bil najhitrejši skupni zmagovalec dirke Primož Čerin, drugi je bil Madžar Peter Sajo in tretji Bojan Ropret, seveda ni mogel več vplivati na končni razplet. Kot tudi ne zadnja sobotna etapa od Kopra do Pule (110 km), ki jo je prvi prevozil domačin Valčič. Mesta pri vrhu so bila razdeljena že pred štartom v Kopru, saj je rumena majica Primož Čerin, član jugoslovanske A reprezentance in tudi zmagovalec letošnje Al-pe-Adrie, vodil pred Janezom Lampi-čem (VP Kranj) za 1,49 minute, pred Madžarom Laszlom Halaszem za 2,07 in pred Markom Cudermanom (Jugoslavija A) za 2,45 minute. Bojan Ropret, steber naše kolesarske reprezentance, je podobno kot na dirki Alpe-Adria, zamudil že v zgodnejših etapah. Zaostanka ni mogel bistveno nadoknaditi niti v šesti etapi, ki je udelež.ence trinajstih ekip iz desetih držav v četrtek vodila od Ljubljane prek Kranja, Jesenic, Kranjske gore in Vršiča v Bovec (125 km). V tej najtežji etapi je Bojan Ropret postal junak Vršiča in tudi prvi pripeljal v cilj. V letečem cilju v Kranju sta bila sicer najhitrejša Vlado Marn in Marko Polanc (VP Kranj), ki pa silovitega tempa nista zdržala do konca. V zavojih na 1611 metrov visoki Vršič se je, kot že rečeno; najbolj izkazal izkušeni Bojan Ropret, ki mu je bila osvojitev gorskega cilja — bil je tudi skupni zmagovalec Vaterpolo Triglavani najboljši v Kranju KRANJ — V letnem bazenu v Kranju je bil pred dnevi kadetski vaterpolski turnir lige prijateljstva. V mednarodni ligi nastopajo kadetska moštva Primorja iz Reke, Gorice, Triestine iz Trsta in moštvo kranjskega Triglava. Na tretjem turnirju, četrti in zaključni bo v Gorici, so bili v Kranju najboljši gostitelji, saj so v dveh dneh z lahkoto premagali vse nasprotnike. Izidi — I. kolo — Triglav : Primorje 13:10, Triestina : Gorica 16:5, II. kolo — Triglav : Gorica 19:1, Triestina : Primorje 5:11, III. kolo — Triglav : Triestina 11:7. Primorje : Gorica 27:2. -dh gorskih ciljev na dirki Po Jugoslaviji — dragocenejša od etapne zmage. Dirko Po Jugoslaviji je po dvanajstih letih spet osvojilo moštvo jugoslovanske A reprezentance, za katero so vozili Bulič, Ropret, Cuderman, Čerin, Borovičanin in Fumič. Posamični zmagovalec je postal mladi Primož Čerin, sicer član ljubljanskega Roga. Tako so se več kot uresničile napovedi zveznega kapetana Franca Hvastija, ki je pred štartom dejal, da pričakuje vsaj enega od svojih varovancev med prvimi tremi na končnem cilju, prav tako pa tudi svojo ekipo. Po dirki je Franc Hvasti povedal: »Izredno sem zadovoljen z obema ekipama, to je z državno in z reprezentaco Vojne pošte Kranj. Fantje so vozili zares tovariško, brez individualnih inte- Smučarski skoki Od četrtka dalje revija skokov v Kranju Kranj — Smučarski klub Triglav bo od četrtka, 30. junija dalje izvedel na treh plastičnih smučarskih skakalnicah tradicionalni tokrat že osmi mednarodni teden smučarskih skokov. Nastopali bodo'skakalci od najmlajših kategorij pa do članov. V treh dneh se bodo predstavili kranjskim gledalcem najboljši skakalci iz vseh slovenskih klubov, prijavili pa so se tudi tekmovalci iz Avstrije, ZRN in Italije. Skupaj bo nastopilo več kot 250 skakalcev. V četrtek, 30. junija ob 18. uri se bodo na 15-m skakainici pomorili mlajši in starejši cicibani ter mlajši pionirji. Naslednji dan bo ob 18. uri tekmovanje starejših pionirjev in mlajših mladincev na 35-m skakalnici. Osrednja prireditev pa bo v soboto, 2. julija ob 16. uri na 55-m skakalnici na Gorenji Savi, ko bodo nastopili člani in starejši mladinci. Organizator se je odločil, da bodo imeli tokrat gledalci prost vstop na vse prireditve. Te dni je na vseh kranjskih skakalnicah izredno živahno. Enotedenski trening so absolvirali vsi najboljši jugoslovanski skakalci z Ulago na čelu. Trenirali pa so tudi skakalci iz Avstrije in ostalih slovenskih klubov. Prav zaradi tega se obeta zelo kvalitetna in zanimiva prireditev ob začetku treningov skakalcev n;.. plastičnih skakalnicah. J. Javornik Straiišče — Savski folkloristi so v četrtek popoldne povabili v goste Titociraičane, ki so sicer nastopili v okviru prireditev ljubljanske kmečke ohceti Pn kulturnem domu v Stražišču so uprizorili celovečerni spored folklornih plesov iz Črne gore Srbije. Makedonije m s Kosova Program je bil namenjen predvsem delavcem xz drugih repu-Wk ki so zaposleni v Savi m Tekstilindusu. - foto: F. Perdan Spominska slovesnost na Ledinah — Jutri, 29. junija, bo minilo osem let od prve helikopterske nesreče v domačih gorah. Takrat sta se v Kanclju, .nedaleč od doma na Ledinah, pri prevozu poškodovanega planinca Franca Grudna v dolino poleg njega smrtno ponesrečila še pilot helikopterja Franc Štajer in zdravnik dr. Gorazd Zavrnik. Tragičnega dogodka so se v nedeljo na slovesnosti pri domu na Ledinah spomnili planinci, alpinisti, gorski reševalci, piloti ter sorodniki in znanci ponesrečenih. Franci Ekar, predsednik kranjskega planinskega društva, je opozoril na humana dejanja reševalcev, ki za življenje drugih izpostavljajo tudi svoja. Tone Bučar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, pa je poudaril, da planinstvo brez helikopterske pomoči ne bi želo takšnih uspehov. Ne le pri reševanju v gorah, temveč tudi pri gradnji, obnavljanju in oskrbovanju planinskih postojank. S slovesnosti sta miličnika — reševalca oddelka milice Preddvor Miro Grmič in Živko Drekonja odnesla venec k spominski plošči, ki so jo planinci in reševalci odkrili leto po tragičnem dogodku. — Foto: C. Zaplotnik ____ Atletika Zmaga pionirjev v Postojni 28. JUNIJA 1983 OGLASI, OBJAVE, OBVESTILA smeri, Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge 1. UREJANJE IZOBRAŽEVANJA KADROV Za uspešno opravljanje del se zahteva: višja strokovna izobrazba pedagoške ali druge družbene si 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost organiziranja, komuniciranja, samostojnega in hitrega ukrepanja, uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno delo STRUŽENJE - ZAHTEVNO -0j. — 3 letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno delo Binene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Plani-Kranj, Savska loka 21, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandi-^obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav. Osnovna šola DAVORIN JENKO CERKLJE Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge 1 za nedoločen čas " _ UČITELJA ZA GLASBENO VZGOJO Pntroi- — diploma ustrezne PA ali visoke šole, nastop dela 1.9.1983. __ POMOČNICO v računovodstvu s polovičnim delovnim časom pogoj* — srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri, po- skusno delo traja 2 meseca. 