ü HS#!) D L. I. TORONTO * ONTARIO - CANADA St.9»10. naj - junij 1950 Vl\HV£ftZIT£TN)tAAV - M Of n OKJU DIHA MßOTlKURLK HV *li.$IM£MMAl»7S + 2^. AAAjA 1942 S VC TNMKCAAV . /:• B % \ V Z C O J I T tlJ U f'Vuov.NiH AA i A d I Ki t JliuovNtMu-' ■■’ÄSÖBSfeäa^i-' Mill!«» M V C £ N ( v Ol-Ot AAI-O* 11 TNltl-Hn C O VC'! Mu T I NJEGOVI ' Mil N C Kristus I 0 \ ^IST,KJIC HIS TY03AZMÄCA| Zvon... zvon... zvon... Čez vso--91ovenIjo gre veliki don,., ne zvonijo zvonovi kot za pogrebom -kot da procesija gre za Nebom, kot da v krstah, ki jih vozijo iz globeli, ne ležijo ljudi ostanki prepereli, temveč kosti mučenikov v relikfiarjih, da dobijo svoj prostor ob naših oltarjih. (190) / JAZ, / / KI SEM KRST / / BI KRI IN DUH, BESEDA, POSLANJE IN VEČNO KRALJEVANJE -SVOJ PRST - POLAGAM NA TE LOBANJE, - OPRANE CD VCDE BI KRVI: - GANILE SO MOJ SLUH IN ODMAKNIL SEM SVOJO JEZO, Z LJUBEZNI MOJE NOVO ZAVEZO NAGNJEN NAD VAS. TA KOST - MOJEMU PRESTOLU MED VAMI PODSTAV! TA KOST - MOJI ROKI ŽEZLO SLAVI TA KOST - MOJEMU GLASU PIŠČALI NAJ SKOZI VAŠIH ZEMSKIH STISK BOLEČINO BUČI MOJ-DUH KOT VELIKONOČNA STRUJA, KI GOLGOTO STRESA IN MRTVECE OBUJA, IM SLEHERNO SRCE BI V30 DOMOVINO NAJ POŽENE IZ J OKOV V MOJ ZMAGOSLAVNI 711 IS K: ALELUJA J (201) Iz Velike črne maše za pobite Slovence Jeremije Kalina. yu Vonjhpru V vsakem človeku se skriva nekaj božanskega, nekaj, kar presega naše kategorije, nekaj, česar ni mogoče vkleniti v naše pojme. Kako tudi'. Človek je ustvarjen po božji podobi in njegov duh nojn je samo posredno doscope-n. Kdo ga je že videl s svojimi očmi ali otipal s svojimi rokami? Nihče 1 Le njegovi učinki so dostopni našemu spoznanju: Očarujoči sij oči, vsebine težka beseda, tope', stisk roke, vse človekovo delo in nehanje - v naponu sil, pa tudi v počitku. To bogastvo določene osebnosti se razkrivn vFeJcemu nekolik* drugače. Poteze, ki so obema skupne, sorodne ali se skladno dopolnjujejo, zazvene močneje kot ostale in zapuščajo trajnejši vtis. Tako imamo o Platonu dvo precej različni podobi, ki sta nastali prav pod vplivom tega osebno pogojenega sozvenenja. Isto usodo doživlja bolj a-li manj vsakdo, ki je v življenju zaoral.' tako globoko, da je- pustil' za sabo vidno brazdo. Tudi našemu profesorju Ehrlichu to ne bo prihranjeno. Toda morda bo pripomoglo prav večje število tako osebno pogojenih prikazov, ki so nanizani v tej našemu padlemu Vodniku posvečeni številki, da bo njegov lik pred nami še bolj vsestransko zažarel kot zvezda vodnica, ki nas bo vodila tako na naši} osebni poti k Bogu kot tudi slovenski narod pri uresničevanju nalog, ki mu jih je odmerila Previdnost v oej težki sodobnosti. ^ yWE»TV© emi# s solzami v očeh smo stali 26. maja 1942 ob njem in zrli vanj, ko je ležal v mlaki krvi pred nami v svoji uh c? ni zgodovinski pelerini... Nismo mogli verjeti očem...Kako se jc mogel zgoditi bogoskrunski zločin nad tem maziljoncom Gospodovim, ki je b.il že sam po sebi dobor in dober do vsakogar? Ne dveoimo: Božja Previdnost .^e pripravljala v njegovem življonju ta za nas žalost-Tii^ zanj pa '\J tako veličastni trenutek, Trojni strel jc bil zanj mučeriška krona-kolikor moremo soditi 3ami, predno jc izrekla svojo sodbo Cerkov, Njogovo življenje jc bilo polno ljubezni do križanega Gospoda; zazrl ga jc v Vori, temeljitem študiju in molitvi, ljubil njegovo odrešilno delo, nadaljeval ga v svojem duhovniškom poklicu, izzval odpor brezverskega sveta, se zanj boril in tako omahnil pod smrtnim udare cm. Prav teko pojmuje mučeništvo Cerkev. Mučenik v strogem smislu je vernik, ki je nasilno umrl zaradi vere ali v obrambo katere čednosti - bodisi v ječi ali zaradi muk. Razvijmo osnovne misli rraič eniStva. Odločitev med zgolj naravnim življenjem in nadnaravnim svetom, božjim območjem, onostranskim kraljestvom, ki nam gre po odrešenju, pade za vsakogar o aretira krstom. Krščenee spada bolj v ta nevidni, naravnim močem nedostopni kraj kot v tostransko dobrino sveta, Vers., ki jo krst predpostavlja, nas klice iz bežnega, minljivega videza tega sveta v svet pravo resničnosti in stvarnosti, v svet prave - a življenj?.. To pa pomeni boji Kristus sam, Si nam je utrl dostop do tega obljubljenega sve-oa., je rekel: I(Ne mislite, da som prišel zato, da prinesem na zemlj i mir« id lom prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem, da ločim sina od očeta in hour od matere in snaho cd tašča; in človeku bodo sovražniki njegovi domači, Udor Ijv.bi očeta ali mater bolj ko meno, ni mene vredenj iriekdor ljubi sina alli hčer bolj .ko ir-ne, ni m^no vreden, In led or ne vzame svojega križa in nc hodi za menoj, ni mene vred«??.. Kdor' otme življenje, se mu odročo, kdor pa se mu odreče zaradi mene, ga bo našel"(Mt 10,34-39). Vse odločujoča misel kristjanovega življenja je: Jezusova veličina in vzvišenost presega vse dobrine. Pred njim izgubi veljavo tudi pravica do najbolj osebne in največje dobrino., do lastnega življenja. Izgubiti to življenje zaradi Jezusa, zaradi svoje vero v Jezusov nauk, jo isto kot najti življenje vstalega in poveličanoga božjega Odrešenika. Mučeništvo jo preizkušnja kristjanovega verskega prepričanja, da sc je v Jezusu Kristusu prikazalo večno življenja , ki nam pripada po postavi solidarnosti, ki jc med OdroŠunikom in odrešenimi, med glavo skrivnostnega telesa Jezusovega in udi tega telesa. Kristjanovo življenjo je delež pri Odrošonikovcm kelihu (Mt 20,22-23), mučeništvo pa izpitje tega keliha. Gospod, priprcvlja tistim, ki mu sledijo, kraljestvo in vlado s trpi jen iom v vsoh oblik?.h in nič drugače - kakor ga je tudi njemu pripravil Oče. Očo ga je poslal na svet kot kralja duhovnega kraljestva, ne kot političnega osvobodit olj a,, pobovo da gr. uveljavi v skrajno nasprotujočem svetu. Udar s svetom jc bil za Mesija neizbežen. JunftsKo se jo beril Boj je končal z mučno smrtjo na iavre, ki jo bila njegovo povolrčanjo pri Očetu, na.n pa odrešenje :.n vir vočnoga življenj?.-, Od tedaj jo vsak las rafti ’"oüjoga kr-i.ljoofcva in njegove milosti navezana na isto postrvo: Pot v voono življenje p*«.Ljo proI:c krc Igofca loga križa, S pričevanjem krvi jo Cdreeonik napovedal neizogibno trpljenj :? tjdi svojnga skrivnostnega telesa, svoje Cn/icve. Druga‘c‘0 ni mogoče. Svet si lasti pravit.o gospostva nad človekom, vera v ponmrtno življenje mu to pravico odreka, Oznanja nartr-eo vojno življcrjo v lrvaljcstvu, ki leži tam, komor tolesno oko no sežo, ki naravno nc m re v človeško sveo (1 Ker 2^9), Svetne od j or..ja, h c brani z vsemi sredstvi, tud.