2 za določen čas UČITELJA ZA matematiko ~ 0d 1.9. do 9. 11.1983 UČITELJA za slovenski jezik ~~ od 1.9. do 5. 12. 1983 I CITEIJA za razredni pouk ~~ od 1-9. do 5. 11.1983 pogoji' — diploma PA ali druge ustrezne višje ali visoke šo- ^ ^ Hati nai pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v i r rini PO razpisu komisiji za delovna razmerja pri osnovni šoli roku - nko Cerklje oIzbiH borr>o°kandidate obvestili v 30 dneh po preteku razpisa. DOM UPOKOJENCEV KRANJ p. o. Cesta 1. maj" 59 -- za delovna razmerja in osebne dohodke ponovno obja- Jfprosta dela in naloge za: 1 KUHARJA (2 delavca) 2 pOMOCNIKA KUHARJEV (3 delavci) 3 DELAVKE V KUHINJI (2 delavki) 4 NEGOVALKE (4 delavke) 5 STREŽNICE (4 delavke) a SNAŽILKE EIAN L** K MJLŠ \i Tovarna športnega orodju f f ^ w begunje ■ statuta TOZD Smuči in sklepa 2. seje razpisne komisije in ! IVa osnovi sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ELAN Samoupravnog r.,ZDjsne komisije n sklepa i- st • . . razpisujemo dela m naloge sikto^a tozd smuči Ima SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB f^OKJA MARKETING SEKTOR,!A Pogoj«: >od 1- tehnične ali družboslo-oziroma po- pod 2- ka ali višja izobrazba ustrezne tehnične a smeri da'si je s prejšnjim delom na takih ^ hnih delovnih nalogah pridobil potrebne delovne zmožnosti in da izpolnjuje pogoje za zunanjetrgovinsko registraci- ° k i ali višja izobrazba ustrezne smeri, glede na sektor, ki V,S° d i da si je s prejšnjim delom nu tukih oziroma podob-^h delovnih nalogah pridobil potrebne delovne zmožnosti da izpolnjuje pogoje za zunanjetrgovinsko registracijo. I- ni kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje,določene z Vsi prijaV:J<, v^enimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi o ka-i-«Vreznim» ^/ M Delovno razmerje za razpisana dela in naloge se raz-lovski 4 let. Pisuje 7-a .. .»»•t- ustreznimi dokazni sprejemata razpisni komisiji srne"e Delovna skupnost skupnih služb, Elan tovarna šport- TOZP Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi. orodja* bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh po izteku D izidu »bjave- O sž veriga lesce Začasni individualni poslovodni organ TOZD TIO, ki opravlja zaradi ukrepa družbenega varstva naloge Komisije za delovna razmerja, objavlja prosta dela in naloge SKUPINOVODJE na revolver stružnicah Pogoji: — KV strugar, — najmanj 36 mesecev v poklicu. Kandidati naj vložijo pismene prijave v roku 10 dni po objavi na naslov SZ Veriga Lesce, kadrovska služba. Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega roka. SUKNO Industrija volnenih izdelkov ZAPUŽE n. sol. o. Delavski svet delovne organizacije razpisuje naslednja dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še sledeče posebne pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo tekstilne oziroma ekonomske smeri ali z delom pridobljene delovne izkušnje, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih, — da ima organizacijske sposobnosti in aktivno obvlada tuj jezik Delavski svet TOZD Tekstilna Tovarna Zapuže razpisuje dela in naloge: DIREKTORJA TOZD Kandidat mora poleg splošnih pogojev, izpolnjevati še posebne pogoje: — da ima visokošolsko oziroma višješolsko izobrazbo tekstilne oziroma ekonomske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih oziroma 2 leti na vodstvenih delih, *— da ima organizacijske sposobnosti Dela in naloge pod 1. in 2. se razpisujejo za dobo 4 let. Od kandidatov se nadalje zahteva, da izpolnjujejo pogoje določene z Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica in da predložijo program razvoja DO oziroma TOZD. Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Sukno Zapuže, Zapuže 10 a, 64275 Begunje, »za razpisno komisijo pri DS DO oziroma DS TOZD«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. B LESNINA n. sol. o. Ljubljana TOZD Obrtno proizvodni in uslužnosti obrat TAPETNIŠTVO n. sub. o. RADOVLJICA, Grajska cesta 41 Komisija za delovna razmerja Lesnina TOZD Tapetništvo Radovljica vabi k sodelovanju delavko za opravljanje del in nalog ŠIVILJE Pogoji: — zahtevana strokovna izobrazba — poklicna stroka — šiviljska smer, — zahtevane delovne izkušnje — eno leto v stroki, — poskusno delo dva meseca, — delovno razmerje je za nedoločen čas. Vloge z dokazili o strokovnosti pošljite v roku 8 dni po objavi na Lesnina TOZD Tapetništvo Radovljica, Gorenjska cesta 41. objave BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE TOZD Turizem in rekreacija BLED Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: CAMPING ZAKA 1. vzdrževalca tenis igrišča (en delavec) Pogoji: — srednja strokovna izobrazba, znanje enega tujega jezika (ang., nemščina), poskusni rok 2 meseca. Delo se združuje za čas letne sezone. 2. noCnega Čuvaja (en delavec) Pogoj: — dokončana osnovna šola, eno leto delovnih izkušenj na podobnih opravilih, poskusni rok en mesec Delo se združuje za čas letne sezone. GRAJSKO KOPALIŠČE 3. voznik hidrobusa (dva delavca) Pogoj: — obratni električar, izpit za vodenje motornega čolna, poskusni rok 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas (en delavec) oziroma za čas letne sezone (en delavec). Vloge z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 8 dneh na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD Turizem in rekreacija, Bled, C. Svobode 13, s pripisom »komisiji za delovna razmerja«. HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Grand hotel Toplice Bled Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge f. KUHARJA (3 delavci) Pogoj: — poklicna šola, poklic kuhar, 2 leti delovnih izkušenj, i poskusni rok 2 meseca. Delo se združuje za določen čas. Vloge z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD Grand hotel Toplice, Bled, C. Svobode 20, s pripisom »Komisiji za delovna razmerja« J 9. STRAN GLAS &ru*tr0 DRUŠTVO MODRINA PLESI IN GLASBA LATINSKE AMERIKE TUDI V KRANJU, v SREDO, 29. junija 1983 ob 20.30 uri v novi večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Nastopa nacionalni folklorni ansambel iz KOLUMBIJE. Predprodaja vstopnic: poslovalnica Alpetoura v hotelu Creina v Kranju. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ Zbor delavcev DSSS objavlja prosta dela in naloge DELAVCA V TAJNIŠTVU Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: — srednja ekonomska šola, — 3 leta delovnih izkušenj, — znanje strojepisja. Poskusno delo traja 3 mesece. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska 41, Kranj. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. lip bled LIP Lesna industrija Bled, n. sol. o. TO Lesna predelava Podnart, n. sol. o. Podnart > , .t razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa ' DIREKTORJA TO Pogoji za zasedbo del in nalog so: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima višjo šolsko izobrazbo lesne, gozdarske, ekonomske ali druge sorodne smeri z dvema letoma delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v lesni industriji ali srednjo šolsko izobrazbo lesne, ekonomske ali druge ustrezne smeri s petimi leti delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v lesni industriji, — obvladati mora vsaj en tuj jezik, — imeti mora smisel za komuniciranje in sodelovanje z ljudmi, smisel za organizacijo dela, samostojnost pri odločanju, odločnost, samo-kritičnost, poštenost, discipliniranost. — biti mora moralno politično neoporečen Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi sprejema LIP Bled, TO Podnart, razpisna komisija, 64244 Podnart, do 5. 7. 1983. • O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklene na delavskem svetu. O LAS 10. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA TOREK, 28. JUNIJA 1983 Osnovna šola HELENA PUHAR KRANJ, Kidričeva 51 Objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge HIŠNIKA za nedoločen čas Nastop dela 1. septembra 1983. Poskusno delo 2 meseca. Pogoji: — kvalificiran delavec, — opravljen izpit za voznika B kategorije Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Helena Puhar, Kranj, Kidričeva 51. Po poteku izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ Na osnovi sklepa razpisne komisije z dne 21. 6. 1983 razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA CENTRA ZA SOCIALNO DELO KRANJ Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom o združenem delu in družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjevati še naslednje pogoje po statutu Centra za socialno delo Kranj: — da ima visoko strokovno izobrazbo ustrezne stroke in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu oziroma višjo strokovno izobrazbo ustrezne stroke in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu. Mandatna doba za opravljanje navedenih del in nalog traja 4 leta. Pismene prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov Center za socialno delo Kranj, Trg revolucije 1 v 15 dneh po objavi v zaprti kuverti z oznako »razpisni komisiji za imenovanje direktorja CSD«. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v roku 30 dni po preteku razpisa. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o.o. TOZD ZdravstvenLdom Bohinj, b.o. razpisuje po sklepu zbora delavcev prosta dela oziroma naloge individualnega poslovodnega organa — DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev in pogojev določenih z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica, izpolnjevati še naslednje pogoje: — zdravnik specialist ali zdravnik, -r- najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki, — družbeno politične in moralne vrednote. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Zdravstveni dom Bohinj, Bohinjska Bistrica, Triglavska 15, z oznako »razpis za IPO«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za sprejemanje prijav. SKUPŠČINA OBČINE JESENICE Razpisne komisije delovnih skupnosti upravnih organov Skupščine občine Jesenice objavljajo prosta dela in naloge V Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj 1. PLANERJA I 2. PRIPRAVNIKA v Sekretariatu za občo upravo in splošne zadeve 3. RAZMNOŽEVALCA - ADMINISTRATORJA v Sekretariatu za notranje zadeve 4. VODJE KRAJEVNEGA URADA KRANJSKA GOIJA — matičar v Upravi družbenih prihodkov 5. KONTROLORJA - IZVRŠITELJA fi. STROJEPISKE Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo v upravnih organih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. - visoka strokovna izobrazba ekonomske ah organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece, pod 2 — višja strokovna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, pod 3. - srednja strokovna izobrazba (2-)etno) administrativne smeri, in ti mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca — lahko pripravnik, „od 4 _ srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne, ekonom ske smeri ali gimnazija, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca, . pod 5. siednja strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri. 1 loto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 mesecu. p„d6 - srednja strokovna izobrazba (2-letnu) administrativne smeri. ti mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca, lahko pripravnik. Vsa prosta dela in naloge razen pod točko 2. objavljamo /a nedoločen cas s polnim delovnim časom. . Pismene prijave / dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite \ roku dni po objavi na naslov Skupščina občine Jesenice, Kadrovska služba. C. M. lita št. 78. Jesenice. . , ,. () izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 5842 Poceni prodam ŠTEDILNIK iskra venera (3 plin, elektrika). Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Janez Bregar,' Sp. Besniea 105/A ' 6072 Prodam MULTIKULTIVATOR, modularni blok in LES za streho. Telefon 77-472 6186 Prodam MEŠALEC in »MARATON« 140 za BCS kosilnico. Rogelj, Lenart 1, Cerklje 6187 Prodam hrastove PLOHE in DESKE. Grad 7, Cerklje 6188 Prodam 100-litrski, dobro ohranjen betonski MEŠALEC leš in 8 mesecev starega BIKCA simentalca. Lahovče 32, Cerklje 6189 Prodam betonske STEBRE za kozolec. Sp. Brnik 54 Cerklje 6190 Prodam PRAŠIČE, težke po 70 kg. Glinje 13, Cerklje 6191 Ugodno prodam večjo količino HRASTOVIH DRV za centralno kurjavo. Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka 6192 Prodam nov PUHALNIK tajfun brez motorja. Puštal 19, Škofja Loka^ 6193 Prodam KONJA za kmečka dela. Luže 19,'Šenčur 6194 Prodam šest valne SALONITKE. Vo-povlje 16, Sp. Brnik 6195 Prodam PUNTE. Šenčur, Delavska 13 6196 Prodam suhe hrastove PLOHE in DESKE. Kranj, Staneta Žagarja 23 6197 Prodam VOZ zapravljivček z gumijastimi kolesi. Glinje 8, Cerklje 6198 Prodam AKVARIJ, RIBICE — 5 vrst. Šijanec, Juleta Gabrovška 23, Planina II-Kranj 6199 Prodam OBRAČALNIK pajk fahr. Murnik, Bašelj 24, Preddvor, tel. 45-334 6200 Prodam čistokrvnega črnega KODRA, starega dva meseca. Fajfar, Župančičeva 35, Kranj 6201 Prodam SPALNICO iz bukovine, z žimnicami, primerno tudi za dve samski sobi in POHIŠTVO ZA v dnevno sobo. Mirko Križnar, Kranj, Križnarjeva 1. tel. 21-601 6202 Prodam OPEKO bobrovec 2000 kosov. MLIN za žito na kamne, M LATI L-NICO in OBRAČALNIK za BCS kosilnico. Žiganja vas 17, Tržič 6203 Prodam AVBE, PASOVE, ŠKORNJE in celo moško NARODNO NOŠO za močno postavo. Kati Ur h. Breg ob Savi 77 (pri cerkvi), Mavčiče • 602 Prodam novo PEČ feroterm, 35.000 ccal in dele od motorja Z-750. Franc Vrhovnik, Apno 11, Cerklje 6205 Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK, znamke PEG in okroglo STAJICO. Bakovnik, Britof 333 6206 Prodam gumijast ČOLN sport, i motorjem TOMOS 18. Telefon 47-404 6207 Prodam JADRALNO DESKO in-grad. Ogled in informacije vsak dan po 19. uri. Bojan Sodnik, Ul. Mladinskih brigad 14, Kranj 6208 Prodam PRALNI STROJ gorenje in črnobel TELEVIZOR. Sašo Pavlovski, Vrečkova 7, Kranj 6209 Prodam SALONITKE, nove, 70 x 100. Bašelj 30/B, Preddvor 6210 Prodam dve toni BETONSKEGA ŽELEZA, premera 12, 10 in 6 mm. Švajger, Hudi graben 6, Tržič 6211 Prodam AVTO-RADIO in dva ZVOČNIKA 2 x 18 W. Bodešče 17, Bled 6212 Prodam 25 kg težke PUJSKE. Soklič, Selo 22, Bled 6213 Prodam TELICO, ki bo julija teletila. Jože Arnež, Kokra 3, Preddvor 6215 Prodam strešno OPEKO špičak in večkrilna OKNA, starejša. Štefan Hir ci. Gorica 14, Radovljica 6216 Prodam ročno prevozni CIRKULAR. 3 kW. Strahinj 117 6214 Prodam 8 tednov stare JARKICE, rjave, prelux in bele za nadaljnje pitanje. Jože Urh, Reber 3, Bled-Zasip 6217 Prodam brejo KRAVO sivko. Veho-vec, Dragočajna 13, Smlednik 6218 GLISER GT 402, motor 50 KM mer-cury, prikolico in ostalo opremo, skupaj ali posamezno, prodam. Franc Po-gačar, Mošnje 10/A, Radovljica, tel. 064-75-350 6219 Prodam MLATILNICO s trosili m re-to. Janko Jelene, Dražgoše 29, Železniki 6220 Prodam 9 tednov stare PUJSKE. Ka-pus, Nova vas 6, Radovljica 6221 Prodam 7 dni starega BIKCA. Pod brezje 54, Duplje 6222 Prodam TELEVIZOR blaupunkt se-villacolor. Škofja Loka, tel. 61-046 6223 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elek-tfika). Ogled vsak dan po 17. uri. Kapetanovih, Ul. 1. avgusta 1, Kranj 6224 Prodam 900 kosov sive strešne OPEKE »Dravograd« in 1 m schiedel DIM-' NIKA, premera 20, po stari ceni. Gosti-ša, Bavdkova 50, Kranj-Stražišče, tel. 26-663 dopoldan 6225 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca; in KUPIM 150 kg jare PŠENICE. Sp. Lipnica 36, Kamna gorica, tel. 75-451 6226 Ugodno prodam dve POSTELJI z vzmetnicama in vložki, stari 3 mesece, KUHINJSKE ELEMENTE, električni ŠTEDILNIK in HLADILNIK ter OMARO za v dnevno sobo. Žirovnica 81 6227 Prodam vrtno KOSILNICO in PRIKOLICO za osebni avto. Zupan, Zalog 92, Cerklje 6228 Prodam 750 kosov modularne OPEKE. Dušan Kavčič, Oprešnikova 38, Kranj, tel. 28-034 6229 Prodam 500-litrsko HLADILNO SKRINJO, še v garanciji. Telefon 064-74-634 6230 Prodam PRAŠIČE, težke 25 kg. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 6231 Prodam nov nerabljen ŠIVALNI STROJ »Ruža elektronik«, po stari ceni. Telefon 78-349 6232 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem. Informacije po tel. 28-449 od 16. do 17. ure 6233 Tri MOTORJE, 4 kW, 2860 obratov, z jermenicami in stikali, 40 A, 2 OSI za krožno žago, GLAVO za oblanje, zobat pogonski VALJ, 3 navadne pogonske valje, 2 vodili za sprednji del stroja za frezanje, prodam. Bojan Hrvatin, Ru-čevnica 53, Tržič 6234 Prodam 250-litrski AKVARIJ z ribicami. Cveto Zorč, Betonova 22, Kranj, tel. 25-047 od 18. do 20. ure 6235 Prodam BAKRENI HAMERŠI^K, 40 kg. Hrastje 51, Kranj 6236 BETONSKE ZIDAKE in PEČ za centralno, prodam in ŽAGAM DRVA. Telefon 061-627-070 6237 LAK za parket, prodam. Telefon 061-611-527 6238 Prodam SEDEŽNO GARNITURO (kavč, dva fotelja). Bobič, Bistrica 178, Tržič ali tel. 50-840 6239 Prodam termoakumulacijski PEČI: AEG 3 in 4 kW in tovorno PRIKOLICO za osebni avto, 600 kg. Šimunac, Lojzeta Hrovata 10, Kranj 6240 Prodam 9 rol tekstilnih TAPET in ŠTEDILNIK s plinsko jeklenko. Naslov v oglasnem oddelku. 6241 Prodam NAKLADALEC za les HI-AB tip 170 in enoosno PRIKOLICO. Marško Šolar, Dražgoše 19, Železniki Prodam sedem tednov stare graha-ste PETELINČKE, cena 80,- din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 6305 Prodam 5 ton CEMENTA. Drulovka 41, Kranj 6306 Prodam dva meseca stare PIŠKE — JARČKE. Lojze Zibelnik, Dežmanova 5, Kranj ' 6307 Prodam 6 ton CEMENTA in dobro ohranjenega »FIČKA«. Bohinc, Zapoge 17, Vodice 6308 Ugodno prodam 1500 kosov rabljene STREŠNE OPEKE folc. Stane Bogataj, Loka 60, Tržič 6309 I I §-■ LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV ■ ■ B n. sol. o. ŠKOFJA LOKA DSSS objavlja prosta dela in naloge ' 1. RAČUNOVODJE DELOVNE SKUPNOSTI SOZD 2. TAJNICE K PO SOZI) Poleg z zakonom določenih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju finančno-računovodskih opravil ter du obvlada jo en svetovni jezik, pod 2. — da imajo srednjo izobrazbo ekonomske ali administrativne smeri, 3 letu delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih ter du obvladajo en svetovni jezik. Prijave z ustreznimi dokazili sprejemu kudrovsko-sociulna služba THN Škofja Loka, Kidričeva (Mi in sicer 8 dni po objavi. Prodam MINI STOLP beniton. 2 x 26 W. Telefon 23-367 6310 Ugodno prodam dobro ohranjeno manjše DIRKALNO KOLO na 5 prestav (24 col). Poljane, Bertoncljeva 3, Kranj, tel. 28-498 6311 Prodam KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE I. Telefon 24-353 dopoldan 6312 Prodam 5 let star barvni TELEVIZOR gorenje elektronic, za 35.000 din. Kočnik, Pot na Jošta 8, Kranj 6313 Prodam TELETA, starega 5 tednov, za nadaljnjo rejo. Podbrezje 16, Duplje 6314 KUPIM__ Kupim TELE, staro 10 dni. Vodnik. Lom 2, Poljane nad Škof jo Loko 6243 Kupim 55 m' stare ali nove betonske STREŠNE OPEKE špičak. Franc Križaj, Roteče 16/A, Škofja Loka 6244 VOZILA Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Voglje 43, tel. 49-071 6245 Prodam dobro ohranjen VW 1200 J. letnik 1976. Markun, Bašelj 24, Preddvor'' 6246 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, obnovljeno, registrirano do junija 1984, cena 9 SM. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Franc Stegnar. Delavska 9, Mojstrana, tel. 89-094 6247 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik december 1975, s pločevinastimi rezervnimi deli. Podobnik, Mlaka 77 Kranj, tel.22-583 624 Prodam MOPED APN-4 in kupir KOSILNICO alpina. Čarman, Osolnik 4, Medvode 6249 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1976. Ogled vsak dan razen nedelje. Šmid, Dražgoše 30, Železniki 6250 FIAT 126-P, letnik 1977, prodam. Po-trebujež, Barbara 2, Škofja Loka 6251 Prodam ELEKTRONIK 90 in ŠOTOR za 4 osebe. Kukovič, Strahinj 95, tel. 47-129 6252 Prodam ZASTAVO 750, po delih. Vreček Jože, Visoko 66 6253 Prodam LADO 1200 ali oddam vrstni red za ZASTAVO 128, dobava 30.6. Predoslje 136 6254 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, motor 1981, avto prikolico in moped to-mos avtomatic. Taskovič, Planina 60, Kranj 6255 Prodam avto PRIKOLICO, nosilnost 600 kg. Ogled popoldan. Drago Volf, Ljubno 87, Podnart 6256 Ugodno prodam ZASTAVO 750 lux, starejši letnik. Rupa 36/A, Kranj 6257 Prodam OPEL ADMIRAL, 2600 ccr 75 KM, avtomatik, dobro ohranjen. Štular, Šorlijeva 18, Kranj, tel. 28-427 62f Prodam R-4, modre metalne barve, letnik 1978. Preddvor 10/A, tel. 45-002 6259: Zelo ugodno prodam DIANO 6, letnik 1978, cena 85.000 din. Prebačev 32 626 Prodam ZASTAVO 750. Ogled 16. ure dalje. Jože Bubaš, Šorlijeva 17. Kranj 6261 Po delih prodam FIAT 125-PZ, letnik 1971. Pavle Jenko, Zasavska c. 40, Kranj 6262 Prodam MOTOR 14 TL in garažna VRATA. Skokova 9, Kranj Prodam novo ŠKOLJKO za ZASTAVO 750. Rekelj, Hraše 12/A, Lesce 6264 Prodam osebni avto ŠKODA 100, letnik 1970, neregistriran, vozen. Martin Račič, Tavčarjeva 1/B, Jesenice 6265 Prodam osebni avto ŠKODA 110 L, letnik 1974. Iztok Noč, Bled, Za Pecov-co 14 . 6266 Prodam MOTORNO KOLO »mini pony express«. Šušteršič, Zg. Bitnje 213, Žabnica 6267 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Adergas 13, Cerklje 6268 Prodam rabljene GUME michelin j ZX 165 — 13, 5 kosov. Drago Kristan, Trojarjeva 52, Kranj, tel. 23-155 6269 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Telefon 49-048 6270 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Jože-Poklukar, Grabče 5, Zg. Gorje 6271 Prodam FORD EXCORT. letnik 1973. Habjan, Cankarjeva 24, Radovljica 627? Prodam SPAČKA, letnik 1973. Telefon 77-041 6273 Prodam LADO 1600 speeial, letnik 1979. Kamo Mandal, Za žago 1. Bled 6274 ZASTAVO 101, letnik 1974, kleparsko obnovljeno, ugodno prodam. Telefon 77-319 (Rade ali Franci) 6275 Prodam roki za Z-101. Torkar. Bohinjska Bela 73 6276 Prodam karamboliran FIAT 124, notranje in zunanje nove BLATNIKE in MASKO za LADO 1200. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Žare Beniger, Triglavska 32, Bohinjska Bistrica 6277 Do proizvodov GORENJA z dinarji deviznega porekla pralni stroji • štedilniki • hladilniki i barvni televizorji • glasbeni centri zamrzovalniki SEDANJA CENA JE ZAGOTOVLJENA, ČE BOSTE PROIZVOD PLAČALI DO 30. JUNIJA 1983. Vse informacije: KOVINOTEHNA, Blagovnica FUŽINAR Jesenice in OPREMA Mengeš knvinotehna a JEK, 21 28. JUNIJA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE 11. STRAN O Mam GS 1,3, star 3 leta in pol, pre-Sih 18.000 km.Informacije na tel.: 12 od 8.—14. ure. I^am novo PRIKOLICO za osebni :: cena 18.000 din. Telefon 74-048 bz /o Todam FORD CAPRI XL 1500 le- i i97i registriran do aprila 1984. Košir, Lesce, Kokrškega odreda 2 6279 UT 131, letnik 1979 (september) iam ali menjam za manjši avto. Stvrh, Gabrk 14, Škofja Loka 6280 Udam nov PONY EXPRESS tomos snatic. Fotograf Franc Hribernik tc 89 bdam MOPED T 12. Telefon 77-045 -odam OPEL ASCONA 1,6 S, letnik * Hlebce 4/A, Lesce 6284 *am obnovljen MOTOR za Z-750 trmo mazalico. Drago Krt, Kurir- " Kranj, Primkovo c a ar U TLS nov, registriran in bAAc itarejši letnik, neregistriran, pro-l Telefon 24-139 6286 šodno prodam GOLFA. Informaciji 23-112 b2a/ AMI 8, letnik 1974 celega to delih. Informacije dopoldan po >4-69-461 - int. 382 - Tone Semič Sdam zelo dobro ohranjen FIAT ta 4 široka športna PLATIŠČA z femi Telefon 064-78-336 6289 X,TMSTAVO 101, letnik ^ t. Hlebce 8, Lesce Prodam osebni avto R-4, letnik 1975, šasija je temeljito obnovljena in zaščitena, karoserija novo ličena, registriran 17. junija 1983. Mojstrana, Triglavska 17, tel. 064-89-022 6291 MOTOR laverdo 500, letnik 1980, prodam. Informacije po tel. 064-60-253 ZASTAVO 101, letnik 1979, garažira-no, dobro ohranjeno, prodam za 18 SM. Informacije po tel. 21-960 6293 Prodam RENAULT 10, letnik 1973, celega ali po delih. Golubovič Bojan, tel. 62-322 popoldan 6294 STANOVANJA Takoj sprejmem na STANOVANJE dve ženski. Stanovanje ima kopalnico. Bugari, Jaka Platiša 1, Kranj, Planina II., pri pokopališču 6295 Inženir išče GARSONJERO ali eno-sobno STANOVANJE v Kranju. Pismene ponudbe pošljite na naslov: T. Dragic, H. Brkiča 40, 71000 Sarajevo ali po tel. 071-616-400 - int. 83 (Puljič) od 8. do 14. ure 6147 Samska uslužbenka, išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod šifro: September 6296 STANOVANJE iščeta zakonca petdesetih let, brez otrok, v Kranju ali okolici, po možnosti s telefonom, za dobo enega leta ali več. Ponudbe pod šifro: Predplačilo 6297 Mlad par nujno išče SOBO s souporabo kopalnice, v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Redna plačnika ali tel. 064-23-232 6298 - vwm sorodnikom in znancem, da nam je v 86. le-umrla naša dobra sestra, teta, redovnica C M VALERIJANA-MANCA ' JELENC Naj ji bo lahka tuja argentinska zemlja! Podbrezje, 24. junija 1983 ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi moža in očija POLDETA OBLAKA se iskreno ^^u ^v^ "daro- težjem trenu številno spremili na zadnji poti. vali ^^ zahvaljujem DO Elita, DO Merkur in Po-Posebno se zan^oJvaJlnici DOM Naklo UJOCA ŽENA VANDA S HČERKAMA 2ALlJJU^ LUČKO IN MAJO ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FILIPA ROŽIČA V, /nliniemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in se iskreno zahv^jXtežkih trenutkih tolažili, z nami socustvo-vJm ** s° naSIiT ooklomli cvetje in ga tako številno pospre-nam P°mag^;£dn i poti- Posebna zahvala velja članom V/ rJa njegovi poSieanji h ipadniki civilne zaščite in ?ors£e reševalne službe Tržič s p p^ ^ ^ ^ram/arjern ^^Tokie^ duhovnikom in govorniku za Hv^la Pevcem Trziškeg^ pos,ovilni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI ZAHVALA b boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice IVANE MALEJ p.d. Kramarjeve mame hvaliuiemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan-se iskreno zan JJedu in Bohinja za ižraze sožalja, podarjeno cem in sOSG „ Voremstvo na zadnji poti. Najlepša hvala govorni-levo cvetje m s»p .n gospodu župniku za opravljen obred ter ku pevcem za žalostinke. VSEM naša iskrena hvala! vsi njeni POSESTI V Cankarjevi ulici v Radovljici prodam GARAŽNI BOKS za 150.000 din. Ponudbe pod: Kredit 6154 Kupim zazidljivo PARCELO za stanovanjsko hišo v Poljanski dolini. Telefon 064-68-339 6299 Za predplačilo oddam starejšo HIŠO, primerno za mirno obrt, na relaciji Kranj—Tržič. Informacije po