-, s &;ilo, nasiljem, kor pač nc more razumeti, da bi moglo v navidez sklonjeni krog svota še kaj posegati. Kristjan mora sprejeti ta boj, ker je ze.ii* prc.skušnja, ali mu jo resno z vero in naukom o /^smrtnem življenju, aa !car mafra biti pripravljen dati tudi življenje. Verniki, ki so na tem svetu (Jan 17, 11), pa no od tega sveta (Jan 15,19) , so prisiljeni poseči po najglobljih in ne jin;po"-nojšjh nagibih, da moro jo vztrajati: Ljubovi do Gospoda, ki je pretrpel sramotno &mrt, da jim zasluži večno življonjc v svojom kr*aljest\m, in strahu^ da jia nc bi kaj ločilo od takega Gospoda in njegovih vočnih dobrot. In nc borijo so sam,. Kristo:? jih priznava za svoj*: Trpi v njih in z njimi, Jim dajo moč (Mt 10,20), da so tako zmožni junaškega čina mučeništim. Ni oče reuoonišlivc. fanatizem, no njegova mati slepa trma. No, mučoništvo jo otrok Sivo voro v Jezusa Kristusa, učlovečenega boš joga Sina in njegove neomejeno pravice prepričanje o stvareh, ki sc no vidijo" (Hobr 11,1). Vrst/?, junakov vere stare zaveze, ki jo niza sv, Pc.vol no. to svojo opredelitev vere v 11. poglavju lista do Hebrejcev,' preide neopazno od zgledov preproste vere do vznosonih vzornikov, kat'.rili vera jo bi*» la preizkušene, v preganjanju in mučeništvu tor so ustavi na vrhu pri samem Jezusu: "Tako glejmo tudi ni na voditelja in dopolnitelja voro, na Jezusa, ki je namesto vesolja, ki ga jc čakalo, s preziranjem sramote pretrpel križ in sedel na desnico božjega prestola" (l-Iebr 12, 1-3). Krščansko mučoništvo je tedaj zadnja posledica iz poslanstva Sina Božjega na svotj zadnja posledica ločitve, ki jo je nujno izzvalo njegovo odrešenje; zadnja posledica svobodne odločitve zanj v vori. Kakor pove že ime "martyr, priča", je mučeništvo nadaljevanje tistega, "pričevanja", ki ga je dal Kralj božjega Icraljestva, ki ni od tega svota (Jan 1-2,36) - javno in za vseloj pred uradnim zastopnikom "gospoda sveta", kakor so imenovali rimskega, cosarja. Tako so osnovne misli, iz katerih pripravlja božja milost mučenikovo dušo za krvavo pričevanje. Da so bile te misli domačo našemu dragemu profesorju, je dokaz njegovo neumorno askotično in apostolsko življenje. Že v zgodnji mladosti je čutil v sebi poklic, da bi na popolnejši način sledil Kristusu. Zaradi zapre): sc ni mogel odzvati, da bi se posvetil Bogu v roču, zato si jo toliko bolj prizadeval, da je bil toliko tesneje združen z njim v molitvi in globljem premišljevanju razodetih resnic. Kako jo vselej skrbel za. čisto vesti Kako so jo odtegoval vplivu svetnega duha! Ljubil je uboštvo in preprostost. Ni iskal časti, Zadoščal mu je naslov vsoučiliškega profesorja. Vse druge častne naslove, tudi cerkveno, je dosledno odklanjal. Ganila me je njegova iskrena ponižnost, ko jo kot otrok dvignil roke in prosil: "Pustite me na miru s prelatom, naj bom samo vsoučiliščni profesor’." Kako jc ljubil Cerkev in papeža, Je dokaz njegova Zgodovina Cerkve in navdušenost za njeno misijonsko delo med pogani. Društvo za širjenje vere, rdsijonstvo, misijonski poklici, slovenski bengalski misijon, uspešnejša tvarna podpora misijonarjev mod pogani so bilo misli, ki jim je posvečal vse življenje, jih podpiral s prispovlci, ki so mu še ostali od podpiranja revežev in ubogih, Hopobiten dokaz, kako jc ljubil Boga, Jezusa in njegovo dolo. Njegovo apostolsko delo je zavzemalo ves čas, kar mu ga je preostalo od njegovih profesorskih dolžnosti. Hotel jo vnesti božjega duha v vso tostransko stremljenje, v boje in prepire javnega in družbenega življenja, v ves sklop organiziranega zunanjega apostolata, v rešitev narodnega vprašanja Cd akademsko mladine do služkinj jc segalo njegovo delo. Od katedra do preproste kapelice na gradu jc obsegala njegova apostolska c.ta» Vodno jc bil pripravljen pomagati, nihče so ni zaman obrnil nar.j. Eno pa ga ;;e bolelo: Da ni mogel postoteriti svojih moči in pomagati vsom v njihovih stiskah. T>r.fr:r, bodr M odetih, zapeljanih, prevaranih, omahujočih mu jc rezala v dušo« Snoval načrte, podvige, organizacije, da jih reši. In ko je grozila nevarnost od komuni-if: ;'opl .\c in s tem pogin naroda, se jc dvignila vsa njegova apostolska duša na obramho 'r. iskala pomočnikov, ki jih jc našla v mladih, neustrašenih sr?*ih, ki so so z .Ln ob n j um. postavila kot branik ter odbijala napade. Zavedal sc jo, da s tem tvega lastno življenje. Toda ni trepetal, ni sc bal. Iz tega. časa izvirajo njegove globoke misli o pomenu krvi; V krvi je živ--1 jenjei Kri mora biti prelita* Kri mučeneov jc seme kristjanovi Vsi, ki so imeli uri-liku tiste čase poslušati profesorja, so strmeli.... Bog je s svojimi navdihovanji pripravljal njegovo dušo za mučerištvo. Ko jo padla prva žrtev, edon njegovih, in za rjim še drugi borcc, je vedel, da čaka isto tudi njega... Nekaj dni pred smrtjo mi jo pokazal na stroj razmnožen list, ki ie uričal, da mora biti pripravljen. Izvil sc mu jc is prsi vzdih: "Oh, kalco so »•lerä!" Ko smo ga vidoli tisto dni potrtega, tudi zasolzcnega, to ni bil strah, marveč bolest: "Oh, kalco so slepil" Do zadnjega zvestega svoji ljubezni do bližnjega ga jo zadel smrtni strol po svoti daritvi v Cirilovem domu... P. Florijan Ramšak, S.J, Govor ob peti .obletnici smrti profesorja Ehrlicha v Grotte Vaticane - kripta bazilike sv, Petra. 26, maja 1942 Je profesor dr. Lambert Ehrlich kot po navadi daroval sv. mašo v Akademskem domu sv, Cirila. Okrog osmih je odšel 2 akademikom Rojcem proti univerzi. Med potjo ni govoril. Bil je še za- topljen v molitev in razgovor z Gospodom, ki ga je pred kratkim prejel v sv. obhajilu. Nedaleč od Akademskega doma je na. Streliški ulici počil strel in prof, Ehrlich se je zgrudil na tlak, po katerem se je razlila njegova mučeniška kri. Tudi njegov spremljeva- lec akademik Rojc je padel zadet od krogle. Mi vsi, predragi, smo prepričani, da je umrl prof, Ehrlich mučeniške smrti, ker je bil ubit "in odium fidei". Bil je neustrašen borec za krščanska načela sv* vere in kot duhovnik je v tem duhu vzgajal svoje akademike; da, on je prav za prav prvi organiziral s svojimi akademiki na naši ljubljanski univerzi boj proti brezbožnemu komunizmu. Dobival je grozilna pisma. Prijatelji so mu svetovali, naj se vsaj začasno umakne in reši svoje za slovensko mladino tako dragoceno življenje. Odgovoril jo: "V tej velikanski borbi demonskih brezbožnih sil proti,Kristušu moramo neomajno vztrajati na svojih mestih. Ne smemo se umakniti niti za korak, pa Četudi bi morali-pri tem zgubiti živ -ljenje in preliti svojo kri,.". Prof. Ehrlich jo torej dobro vedel, kaj ga čaka. Toda ni se umaknil. Delal je naprej, se boril s svojimi akademiki, bil je pripravljen dati svojo kri za sveto vero. In sovražniki sv. vero so ga ubili zato, ker je bil voditelj mladine v idejnem boju proti njim. Ta mučoniška smrt je prelep zaključek, pa tudi izredno plačilo za njegovo svetniško življenje. Prof. Ehrlich je bil svetniški duhovnik. Predvsem je hotel biti lo duhovnik, goreč in svet duhovnik. Če je javno nastopal, je nastopal kot duhovnik. "Kot duhovnik govorim z vami","kot duhovnik dvigam svoj protest", "kot duhovnik hočem pomagati temu človeku", te in podobno besede je često govoril.Sam jo tudi rekel: "Nikdar nisem in nikpli ne bom nastopil drugače kot duhovnik. Tudi kadar som uspel, sem uspel prav kot duhovnik". Svojim akademikom je govoril: "Duhovnik som in vas ne bom nagajal v politiko. To naj delajo drugi. Jaz sem predvsem in najprej duhovnik. Zato se no čudite, če hočem v vas najprej vzbuditi pravo vero v Boga in vas versko vzgajati. Vem, da boste možje na mestu samo tedaj, če boste imeli močno versko podlago za živ -ljenje. To mi veleva moj poklic in to jo moja dolžnost". Kot duhovnik je bil prof, Ehrlich predvsem mož molitve. Dnevno je govoril z Begom polnih šest ur. Z molitvijo jo pričel in končal vsako predavanj ... vsako so.io, vsak sestanek, posvet, intervencijo, vsak važnejši korak* ki ga je napravil. Tudi najbolj posvetna zadeva je bila v njegovih rokah posvečena. Z akademiki je skupno molil svojo najljubšo molitev - sv. rožni venec. Vsak dan je opravljal premišljevanje, splošno in posebno izpraševanje vesti, duhovno branje, opravil obisk pri Jezusu v tabernaklju. Kako jo učil akademike moliti: "Veste, molitev jo zelo praktična, zelo kon-ic-etna stvar. Človek mora čisto preprosto zaupati v Boga in moliti za vsako največjo in najmanjšo stvar. Pravim vam, molite, nič nc dajte preveč na svoje sposobnosti, ne zanašajte sc na svojo modrost, ne na podporo te ali one osebnosti. Zaupajte v božjo pomoč. Molitev jo zelo praktična stvar". Kdor govori tako iz notranjega prepričanja -pri prof. Ehrlichu je iz takih besed zvenelo globoko prepričanje - dokazuje, da mu je molitev življonjo z Bogom združene dušo. Z molitvijo jo prof, Ehrlich združoval s amozat aj ovanj o ali odpoved svemu, kar bi ga moglo ovirati v popolnem izvrševanju božj.c voljo. Imel je sebe popolnoma v oblasti, Col dan je bil posvočen molitvi in dolu. "Moli in dolaj" je bilo profesorjevo življenjsko vodilo. Kot mož izredno voljo je bil delaven kot mravlja. Bilo jo čudovito, kako je stalno delal, garal od zore do mraka, pa bil vedno vesel, vedno dobro razpoložen. V tem se kaže popolno samozatajevanje. Poleg napornega dela, poleg vsega velikega notranjoga in zunanjega trpljenja si jo še sam nalagal težke žrtve. Šele po njogovi smrti so jo zvedelo, kar jo skušal sam s skrajno obzirnostjo skrivati pred ljudmi: V skritem predalu so našli bič in bodičast pas. Srajca in bole rjuhe so mu bile pogosto rdečo od svežo krvi - po izpovedi osebe, ki jo za vse to vedela. *• U+2 — Tako jo prof. Ehrlich, v molitvi tesno združen z Bogom, umrl sebi v doslednem sa-mozatajevanju, da bi živel v Kristusu in s Kristusom in se kot On žrtvoval za duše. Predolgo bi bilo, čo bi hotel lo na kratko popisati njegovo veliko gorečnost za duše. Predvsem je bil apostol akademsko mladino. Bog ga je obdaril z res velikimi darovi. Bilo mu je dano, da je gledal, kar drugim ni dano gledati, da je povedal, kar drugim ni dano povedati. Brez obotavljanja in bojazni jo prinašal luč v temo modemih zmot. Kadar jo šlo za obrambo resnico, božjih postav ali Cerkve, takrat jo ta sicer skromni in ponižni mož odprl na stožaj zakladnice svojega znanja, svoje govorniško sposobnosti in.isposobnosti. svojega prresaj iz globine srca mu jo privrela žarka luč, ki jo vžigala, olektrizirala vse okoli sebe. V.tem svojstvu se je najbolj razživel mod akademsko mladino kot profesor, pred katoro jo hodil kakor Mo izos in neštetokrat podesetoril njeno moč za dobro stvar, Ves je živel za akademsko mladino kot profesor, pred vsem pa kot duhovnik. Od jutr^,ko je za svoje akademike bral sv, mašo v Cirilovem donu, pa ves dan pri predavanjih, razgovorih, intervencijah do poznega večera, ko je z akademiki pred sliko višarsko Matore Božje molil rožni vonec, jo živel, delal, molil, vsega se žrtvoval za dušo. Fa ni skrbel snmo za akademike. Kjer koli jo videl potrebno, jo pomagal in delil bogate zaklade svoje z Bogom združene dušo. Naj omonim samo voliko skrb za revežo na Gradu in za preproste služkinje. Gorečnost za duše ga jo navdajala pri delu za misijone. Prof. Ehrlich je bil med Slovenci brez dvoma največji pobomilc misijonske misli. Ustanovil je Družbo za širjenjo vere, Duhovni '-ško misijonsko zvezo, Družbo sv, apostola Potra za vzgojo domače duhovščine, odprl misijonsko pisarno, organiziral misijonsko točaje, muzeje, razstavo, pisal v misijonsko in druge liste o misijonih* Profesor Ehrlich je ves gorel v ljubezni do Jezusa in neumrljivih duš, za katere jo dal Jezus vso. Tudi profosor jo hotel dati p**v vse. Mislil je, da še ni dal vsega. In kaj bi to bilo? Poslušajta, odkril vam bom skrivnost, ki nam lcažo njegovo stremljenje za najvočjo popolnostjo. Ko som nekoč prišol v Ljubljano, pride k meni prof. Ehrlich in mi pravi: "Patta? provincial, čutim v sebi božji poziv, da se vsemu popolnoma odpovem in so Bogu popolnoma posvotim z redovnimi obljubami. Želim vstopiti v družbo Jezusovo", "Kaj?", odgovorim začuden, "Vi, gospod profesor, ki imate tako lepo in razsožno apostolsko delo, t*ko velik vpliv na univerzi in med akademiki, hočete vso to pustiti ter se vsaj za dve leti noviciata popolnoma zapreti in odpovedati vsakemu zunanjemu delu,, in pozneje, kdo ve, če boste mogli nadaljevati ta veliki apostolat?" "Jaz som vse pred Gospodom v molitvi premislil", odgovori, "in so no smom upirati božji milosti". Obljubil som* da bom pisal v Rim prečastitemu patru gonerialu in mu predložil njegovo grožnjo. Ko Je prižel odgovor od preč, p, Ledochcwskoga, sem šel k gospodu profesorju in mu povedal, da v Rimu mislijo, da jo božja volja, da ostane na svojom mostu, pri svojem delu za dobro akademsko mladine. Za tolažbo jo proč, p, general dovolil, da more profosor narediti sveto obljube Družbe Jezusove pred smrtjo, Ta odločitev je bila za prof, Ehrlicha zelo težka, bila je res globoka želja za šo vočjo popolnostjo, toda vdal so jo božji volji. Predragi, jaz sem prepričan, da je mogel smrtno zadeti prof. Ehrlich šo izročiti sebe Bogu v svetih rodovnih obljubah popolnoma kot žrtov in je mogel podpisati obljube s svojo srčno krvjo. Pa boste morda rekli, zakaj je Bog pripustil, da jo padel ta sveti duhovnik, ki bi bil tako potreben v teh tako tožkih časih našemu trpečemu narodu in posebno naši akademski mladini. Zakaj? Francoski jezuit Jaquinot se jo proslavil na Kitajskem, kjor je živel 35 lot in kjer jo storil najvočjo junaško dejanje, ko je prevzel županstvo mosta ob prihodu v Shanghai, kjor jo bil rektor univerze Aurora tor s svojim neustrašenim nastopom rešil poldrugi