telefonu 47-119 6300 ZAPOSLITVE Sprej mem dekle s končano osemlet-ko. PLETILJSTVO Jožica KNIFIC, Kranj, Oprešnikova 29 6158 Takoj zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA, vajenega dela s pločevino. Telefon 47-404 6301 Dekleti iščeta kakršnokoli delo julija in avgusta. Ponudbe pod šifro: Študentki 6302 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, deda in pradeda ALOJZIJA ČEBAŠKA st. p. d. Žunovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem tovarne Sava za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo vsem gasilcem, g. župnikoma in pevcem za lep pogrebni obred. Hvala tudi govorniku za besede ob odprtem grobu. VSEM, KI STE NAM V TEH TEŽKIH TRENUTKIH STALI OB STRANI, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Trboje, 20. junija 1983 OBVESTILA Opravljam vsa VIŠINSKA DELA (barvanje žlebov, čiščenje streh itd .. .). Telefon 064-25-638 6026 MUZEJSKO DRUŠTVO v ŽELEZNIKIH obvešča vse ljubitelje in obiskovalce zgodovinskih muzejev, da je zgodovinski muzej v Železnikih odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, tudi v nedeljah, razen v ponedeljkih. Za vse informacije in predhodne napovedi se obračajte na naslov: Franc Konjar, Na Plavžu 73, Železniki ali po tel. 064-67-194 6303 IZGUBLJENO 29. maja dopoldan je bila izgubljena ZLATA ZAPESTNICA v Križah', od transformatorja do cerkve. Poštenega najditelja prosim, če jo vrne. Žiganja vas 17, Tržič 6172 OSTALO Iščem izdelovalca cementne STREŠNE OPEKE ali vzamem v najem, oziroma kupim STROJ za izdelavo opeke. Telefon 26-960 dopoldan 6304 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta LUDVIKA VILFANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno spremili na zadnji poti in s cvetjem zasuli njegov grob. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in gasilcem društva Bitnje. Posebna zahvala tudi^ dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala organizaciji Živila. Zahvaljujemo se sodelavcem Tek-stilindusa, kakor tudi g. župniku za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena, hčer z družino, sin z družino ter drugo sorodstvo Bitnje, 16. junija 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete ŠTEFKE TRILAR z Dru lovke se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem, sosedom in njenim bivšim sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, ustno ali pismeno izrazili sožalje, jo spremili na zadnji poti in ji darovali toliko lepega cvetja. Iskrena hvala za besede slovesa, petje in godbo. Posebno se zahvaljujemo za požrtvovalno zdravljenje dr. Bajžlju Janezu ter gospodu župniku in gospodu kaplanu iz Šmartnega za pogrebni obred in ganljive poslovilne besede. Zahvaljujemo se kolektivom: Servisno podjetje Kranj, Astra Kranj in tovarni Planika iz Kranja za cvetje in izrečeno sožalje. ŽALUJOČI: mož Jože, sinova Jože in Stane z družinama, sestra Marija in brat Ludvik z družinama ZAHVALA BTJE Ob boleči izgubi dragega moža in očeta ■L ||i *i » . IVANA GRILCA iz Ambroža pod Krvavcem se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč, tudi vsem stalnim obiskovalcem Krvavca,' in ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, dali vence in cvetje, nam izrazili ustno in pismeno sožalje. Posebna zahvala dr. Borutu Beleharju in zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani, krajevni skupnosti Grad, duhovniku Antonu Gosarju, podjetju Alpetour Kranj, TOZD Transturist Tovorni promet. Posebna zahvala pa Prgoznikovi družini in Marjetki za nesebično podporo in pomoč. ŽALUJOČI: žena Julka, sinovi Ivan, Martin in Silvo * Ambrož, 20. junija 1983 V- ZAHVALA £ 1s - /J «• , v Ob boleči mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka JANEZA CIPERLETA iz Lahovč se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami. darovali cvetje in ga tako številno spremili na zadnji poti. Toplo se zahvaljujemo za vence njegovim sodelavcem iz tovarne Titan, sodelavcem sinov in hčerke ter OOS Titan. Posebna hvala za tople besede tov. Lipovščku in praporščakom. Nadalje se zahvaljujemo dr. Slavki Štupar iz Gastroenteološke klinike, dr. Mariji Godec z oddelka za terapijo bolečin, dr. Olgi Mavrič Onkološki inštitut anesteziološka služba ter ostalemu osebju, dr. Beleharju in sestri Žura za zdravljenje na domu. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Marija, sin Srečo, hčerka Mari z možem Cirilom, sinova Janez in Stane z družinama, brat Jože z družino, sestra iz Argentine in drugo sorodstvo. Lahovče, Komenda, 19. junija 1983 Privlačnosti Bohinja Bohinj — Čeprav glavna poletna turistična sezona šele dobro trka na vrata, so v Bohinju v teh dneh že številni tuji in domači gostje, ki uživajo idilično lepoto narave in prijaznost gostinsko-tu-rističnih delavcev, ki si prizadevajo za čim bolj kvalitetno in pestro ponudbo. Le-te pa ne sestavljajo le jezero, tihe sprehajalne poti, kulturnozgodovinske znamenitosti, okusna hrana, mehka postelja v hotelskih ali zasebnih sobah. V Bohinju je tudi veliko majhnih, skoraj neopaznih, a nepogrešljivih spremljevalcev dobre turistične ponudbe. pa kupci lahko dobijo Ali Y^mSP pletenine, med njimi tudi nel re cenejše in ročno izdele ll|BE| Obisk je kar zadovoljiv in up 41 da bo taka tudi prodaja med . BB^fcfeik ^ TH vno sezono. Če se bo obnesla, i I^^ctI mo kiosk prav gotovo obdržali.« Milica Nemeš iz Bohinjske Bistrice že dvanajst let dela v kiosku turističnega društva Bohinj-Jezero. »Od junija do prvih dni oktobra je odprt vsak dan po tri ure dopoldne in popoldne, če je dovolj prometa, tudi dlje. Tudi v njem lahko dobijo cigarete, domače in tuje časopise in revije, razglednice in spominke. Izbira spominkov je pestra in trudimo se, da bi bilo med njimi čim več izvirnih, značilnih za Bohinj in okolico. Po teh turisti največ sprašujejo. Kupujejo bohinjska retra, žličnike, petrolejke, kolovrate, mentrge, planinske čevlje in cokle, kozolce, deže, zvonce, golide, krožnike, narodne noše in druge izvirne spominke.« Marija Polda iz Spodnjih Gorij je prodajalka v Almirinem kiosku ob jezeru. »Prodajalno smo odprli 1. junija in pomeni novost v ponudbi Bohinja. Odprta je vsak dan, razen v nedeljah, v njej Maria Michels iz Augsburg* na Bavarskem je v Bohinju turistka. »V Bohinj prihajava z možem že dvajset let. Vsakokrat ostaneva tri tedne v enem od hotelov. Letos sva izbrala Kompasov hotel. Vseh dvajset let odhajava domov z enako prijetnimi vtisi. Ljudje so zelo prisrčni, gostoljubni. Veliko se sprehajava po Bohinju in okolici, v hribe pa ne morem več tako kot včasih. Na Vogel se peljeva z gondolo, vračava se peš. V Bohinju mi je posebno všeč jezero. Čudim se le, zakai ni surfov. Mislim, da bi jih morali imeti.