milijon ljudi. Za njega je merilo za merjenje človeških tragedij zelo veliko in so jo navadil gledati na človeško žrtve smo še z nadnaravnega vidika. Ko jo noki naš akader.dk govoril z njim o našem narodu in o našem trpljenju, ga je p. Jaquinot vprašal: "Ali imate kaj svetnikov?" Ko mu jo odgovoril, da smo imeli vsoga, polno katoliških organizacij, velikanske katoliške shode, močno politično organizacijo, toliko in toliko tiska - itd., itd. - lo da šo svetnikov nismo dobili, jo dejal: "Zakaj se pa potom pritožujoto? Vi bi radi lepo cveteli in lopo dišali kot figovo drovo, ki ni rodilo sadov. Zahvalite Boga, da jo dal vašemu katolištvu svoj smi-sol, to jo, da jo dal milost, da rodi tudi sadove. Sodaj imate dovolj mučencev, To so sqdovi vašega katolištva, no pa število poslancev in zadrug. Vaša tisočletna zvestoba Cerkvi je dobila sedaj svoj peSat in svojo krono. Sodaj, ko imate svetnike pri Bogu, se pričenja za vas nova zgodovina, Ako bi jih no imeli v sedanji vi. ri, potem bi dejgl, da je vaše zgodovino konec. Figovo drevo, ki le cvete, a ne prinaša sadu, so pac posofca in vrže v ogenj. "Tako je govoril, jaz pa som bil tiho", je ro- kel naš akademik. P. Jaquinot pa je šc nadaljeval: "Ali ste postali pozorni, da noli katoliška Cerkev sedaj že več kot četrt stoletja vsak dan in pri vsaki sv. naši za Rusijo In da so prikazni Matere»'Božje v Fatimi v zvezi s spreobrnjenjem Rusije? Zamo je to, kar se dogaja« le nadaljevanje te skrivnostne božje akcije. Danes je bilo 100 milijonov ruskih poganov po nujnosti vojaških in političnih razvojev vrženo v v s’apnost s 100 milijoni katoličanov. Vse to se nahaja v enem loncu in istem, kjer so mesa in prekuhava v solzah tor v nedolžno preliti krvi, pa tudi v pojavih junaštva, o katerem nismo slutili, da ga jo ljudstvo zmožno,..Kaj se bo izkuhalo? Kaj bo božja Previdnost izvarila iz te mešanico? Ali bo zmagalo poganstvo in pogoltnilo katoliški del - ali pa bo narobe katolištvo preživelo in bo pomenil ta strašno boleči soudar prvo začetke pokristjanjenja Rusov, za kar katoličani že tako dolgo molimo, no da bi vedeli, kako naj bi se ta čudež zgodili" "Spot sem poslušal", je zaključil naš akademik, "in molčal. Toda to jo bil prvi svit o neskončni modrosti božje Previdnosti, ki vodi človeštvo - k Bogu". Premislimo tudi mi te pomembne besedo, Ali nam no govori isto tudi grob apostola Petra tukaj prav blizu nas? Krščanstvo so je začelo razširjati v Rimu, predrlo je celo na Palatin v carske dvore, apostola Peter in Pavel sta tukaj oznanjala Kristusov nauk. Po človeško so bili najboljši iz-gledi za prihodnjost. In glejte, padla sta dva močna stebra, apostola Peter in Pavel. In za njima padajo papeži drug za drugim, padajo veliki škofje. Skozi tri stoletja pripušča Bog preganjanje, trpljenje in uničevanje... Zakaj? Cerkev je v tem trpljenju dozorela, vstala je iz katakomb vsa močna in polna mladeniške onergije, da je začela velikanski pohod med narode. Tako smo tudi mi, predragi, prep. ičani, da bo mučeniška kri našega svetniškega profesorja in drugih, ki so za njim padli kot on v boju za sveto vero proti brezbožnemu komunizmu, prinesla našemu slovenskemu narodu novo, še lepšo dobo, veliki razcvet verskega življenja iii katoliške kulture. P, Anton Prešeren, S.J. Vz (2 <9 J ETE U 0 velikih mo|eh izreče zadnjo pravično besedo zgodovina. Od smrti prof, Ehrlicha je .res poteklo aele osem let, pa nam vendar več okoliščin omogoča najti najbrž že zelo pravo sodbo o tem velikem možu. Bog je postavil pok.profesorja v dobo, ko si je komunizem pri nas postavljal .temelje za poznejši naskok za revolucijo. Pod obliko kulturnega boljševizma je načrtno zavzemal postojanko za postojanko v našj. kulturi - predrl v gledališče, na univerzo, ustvaril si vrsto revij, knjižnih založb. Zanimivo je, da pri nas ni računal toliko na kader med delavsko mladino, temveč predvsem med akademsko in srednješolsko. Na teh postojankah je hotel čakati na ugodno priliko za revolucijo, kar se mu je nudilo s trojno okupacijo slovenskega ozemlja. Prav na tem področju pa je naletel komunizem na vseučdliškoga profesorja Ehrlicha, ki je proti njegovi nanori organiziral in ideološko vodil največji protinapad. Mimo toga dejstva ne moremo tudi ko razpravljamo o vzgojnem dolu prof. Ehrlicha. Ko se je ta prikrita, recimo ideološka borba sprevrgla v odkrito, krvavo revolucijo, je ostal profesor na svojem položaju v prvi vrsti, öoklcr ni padel v borbi kot eden prvih. Odsek te zgodovinske dobo je končan s prehodno komunistično zmago. Posledice te zmage so danes že strahotno vidne; Vse, kar jo prof. Ehrlich predvideval, pred čemer jo svaril, vse to jo danes tudi slopcu očitno. Zaradi te zaklju^bnosti je tudi že danes olajšana ocenitev dela, ki mu ga je^Bog oim,.r:.J. ±: ki ga je vestno izvršil. Na drugi strani je pa Bog nas, ki razmisljpio o pok; proles or ju, tako razmetal po svetu kot brezdomce-begunce s povsem nejasno bodočnostjc« da. res lahko 7 malo dobre volje glodamo na preteklost brez predsodkov, brez ov. računa.-stva ali samoljubno prevzetnosti. Gre samo za to, da se opiše velika Ehrlichova osebnost - nam samim in zanamoem con v zgled in bodrilo. Dr, Ehrlich je bil vsestranski:'.Človek, Udejstvoval se jo na mnogih področjih. Razmišljanje o njegovi vzgojiteljski osebnosti bi bilo zato težko, čc ne bi bil v svojem bistvu le ono samo - duhovnik božji, kar edino so mu na preprost nagrobnik napisali njegovi učenci. Samo skozi prizmo duhovništva moremo pravilno razumeti prof,Ehrlicha. Samo kot duhovnik - kar jo lahko razumljivo - se je boril proti komunizmu,Samo kot duhovnik - to nam jo sam zatrjeval - se, boril za slovenske narodne pravice, ker je smatral zvestobo, ljubezen do naroda za božjo zapoved in ker je vedel, da narod, ki postano nezvest samemu sobi, ki ne čaativeč Boge. v s vojen jeziku, tudi versko peHa in končno odpade. Sano kot duhovnik je svoje poslanstvo na univerzi kot teološki profesor snr.tr "1 tako široko, da so je čutil pred Bo gon odgovornega za duše univerzitetnih profesorjev in je zato želel n.pr. obiskati umirajočega prof,dr,Serka, kar nu pa njegovi domači niso pustili in sano zato je ustregel prošnji prof, Kidriča in šel na Dunaj intervenirat k svojemu nekdanjemu sošolcu, tedanjemu poI..r ijskenu ravnatelju, za na Dunaju zaprtega Borisa Kidriča, ker jo upal, da bo s to uK'.ugo morda oba pripeljal zopet na pravo pot (to uslugo so konunisti izrabili in ga razvpili kot nedna-rodnega policijskega konfidenta1.). Sano kot duhovnik si je '•■•tako je 3am pripovedoval-pridobil zaupanje visokega angleškega diplomatskega uradnika cb izbruhu druge svetovne vojne, ko je z ostalini angleškimi državljani in z nekaterimi svojimi spremljevalci čakal ob Jadranski obali na podmornico, ki naj bi ga peljala v svobodni svet; toda Bog ga je hotel imoti doma, zato se podmornica ni več mogla prebiti do obale. Kot duhovnik je blagoslovil na letališču letalo, ki’ je preneslo na zavezniško ozemlje jti-goslovanke ministre, med njimi tudi dr. Kreka in Snoja, Obe ti dejstvi - čas, v katerem jo prof, Ehrlich vzgojno dolal in njegov odini resnični poklic, duhovnik - moramo imeti prod očmi, če hočemo pravilno razunoti njegovo delo kot vzgojitelja, (nekateri mu n«, pr, očitajo preveliko strumnoät in nepopustljivost pri nastopu, češ da sta to značilnosti avtoritarnih sistenov). ■ - ' ' V’* . .v 'X' • ■' ’• H ’ . i. 'S - • • • '• Prof. Ehrlich je bil velik vzgojitelj, ker je inel za to vse pogoje: svetniško osebnost, veliko izobraženost, razgledanost po svetu, izkušenost, ostro raz\it psihološki čut, ki nu jo odpiral pogled v dušo posameznikov, izredno finost, taktnost, preprostost ;ci je zaupno nanj navozovala mlade ljudi. Za pvcučence ni bil le postavljena, zaukazana, ampak iz vsega srca sprejeta, priznana, spoštovana avtoriteta. Sam moram priznati so več; kjer kol.i som bil skupaj s profesorjem, povsod sem se čutil majhnega, slabega v primeru z njim in to no v ponižujočem smislu, ampak v bodrilnem, vzpodbujajočem postati boljši, aolavnoiši0 Mislim, da je bilo to nekako svetniško izžarevanje, s katerim je svojo okolico očisieval, dvigal. Za profesorjem nismo slepo drvoli, tudi do njega smo imeli kritično stališče, vendar se ne spomnim, da bi kdaj kdo o njen rek'1 trdo besedo ali da bi našli na njem kako napako, slabost. Med njim in nami je b'.la vodno, ob vsaki pril tki spoštljiva razdalja, ki pa jo je znal on s svojin plemor; tur čutom tako premostiti, da mu je lahko vsak vse zaupal, da se ni nihče v njegovi bližini zmedel, postal negotov. Njegov nastop je pričal vedno mladost, sodobnost, iskrenost, pravičnost. Ni bil mlad sano po ton, da jo znal biti s sivini lasmi fant ned fanti, pevoc ned pevci, smučar mod smučarji, mlad je bil predvsem v dojemanju vseh tokov, smeri, ki so imelo vpliv na mladino. 'Ni bile problema mladine, ki ne bi bil tudi njegov, ki ga ne bi z mladostnim elanom, navdušenjem zrelo reševal. Mod mladino ni bil nikoli tujecl Vse na njom je bilo rosnično, iskreno. Njegova pobožnost, zatajevanje, vse bilo iskre* no.. Nikdar se ni pred nami razkazoval. Vedeli smo, da živi asketsko, da ima /sak trenutek sobe pod nočnin nadzorstvom, videli, da je zmeren v jedi, pija'r;, da jo unor.-’"n v govorjenju, da zelo p «i, koliko in kaj govori, da -san tflkdar vadove- den- tr/':j. 1 n-in v~-; no pove,kot je potrebno. Čutili smo, da je mo^rv. imp±.‘.ziven značaj, da pa ni.cdar nc pusti svoji naravi do izbruha, da so zato njegovo kretnje zadržano, da napravljajo gibi vtis zamišljenega človeka. Prav nič pa nam ni izdal o svojih postih in mrt1ričonju. Šole po njegovi snrti sno zvedeli c^kaj o ten, ko smo našli v njegovi nočni omarici bič in spokorni pas. Do vseh je bil enako pravičen. S ten ni. točeno, da nas je vse enako cenil, da ni vedel, kdo jo sposobnejši, požrtvovarir-prU /-e, nikogar ni zapostavljal, nikopur ni dajal manjše cene kot je v resnici vel;' Šablonv kalupov ni nikjer poznal, tu- di v vzgoji ne1. V zapuščini smo našli li-r rccjer si jo stonograliral označbo nekaterih stražarjev. Vsakega je skušal indivir icJno -usnirjati v $ncr’.. so. katero je imel največ daru. Prod Bogom sc je čutil odgovornega sa svojo fante, zato je zanje veliko premolil (ne samo tedaj, ko smo ga zato sami prosili, n,pr» pred izpitom), koliko naš je daroval za žive in mrtve člane in njihovo sorodnike; M iur\l navade veliko in pogosto hvaliti - vendar, kadar so je komu lo kaj zolo dobrega pa.ro'1'ilo, tedaj ga jo navadno nod štirimi očmi pohvalil in vzpodbujal. Javno ga c :.d . nx nismo hvalili, poveličovalij samo enkrat se spominjam, na zadnjem binkoštnem zbxv- ^idel sem, da je bil toga vosol - to je bilo dva dni pred njegovim umoroml Med nami in profesorjem je bila res iskrena, intimna vez. Ni bilo ves^loga ali žalostnega dogodka v našem življenju, da ga ne bi žololi imeti ob sobi: po:, c 3al nas je, kršcoval našo otroko, umirajoči so ga klicali k svojim smrtnim uram. M.-td’. jo .najznačilnejši primer smrt akademika Misjaka Ivana. Fant je bil matematični c-aler.t, zato so je po maturi odločil za matematiko, pa vendar šo potom nihal med duhovniškim - 1U5 pokliccm in profesuro. Po njegovi smrti ni jo profesor povedal, da sta imela dogovorjeno, da bo šol po diplomi v misijone. Zbolel je za smrt. Prosil je, naj ga profesor obišče , toda profesorja ni bilo v Ljubljani. Umaknil se je iz mesta, da bi v miru dokončal neko dolo, Samo dva sta vedela za njegov naslov. Fantovo stanje so je hitro slabšalo, nobene verjetnosti ni bilo, da bo živ pričakal profesorjev povratek. Vodno silneje nas jo prosil, naj to sporočimo profesorju. Preprosil som gospodinjo Urško, da'mi jo izdala naslov in mu sporočil fantovo stanje in željo. Šo prodno je dobil pošto, je prekinil dopust, prišol v Ljubljano in prva njogova pot jo bila v bolnišnico, kjer je fan»', ta pripravil na smrt, počasi z njim molil vse molitve za umirajočo in ga zapustil mirnega, vosolega, da jo kmalu po odhodu vdan umrl. Mislim, da jo Bog uslišal fantovo molitev in sam poklical dr. Ehrlicha v Ljubljano. Osrednja točka Ehrlichove vzgojo, okoli katedre jo nanizal vsa druga naravna sredstva, je bila verska vzgoja. Voron človek, ki živi v skladu s . svojin verovanjem, je nujno dober, značajon^člo-vek. Saj nas ni učil ničesar, kar ne bi slišali žo v šoli, doraa ali v cerkvi, ampak način, kako nas je učil, je bil tako sodoben, noposredon. Za verske probleme nas je znal tako zainteresirati kot nas je n.pr. kak naš učitelj v univerzitetni predavalnici za kak strokovni problem, Bog, milost, molitev, zakramenti, vso nan je prikazal kot nekaj realnega, nujnega, kar spada vsal: hip k vsakdanjosti; ni bilo problema, ki bi nogol s-ati san, ločen od'vpliva vere, Liberalism ;,r urpcio prikazati vero kot nekaj privatnega, ; hvar duhovnikov in tretjerodnic, nekaj, kar nora ijtcligent skrivati, če se že ni mogel vero popo2".on:, otresti. Ehrlich pa je postavil vero, Kristira v središče zanimanja nladeg?. človeka, postavil, mu je ideal realiziranja katoliškega zdravnika, katoliškega profesorja, katoliškega politika itd. Ta mladina je bila vic-všeha na svojo vero. Nič voč ni nosila povešeno glavo, to je bil katolicizem samozavestnih, ponosnih, veselih fantov in deklet. Sam odličen poznavalec Cerkve in njonc zgodovino ni zamudil prilike, da nam ne bi prikazoval njeno veličino, has učil sinovsko pokorščine do hierarhijo v vsakem trenutku. (Njegovo doboto v