« H. Jelovčan r~-^ V? I postajališče Jošt Kranj — Pred dobrimi petnajstimi leti je bilo na železniški progi Kranj—Jesenice ukinjeno postajališče Jošt pri Kranju. Ko so se lani začele težave zaradi pomanjkanja goriva in se je začel povečevati potniški promet na železnici, so v krajevni skupnosti Besnica predlagali, da bi ponovno obnovili postajališče Jošt. Železniško gospodarstvo Ljubljana je z razumevanjem prisluhnilo tej pobudi in tako so se spomladi krajani lotili obnove postajališča. Zgraditi je bilo treba prek 60 metrov dolg peron s potrebno signalizacijo. S prostovoljnim delom in materialom v vrednosti prek 4 milijone starih dinarjev so opravili dela, ki jih je vodil šef nadzorni-štva proge Kranj Franc Šolar iz Besnice. 1. septembra bosta na postjali-šču Jošt začela ustavljati dva, ta-koimenovana delavska vlaka. V smeri proti Kranju ob 6.45 in ob-7.55, popoldan pa v smeri proti Jesenicam ob 13.52 in ob 15.56. Postajališče bo pomembno predvsem za prebivalce Rakovice, Za-bukovja in Spodnje Besnice oziroma novega stanovanjskega naselja Pešnica. Potniki bodo karte lahko dobili na vlaku, mesečne karte pa na Železniški postaji Kranj. Če bo potrebno, bodo kasneje predlagali, da bi na postajališču Jošt ustavljali tudi ostali potniški vlaki. A. Ž. Najuspešnejši v krvodajalstvu Skupščina občinske organizacije RK Kranj je dobro ocenila dosedanje delo, še posebej pri tem izstopa krvodajalstvo, v prihodnje pa bo treba poleg že ustaljenega programa te humanitarne organizacije še več pozornosti posvetiti socialnim težavam starejših osamljenih ljudi Kranj — Čeprav ima občinska organizacija Rdečega križa Kranj za preteklo štiriletno mandatno obdobje kaj pokazati, pa delegati na skupščini RK niso veliko govorili o preteklem delu, saj so se držali načela aktivistov RK, da se je treba dogovoriti na kratko in takoj stopiti v akcijo. Vendar pa je bilo opravljeno y preteklosti veliko delo. Vsako leto nekaj več kot 2000 občanov opravi krajše in daljše tečaje prve pomoči, podobno pa bo tudi v bodoče. Čeprav sicer upada število udeležencev na predavanjih o zdravstveni vzgoji, pa v občinski organizaciji RK Kranj menijo, da kljub temu ne bi kazalo popolnoma opustiti takega načina zdravstvenega prosvetljevanja prebivalstva. Zdravstvena zaščita je sicer na visoki ravni, vendar pa se kljub temu še vedno srečujemo s pojavi, kot so uši pri otrocih, garje, pa tudi črevesne bolezni kot posledica umazanih rok in sploh slabše skrbi za higieno. To pa seveda pomeni, da Iščejo okrasnega ovna — Kranjsko planinsko društvo je pred nedavnim dobilo v dar okrasnega ovna iz Kameruna. Spustili so ga na območje ob koči Kokrškega odreda na Kališču. Oven je bil sicer udomačen, vendar pa se je kot kaže izgubil. Zato Planinsko društvo Kranj naproša vsakogar, ki bi ga videl, naj to sporoči na društvo ali na Postajo milice. — A. Ž. — Foto: F. Ekar so takšna predavanja o osnovah higiene še vedno aktualna ob seveda še drugih, kot so predavanja o varovanju pred steklino ali boleznimi sodobnega življenja. Kljub temu, da je občinska organizacija RK Kranj po odzivu krvodajalcev na šestem ali sedmem mestu med slovenskimi občinami, pa seveda nikakor ne smejo akcije pridobivanje novih članov zastati. Se vedno velja načelo, naj bi vsak zdrav občan vsaj enkrat v življenju daroval kri. Sicer pa se je v Kranju v zadnjih štirih letih število krvodajalcev v akcijah neprestano zviševalo in je lani doseglo skoraj 3700. Med pomembnimi dejavnostmi vsake organizacije Rdečega križa je tudi socialna dejavnost. V Kranju so se zadnja leta prebivalci odrezali v akcijah zbiranja rabljenih oblačil, saj je bilo lani zbranih 8 ton uporabnega materiala. Letos so številke bile občutno manjše, saj se kaže, da ljudje zaradi padanja življenjskega Hlej bora Jesenice — Ženski pevski zbor »Milko Škoberne« z Jesenic praznuje petnajst let plodnega dela. Pobudo za njegov nastanek je pred leti dal profesor Milko Škoberne, ki je zbor trinajst let vodil in ga dvignil na zavidljivo umetniško raven. V petnajstih letih je zbor kar petkrat nastopil na tekmovanju slovenskih pevskih zborov »Naša pesem« v Mariboru, kjer je dvakrat osvojil bronasto, enkrat pa srebrno odličje. Na tekmovanju radia Ljubljana 1967/68 je dosegel prvo mesto. Sicer pa so prizadevne pevke pripravile številne samostojne koncerte; nastopale so po Sloveniji, v pobratenem Valjevu, med Slovenci v zamejstvu, trikrat pa tudi na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Gorici, kjer so enkrat osvojile tretje mesto. Za uspešno kulturno poslanstvo so prejele tudi že Čufarjevo plaketo jeseniške občine in Gallusovo značko. standarda tudi oblačila zadržijo koliko dlje, kot bi jih sicer. Med socialnimi dejavnostmi posebej omeniti skrb za starejše čane, česar se Rdeči križ v Kranj sicer zadnja leta uspešneje k vendar pa se še vedno več občan prijavlja v tečaje nege, kot pa je k; neje to znanje pripravljeno priložnc stno osamljenim in pomoči potr" nim tudi nuditi. Zato bo ena membnejših nalog v programu prihodnje obdobje prav oživitev sedske pomoči in organiziranje moči starejšim posebno v mestu, pr tem pa bodo uporabljene izkuš drugih organizacij RK, ki imajo pr tem že več izkušenj. Skupščina Rdečega križa Kranj j € tudi izvolila novo enajstčlanske predsedstvo občinske organizacij RK in druge organe," za predsednik predsedstva pa je izvolila Štefan« Ovsenarja, za podpredsednika Tir ta Hvala in za sekretarko Katjuš< Virnik. s—- ■ ; " t Razstava cvetja v Cerkljah V četrtek, 30. junija, bo v Cerkljah ob 20. uri otvoritev 17. tradicionalne razstave cvetja in 14. razstave lovstva. Razstava, ki jo prireja Turistično društvo Cerklje, bo v osnovni šoli Davorin Jenko od 1. do 5. iulija. Na razstavi bo na ogled gojeno cvetje, sodelovale pa bodo tudi številne cvetličarne in vrtnarije. Poieg cvetja bodo razstavljeni tudi rezultati pridnih rok gospodinj - dragoceni ročni izdelki. Zanimiv bo tudi lovski del razstave, ki ga bo pripravila Lovska sekcija v sodelovanju z varstveno ustanovo. , Med razstavo bodo tudi družabne in kulturne prireditve. Otvoritev bodo popestrili živahni zvoki harmonik naslednji dan pa bo za razvedrilo in ples poskrbel ansambel Eros, ki bo igral tudi v nedeljo m oonedeljek zvečer. V nedeljo po-nn dne bo pred šolo kulturni program. na katerem bodo sodelovali učenci Osnovne šole Cerklje in moški pevski zbor Davorin Jenko. Razstava bo zaključena v torek 5. julija nh 19 uri z nastopom harmomkar-M. Jenko Bližnjemu v pomoč Pod tem geslom so trebijski gasilci v nedeljo proslavili 50-letnico usta novitve in delovanja svojega društva. Ustanovljeno je bilo na pobudo tedanjega upravitelja trebijske šole Josipa Krapša. 