Akademski zvozi ob izidu Quadragesino anno!) S kakim navdušenjem'jo organiziral velike proslavo ob obletnicah kronanja papeža! Naprosil sen prevzvišonoga g. škofa dr, Rožmana, ki je poznal pok. profesorja so iz Colovca, s katorim sta bila skupaj profesorja na tooloSki fakultoti v Ljubljani in s katerim jo poznoje prof. Ehrlich kot škofov zastopnik mod akademiki veliko razpravljal o vseh vprašanjih dola nod akadoniki, da bi ni povedal, kaj nisli o raznorju prof, Ehrlicha do cerkveno avteftitete. Na nojo prošnjo je Prevzvišeni izjavil dobesedno: "Dr. Ehrlich je Cerkev navdušeno ljubil, in vso hotel in skušal za njo in v skladu z njenini zakoni in v zvozi z njono hierarhijo storiti oz. delati. Dosledno je bilo to njogovo stališče od prve službe kot škofov tajnik v Celovcu do smrti. Mnogo sva se razgovarjala, stavil je svojo predloge, jih utenoljoval z nadnaravnega vidika, prosil za to ali ono odločbo -a vsako odločitev sprejemal pokorno, vdan', tudi čo mu je bila bridka, nikdar so ni protivil - vzel jo vsako odločitev koJ. iz;*az božje voljo. Saj jo vedel, da kra-ljostvo božjo ne rasto samo iz našega d e 1 n , ampak šo bolj iž naših žrtev v duhu tistega, ki je bil pokoren do srjrt.i. r ■. križu,- V marsičem sem mu pustil svobodo, Čeprav se nisem z vsem popolnor.ii r hc.-ija'i. ». ker po svoji vesti nisem jemal svobode tam, kjer božja stvar ni nujno '/.ai...er-o.j a popoln« edinosti tudi v metodi in taktiki, dasi sem seveda želel. d:. ':,r biii enotnost tem večja, a «vojih "želja" nisem nikomur nalagal kot odločitve svoje jurisdikcijo". Kako čudovito jo razlagal potrebo Cerkve - nas navduševal za misijonsko idejo, ki jo bila njogova na j voč ja srčna zadeva. S kolikim znanjem nam jo ob .z oni j o vidu razlagal borbo za nadvlado sveta med Bogom in satanom* Božjo stvar je Bog izroc.il v roke Cerlcvo, v roko misijonarjev, v našo rokol San volik noliloc jo navajal akadoniko k pogosti nolitvi. Znan Jo njegov skoro malo naiven, a silno rosničon izrok: "Gospodjo, nolitev je zolo praktična stvari", Oli pri šojah: "Gospodjo, počakajmo z odločitvijo, bo treba šo voč moliti k sv. Duhu"; ali "Častimo predvson nepoznane svotniko, oni imajo čas za našo zadevo". V tej zvozi še malo anekdoto: Na oglasni doski v izbi visi poziv prof. Ehrlicha: "Danos ob lAn vsi v » izbo, 'e vazna stvari" Razumljivo, da jo prišel vsalc, ki je količkaj mogel. Ob napovedani uri vstopi profesor v polno izbo, so malo namuzm in naivno vpraša: "Gospodje, ali veste, katerega svetnika god je danes?i: Na to vprašanje seveda smeh, profesor pa je nadaljeval z opisovanjem življenja, dola svetnike 'in potem povabil vse, ki morejo, na romanje v ljubljansko cerkev k oltarju toga svetnika. Od mladine si je upal veliko zahtevati, n.pr. vsakdanji rožni venec v izbi. V začetku smo sr. bali., da ne bo šlo* vsak večer po večerji je prišel v izbo profesor, pokleknil na stol, fantje pa so stali v krogu okrog križa in molili; pa jo šlol Učil nas je premišljevat?-, brati sv. pismo. Na vsakem sestanku je bila duhovna misel, pri vsaki seji branje sv., pisma. Kak') čudovito je znal izbirati mesta iz staro in nove zavezo, ki so bila primerni prav za tisti čas; koliko tolažbo, bodrila smo našli pri tem branjul Priporočal nam je izpraševanje vesti, pismeno v obliki preglednic z znamenji, ki bi jih samo mi razumeli. Priporočal je pisanje dnevnika - vse zato, da bi imeli vedno pod nadzorstvom svoje duhovno življenje. Priporočal nam jo izkoriščanje milosti, darov raznih blagoslovov, odpustkov. Gospodinja velikega trpina dr, Zoreta mi. je pripovedovala, da je dr, Ehrlich po vsakem obisku (skoro vsak dan) pokleknil na tla in prosil za njegov blagoslov (vso važno zadevo nu je tudi priporočal v molitov, darovanjo trpljenja). Rad nas jo vodil k javnim pobožnostim. Vsak prvi četrtok v mesecu je molil z akademiki nočno uro češčenja pred sv, Rešnjim Telesom'od 11 do 12 ure. Njegovi originalni vložki so bili pravi trenutni pregledi potreb, problemov-Cerkve in slovenskega narodai Z nami je hodil k prošnjim procesi jan» Kako začudeno so gledali zaspani ljuDljan'iani skozi okna, ko je zgodaj zjutraj v procesiji iz stolnico na glas molila rožni venec močna skupina mladih fantov s sivolasim profesorjem v srodi! Ehrlich zlepa ni, obupal nad mladim Človekom, Samo en primer'. Potreba po katoliškem akademskem domu je bila velika. Prof. Ehrlich, ki nikdar ni potreboval dolgo časa, da je prešol od spoznanja do dejanja, je ustanovil Cirilov akademski dom in kot smo videli iz njegove zapuščine, sam kupil zanj vso opremo. V domu je bila kapela in profesor je hodil vsak dan vanjo maševat.L. 1933 je med stanovalci komaj našel strežnika, velikokrat sta bila s hišnico Francko sama v kapeli. Hišni zvonec jo zvonil, vabil k maši, a odziva skoraj, nobenega. Po maši joir.iol profesor navado obiskati to ali ono sobo. Potrkal je na vrata; vrata so bila zaklenjena, fantje še v postelji. Pa se hi dal odgnati, potrkal jo drugič, še močneje, dokler se niso vrata odprla. Vstopil je, povprašal to in ono., zanimal se za študij, za delo, poslušal in odšel. Nič očitanj, naukov - in vondar je bil tak obisk prepričljiva pridiga in jo bilo po navadi fante po odhodu sram. To je delal vztrajno,.Tako je bilo prvo leto.•Po nekaj letih pa jo bila slika drugačna. Ne samo,da ni bil brez strežnika, voČ kot polovica stanovalcev je bila tudi dnevno pri sv, obhajiluJ Prof. Ehrlich je napravil iz Cirilovega Akademskoga^doma resnično katoliški akademski dom, k j or se je pelo, delalo in molilo. Človeško govorjeno - Jezus je gotovo rad prebival s temi fanti pod isto streho*. Za profesorja jo bil ta dom voliko vesolje, zato so tudi ni vdal našim prošnjam, ampak je kljub vsem nevarnostim hodil vsak dan vanj maševat in opravil prav pred njim svojo krvavo daritev. Poleg.verske vzgojo, vzgoje značaja, je povdarjal predvsem važnost temeljitega študija, specializacijo čo le možno še na kaki inozemski univerzi. Ni zahteval samo temeljite strokovno izobrazbo - kljub vsemu organizacijskemu delu je priporočal polago-nje izpitov v rednem roku-, ampak tudi splošno razgledanost. Za»to. je uporabljal klubo-ve tedenske sestanke, soje, zasebne razgovore (opozarjal na važna dola'.) in počitniško točaje, kamor jo vabil vedno res najboljše predavatelje. Dal jo idejo za Tomažev študijski dan, ki naj bi bil zanotok bodočih slovenskih katoliških študijskih dni oz. univorze» Navajal jo na učonjo tujih jezikov, iskal sredstev za študij v zamejstvu-Bil jo mnenja, da si mora vsak človek postaviti visok cilj. Cilj vsakega akademika raj bi bil n.pr, univerzitetna katedra, slovenska univerza nujno potrebuje katoliških znanstvenikov, vsak naj bi tako študiral, da bi bil sposoben zasesti tako mesto. Nekateri so to, za urejenega, vzgojenega človeka zdravo miselnost, napak razumeli in govorili, da so si stražarji žo razdolili vsa poslansko, ministrska in ne vem šo kakšna mosta. Niti sonce resnice ni bilo na tem. Cilj jo bil doseči samo to, za kar 30 kulturni bolj-šoviki tako vztrajno delali, ker so problem prav razumeli'. Fante je navajal k samostojnemu mišljenju, odklanjal je "čredno mišljenje", kjer misli edon za vse. Vedno so jo zanimal za mnenje posameznika; na sejah, v zasebnih razgovorih jo često vprašal: nNo, gospod X., kakšno jo pa Vašo mnenjo o tej stvari?" Sam jo povedal svoje mnenje navadno kot zadnji. Svojoga mnenja ni nikdar vsiljeval, znal 3e jo tudi vdati, So je bil preglasovan, sevoda ne v moralnih, vor3kih ali vprašanjih vesti. Zanimivo je bilo poslušati mnenja posameznih stražarjev, ko smo so v begunstvu nekateri po nekaj letih zopet sešli; eni so prišli iz vaških straž in od domobrancev, drugi iz okupatorjevih taborišč, tretji kot nemški prisilni mobiliziranci, četrti kot nemški deportiranci, ujetniki itd,. Kljub vsej.oddaljenosti, razkropljenosti smo imeli V glavnem enaka mnenja, enaka stališča o vseh važnejših vprašanjih. Organizacijsko disciplino, ki jo podlaga uspešnega organizacijskega dela in bila v času pred revolucijo dvakrat bolj potrebna, jo seveda zahteval. Tako smo n.pr, imeli redno vsak petek sestanke kluba» Ko so postavili akademske plesne vaje na petek, sno vztrajali na petkovih sestankih in res nihče zaradi plesa ni izostal. Vsaka nočna organizacija nora zahtevati od svojih članov tudi žrtveI Značilna potoza Ehrlichovo vzgoje je bila tudi zahteva, naj bo vsak osebno hraber kot je bil to tudi san. Kar jo spoznal za prav, j« branil, del?.!vr- Jc bilo to mnenje večine ali ne, če je postal s ten popularen ali ne. Samega sobe; r.l nikdar iskal, osebnih ambicij ni imel, pač pa je bil pripravljen vsak čas se izpostaviti., žrtvovati. Izmed množice zgledov profesorjevega osebnega junaštva naj navnwi samc zadnjega, naj večjega. Komunizem in njegove metode je poznal bolj kot leior nol.l K'> je prešel komunizem v oborožen napad, pobijal brez pomisleka svoje nevarno nasprotnik?, je dobro vedel, da je od komunistične OF obsojen na smrt. Vom, da je bil od kTr-iniarične, -ga akademika opozorjen, da pripravljajo nanj atentat. Kaj je storil proti temu? Svoje gibanje je omejil na dve poti - v Alojzijeviščo in v Cirilov dom. Navadno ga je opremljal kak akademik, seveda neoborožen, kar so komunisti najbržo vedeli., saj so imeli zveze z okupatorjevo policijo. Ko smo ga prosili, naj mašuje v stolnici, jc to odklonil. K0 mu je neki vseučiliški profesor svetoval, naj so umakne iz Ljubljane, kor jo po tolikih napadih podtalnega tiska na njegovo osebo pričakovati at er .tar, a, jo prof. Ehrlich odklonil, čoš če so bomo vsi umaknili, kdo se bo pa šo borilJ Na zadnjem bin-koštnem zboru je večkrat ponovil: "Prosimo sv, Duha za dar mučeništvaj11 Dva dri nato je padel pred Cirilovim j^kadonskim domom s prestreljeno glavo, in vratom. Iz lega telesa se je videlo, da je pred morilcem mirno obstal in pr del vznak, do'’ im jc mora] akar demik Rojc skočiti prod profesorja, da bi ga s telesom zaščitil* ker jo loža?, skrčen na tleh prod profesorjem v smeri proti morilcu, torej v rkoku smrtna z^ci. - Mnogokrat je profesor cenil koga prav zaradi njegovega junaštva. Nikdar ran. ni branil udeleževati se demonstracij, razbijanja tendenčnih, nemoralnih filmov, gledaliških predstav. Ni pa poznal maščevalnosti. Lastne osebe sploh nikdar ni. pustil braniti, V njegovi zapuščini smo našli tudi nekaj pisem, o katerih nam ni nikdar pravil. Pisal mu jih je znan katoliški pisatelj, ki je poznojo sodeloval z CF; v njih mu je grobo očital polno neresničnih stvari. Včasih pravijo, da je prof, Ehrlich navajal akademike predvsem v politično življenje. To je neresnična trditev. Akademike je navajal, da so se zanimali za ona področja, za katera so imeli vesolje. Hotel je, da bi imeli vsi’v okviru splošno izobrazbo tudi pojem o političnih, gospodarskih, socialnih vprašanjih. Vsa ta vprašanju so študira’ .i n .pr. na novinskih tečajih. Tudi poli ilux jc znanost, kjer jo delo šušmarjev prav tako usodno kot mpr. v zdravniškem poklivj. Na sestanke, točaje je vabil za predavatelje tudi politike, na zadnji binkoštni zbor je h koncu povabil tudi slovenskega bana dr. Natlačena, da imamo na zadnji fotografiji poleg prof. Ehrlir.ha tudi dr Natlačena. Hotel je premostiti razdaljo mod starejšo in mlajšo generacijo, Načelno jc pa akademikom odsvetoval politično udojstvovanje med študijem. Želja prof. Ehrlicha je bila, da bi bil vsak slovenski inteligont dober govornik, debater, znal dobro pisati in sc znal lopo vesti. Govorništva jc ulil fr.at c p •'i kovinskih sestankih, lcjor so morali praktično nastopati; pred važnejšimi nastopi (nPpr. papeževa proslava) jc želol, da je govornik govor preje pred njim povedal, da ga je opozoril na to in ono. Spominjam se, kako je hotel, da sem ob kresu pri sv, Petru nad Begunjami govoril nepripravljen, da je preizkušal naše govorniške sposobnosti. Vso članke za Stražo v viharju smo pri konzorciju skupno brali in ev. popravljali, da nas jc s tem učil pisati. Za lepo vedenje je organiziral posebne tečaje, ki jih je vodil gospod iz ugledne ljubljanske družbo. Proti plnsu ga nisem slišal nikdar načelno govoriti, udeležbo pri akademskih plesnih vajah ni prepovedoval. Na nosane skupne izlete je hodil samo pod pogojem, če je šla z dekleti §'■ kaka starejša dama, Na splošno je želel, da bi se gibali akademiki samo v lepem Tako jo n,pr, naročil za izbo lepo opremo in velik,'umetniško izdelan lerižj fante je peljal na lo+ ve duhovna vaj? v hotel Rogaško Slatino, počitniško tečaje jc hotel imeti camo na lepdi krajih (Fonovioo, Sv. Jožof nad Celjem, itd.). Sam velik karitativni delavec je navajal tudi akademike na dalo v akademski Vin-ccncijevi konferenci. Koliko je sam razdal, ve samo Bog. Gospodinja Uršiča narije pripovedovala, da jo prišel s sprehoda brez galoš, dežnika, ker je to podaril revežu mod potjo. Umrl jc popolnoma broz denarja - v oporoki je zapustil knjižnico teološki farolto-ti, vse drugo pa "Društvu za širjenje vere" (za svojo gospodinjo je poskrbel tako. da ji jc žo preje kupil dosmrtno oskrbo v Služkinj skem domu). Edino pren^V jc. ki ja je imel, jc bila skrorna stanovanjska oprema in oprema Cirilovega Pkadomskega doma, A akademiki -člani Vinccncijcve konferenco- jc večkrat obiskoval barake v gramozni jami in v drugih središčih revščine (n.pr. ljubljanski grad, kjer jo nokaj časa stalno oskrboval duhovniško službo), (konec na str.148.) «Škrat sem že iskal v globoki nerazmotanosti svojega lastnega bistva, da bi morda odkril vzrok, ki me je nekako tajno vlekel k mo» žu, ki ga nisem poznal. Ko pravim, da ga nisem poznal, bi mi uteg- nil kdo reči, da lažem. Vender si upam to trditi. Le zaslutil sem ga in morda je ravno v tej slutnji ključ, ki bi mogel razvozljati, od kod moje teženje po tem, da bi ga spoznal. Ko nam je menda dvakrat s Slomškovem zavodu - še dečkom - go- voril o misijonih, sem gledal v njem svečenika po božji volji. Čutil sem takrat, da če bi postal duhovnik, ne bi mogel biti drugo kot misijonar. Njegove besede so me pripeljale do tega sklepa. Seveda, da ne bom du-hoviik; se mi je dozdevalo že takrat. Veroval sem vse preveč s srcem in premalo z razumom.