34 krajanov se je na sestanku v Jejlarjevi hiši na Trebiji dogovorilo, da ustanovijo »Prostovoljno gasilsko društvo Trebija«. Za predsednika so izbrali Ignaca Tavčarja iz Podgore. Osnovni namen novoustanovljenega društva je bila solidarnost Šraja-nov ob naravnih in drugih nesrečah, posebno ob požarih. Hkrati je v okviru društva'delovala dramska skupina, ki je do začetka druge svetovne vojne in tudi po njej pripravila in z uspehom uprizorila doma in na gostovanjih več iger za domači ljudski oder. Uspešno je delovala tudi tamburaška sekcija, v katero so se včlanili predvsem mlajši člani društva. Društvo je imelo ob ustanovitvi 40 članov. Število se ni menjalo vse do leta 1937, ko je zaradi politično^ strankarskih razprtij tedanjega časa bilo iz društva izključenih 8 članov, 3 pa so izstopili., Vendar s tem ni bila strta v bistvu napredna družbenopolitična usmeritev društva, saj je kasneje dobršen del članstva sodeloval v NOB ali pa materialno in drugače pomagal v boju proti okupatorju. Trije člani pa so padli kot talci. Po vojni se je društvo še okrepilo in je danes prav gotovo najmnoži-čnejša družbena organizacija, ki zelo skrbi za podmladek. Tudi gmotno si je društvo s prostovoljnim delom, prirejanjem tombol in veselic, občasno pa z denarno pomočjo članstva in drugih krajanov ter družbeno pomočjo, zelo opomoglo. Zgradilo je lep gasilski dom in kupilo sodobno gasilsko opremo. Tako je danes tre-bijsko gasilsko društvo pomemben člen družbene samozaščite. Ob Jubileju so podelili tudi priznanja za dolgoletno in uspešno delo. Najbolj so jih bili seveda veseli štirje ustanovni člani: Jurij Oblak, Ciril Vidmar, Janez Šega in Franc Kacin, katerim so veljale še posebne čestitke. Za 40-letno delo so podelili 1 priznanje, za tridesetletno delo 10, za dvajsetletno štiri in za desetletno delo 32 priznanj. L. Bogataj Izlet po bohinjskih planinah Kranj — Planinsko društvo iz Kranja organizira skupaj s planinsko sekcijo Iskra dvodnevno turo po slovenski planinski poti od Komne do Razor planine in prek Vogla ter Rodice do Črne prsti. Na izletu, ki ga bodo vodili Alojz Smolej, Alojz Zelnik in Franc Ješe, bo prvi dan 6 do 7 ur hoje, drugi dan pa 8 do 9 ur, zato je tura primerna le za telesno dobro utrjene planince. Na izlet bodo udeleženci odšli 2. julija ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju, vrnitev pa je predvidena 3. julija okrog 20. ure. Prijave in vplačila po 200 dinarjev sprejemajo v društveni pisarni do vključno srede, 29. junija letos. (S) Brezobrestno posojilo za dopust Rateče — Dom v Planici, ki stoji nedaleč od svetovnoznanih skakalnic pod Poncami, ima 35 sob s 95 posteljami, restavraciji z več kot sto sedeži in teraso s 50 do 60 sedeži. Njegove gostinske in prenočitvene zmogljivosti ter razgibana okolica omogočajo prirejanje različnih seminarjev, šol v naravi, piknikov, skupinskih dopustov, proslav, treningov in izletov. Ob domu so tudi igrišča za mali nogomet in za odbojko ter balinišče. Planincem predstavlja izhodišče za sprehode in ture do Vršiča, Tamarja, Zelencev, Podkorena in Kranjske gore, do tromeje, Belope-ških in Mangartskih jezer, alpinistom za vzpone v stenah Mojstrovke, Šit, Jalovca, Mangarta in Ponc. Polni penzion v domu stane 560 dinarjev, samo prenočišče 275 dinarjev. Za otroke do sedmega leta veljajo polovične cene, za šolarje med sedmim in desetim letom 70-odstot-ne. Organizirane skupine in šolska mladina imajo posebne popuste. Za bivanje nad sedmimi dnevi daje dom dopustnikom brezobrestno posojilo; manj kot tretjino plačajo ob rezervaciji, ostalo v petih enakih mesečnih obrokih. Ugodnost lahko koristijo le zaposleni in upokojenci. Koliko rib je v Savi? Gorenjske ribiške družine so pri Zavodu za ribištvo v Ljubljani naročile popis rib v Savi Zbilje — Morda se zdi nenavadno, vendar je res. Pozornejši obiskovalec Zbilj je pred dnevi lahko opazil na jezeru dokaj nenavadno dogajanje. Ekipa s čolnom in električnim agregatom je na posameznih mestih izlavljala ribe in zajemala vzorce iz dna. Početje morda ne bi bilo niti tako nenavadno, če k njemu ne bi sodila razlaga, da gre za inventarizacijo oziroma popisovanje rib v Savi; v svetu poznano, pri nas pa za zdaj dokaj redko opravilo. »Za to akcijo in nalogo so se že lani odločile gorenjske ribiške družine in jo naročile pri Zavodu za ribištvo v Ljubljani. Pravzaprav ne gre zgolj za popis rib, marveč za tako imenovano inventarizacijo celotne Save, h kateri so kasneje pristopile še ljubljanske ribiške družine z revirji v Savi in tudi Zavod s svojim,« nam je povedala geologinja pri Zavodu za ribištvo Ljubljana Joža -Vovk. »Akcija je pomembna iz več razlogov. Z njo bomo ugotovili, koliko rib je v Savi od Most do Litije, pokazala naj bi sorazmerje med posameznimi vrstami, naseljenost rib v kilogramih na hektar, in letni prirast. Razen tega jemljemo na posameznih mestih z dna tudi favno za ugotavljanje vrste in števila posameznih organizmov oziroma biomase v kilogramih na hektar. Delo na terenu se je začelo že lani. Savo smo razdelili na 14 področij in zdaj v Zbiljah z delom na terenu praktično končujemo. Čaka nas še laboratorijska obdelava, katere podatki bodo znani v drugi polovici le-ta.« Kako poteka delo na terenu in kaj si obetate od rezultatov? »Na določenem mestu z električnim agregatom izlovimo ribe in vzamemo vzorce drugega materiala. Vsako ribo zmerimo, stehtamo, vzamemo vzorce lusk in ji določimo vrsto, nakar sledi preračunavanje. Laboratorijske obdelave naj bi pokazale, ali je voda primerno poriblje-na, ali je v njej dovolj hrane in kako je z onesnaženostjo. To pa bodo pomembni podatki za ribiške družine, ki so odgovorne za gospodarjenje (ravnotežje) v revirjih reke Save. Prava vrednost tega popisa pa se bo pokazala tudi prihodnje leto, če bo prišlo do izpusta vode iz jezu hidroelektrarne Moste. Pred desetimi leti so po izpustu poginile vse ribe do Zbilj. Če bi se to ponovilo, na podlagi sedanjega popisa ne bi bilo težko izračunati škodo.« In kakšne so prve, približne, ugotovitve o poribljenosti Save/ »Če vemo da je bila Sava 1974. leta po izpustu v Mostah do Zbilj mrtva lahko rečem, da je danes dokaj dobro poribljena. Zaslugo za to imajo'ribiške družine, ki so s pospešenimi vlaganji Savo sorazmerno hitro oživile.« a žalar