- Zato so moje poti postajale mlačne, moje sanje svetne, moja iskanja tista večine ljudi. Zato sem z zamišljeno glavo stopal po ljubljanskih ulicah in, ko sem srečaval duhovnike, sem zavestno skrbel, da jih ne bi pozdravljal. Tudi njega sem sreča-valj zdelo se mi je, da prepogostokrat. Nisem ga hotel pozdravljati, ker sem mislil, dr v službi višjim idejam moj ponos tega ne dopušča. A nikdar se nisem mogel izogniti njegovemu pogledu, ki me je kot nekako klical na velika pota, in njegovemu smehljaju, ki mi je dopovedovalf da sva se nekoč nekje žo videla, da sva se razumela in da sem ga z občudovanjem spremljal po prostranih poljsnah misijonov, ki nam jih je s svojim prstom odkrival po zemljevidu. Vselej mi je bilo, kot da me človek, k' m je storil dosti dobrega., spominja mojega dolga in mi že vnaprej ponuja svojo dobroto za: mojo nehvaležnost? mi nudi smehljaj za moj prezir in prijateljstvo za mojo indiferentnost; mi nudi zdravilo za mojo bolezen, ne da bi ga prosil. Morda so bili tisti pogledi in tisti smehljaji, ki so me vabili, naj bom dobe:.’. Dobrota mi r.jkdar ni bil.a samo beseda, pač pa vrednota s posebnim prizvokom in posebro globoko vsebino. V njeni službi sem hotel najti samega sebe, sem hotel najti cilj v,a svoje življenje, Služiti taki vrednoti pomeni biti mož volje in odpovedi, mož žrtve in razdajanja. Vedno sem nosil v sebi, da je bil Gospod najboljši, ko je dvanajsterim umival noge in ko jo s križa odpuščal onim, ki so vanj pljuvali. Hotel sem biti dober... Toda od mladcev in iz kongregacije sem odšel kot tisti, ki je zaman nečesa iskalj in če je še tisto nokaj, v ter veruješ z otroškim srcem, veliko, svetlo in edino, je tudi razočaranje popolno. Ne vem, kje bi bil danes, ko ne bi kot osmošolec imel posebne sreče. Ta sreča je bila v tem, "da sem stanoval skupaj z dvoma rojakoma, ki sta kot bruca zašla v Stražo, Bila so to leta 1941 in 1942, ko jo bilo slovenstvo razpeto na križ. Voč kot kdaj koli poprej smo govorili o slovenstvu in preganjani sanjali o veliki bodočnosti. Pravijo, da si jetnik v ozki celici vedno predstavlja svat večji kot je v resnici. Če bi ne bil v sebi nosil duha, ki sta mi ga iz Ehrlichove bližine prinašala moja sostanovalca, bi bil vorjetno s komunisti odšel v "boj za slovenstvo". Tako pa som ostal na poti, za katero še danes vem, da je bila pravilna. Še večl Imel sem tudi srečo., da sem \ onih žalostnih majskih dneh pohitel na Streliško ulico in se z roko dotaknil z njegovo krvjo prepojenih peščenih tal. Tudi v njegovo prestreljeno VZGOJITELJ (nadaljevanje) Ob koncu se nam kar samo vsiljuje vprašanje, ki se nam v teh časih stalno, skoraj do obupa ponavlja: In kaj sodaj, ali je res vse končano? Profesorjevi vzgojni članki so nam nedostopni, naši arhivi, zapiski •zn.icn.i, poropani, Bog sam ve, kje razmetani, več kot polovica njegovih učencev p'>: .L mrtvih, manjšina razkropljena po colem svetu sredi velikih duhovnih in mater" <•'.! ::Ui tvžav, dotok novih, mladih ljudi, ki bi jim posredovali Ehrlichovo dediščino , ; :> o’v jen. Ali bo od vsega toga le- pega vzgojniškoga dola ostalo kaj slovenskemu »r ru v dobro., ali pa bo ros kar vse nokam izzvenolo v ta prostrani prostor tujine? Vso to so bridka vprašanja, pa koncem koncev ne tako strašno važna. Važne je nekaj drugega, povsem gotrovega; Bolj kot vse drugo potrebuje narod danes doma in v begunstvu imenih, dobrih, vzgojenih ljudi, ki so široki, ki dvigajo svojo okolico, ki se razdajajo. Naj bi razmišljanje o profo-sorjovem vzgojnem delu prav vsakemu izmod nas, ki smo prišli iz njegovo dolavnico, dalo pobudo, da bi pomislil, ali jo £o vsem tem, kar se je zgodilo v teh osmih letih, res še pravi, dobri Ehrlichov učqnoc. Potom se naj pa zgodi kar koli - pred Bogom , narodom in pokojnim profesorjem račun ne bo tožakl prof. P.V, čelo sem gledal in v njegove oči, ki so mi še mrtve hotele govoriti. Ehrlich - mučenec mi je govoril, da se veliki ljudje ne boje smrti, da veliki ljudje - Sokrat, Ce-za,v in toliko mučencov - umirajo nasilne smrti. Ehrlich - duhovnik , kakor v žrtveni dar zakla.no jagnje, mi jo govoril s svojimi s krvjo zalitimi očmi tudi o slovenstvu, Razodel mi je, da je prav katolicizem najbistvenojši element slovenstva, tisti, ki nas edini vežo in bi nas moral vezati na vse štiri strani slovenskili meja. Takrat sem si zaželel, da bi vsaj eno uro stal ob mrtvem Ehrlichu in s tem preklical vso svojo boječnost iz preteklih let, se s posmehom ozrl na vse> kar je bilo med nama in nisem znal razumeti in ga tako prositi odpuščenja za nerazumevanje. Bil sem otrok, ki je že davno mislil, da je mož, a je ohranil v sebi še vse, kar je v otroku najlepšo: vero v dobroto» In strl sem ono uro ob mrtvem Ehrlichu in takrat sklenil,da se bom pridružil njegovim fantom, Prav za prav sem malo vedel o njih, saj se nikoli zanimal nisem. Toda med njimi sem hotel iskati njega, ki je umrl, ne da bi ga poznal, čeprav 3em ga večkrat slutil iz daljave. Ko sem z. mnogimi prišel v Stražo^ jo bilo to v Sasu, ko smo morali biti oriprav-ljeni dajati vse in sprejemati malo. Sc sedaj vem, da sem na dan obljub govoril, da pristopamo drugače kot vsi drugi pred nami, da pristopamo posvečeni s larvjo enega, ki je bil najbolj vreden stati med nami in položiti roko na križ in Pismo, a je izkrvavel s puško v roki nekjo na stišlcem polju. In koliko tistih, ki so z menoj polagali roko, jo šlo za njim še prodno smo obhajali prvo obletnico. Prišli smo, ker se nismo bali žrtev in lccr se nismo bali smrti,,. Če me sedaj kdo kaj voč sprašuje o Straži, mu ros ne vem dosti odgovoriti, Le to vem, da sem med stenami izbe, ki nas je stolildmi podobami žrtvovane mladosti pod perutmi Križanega in pod smohljajem tihega mučenca Erlicha spominjala neprestano - kot je takrat zapel Boličič Mihael - kdo kakor Bog?, da som med tistimi stenami našel vselej iskrenost in mladost, pripravljenost na žrtvo in zavest, da sen v vsem na drugo zanašajo le tisti, ki nimajo ničesar v sebi, Dovolj mi je bilo, da sem tudi sam ho tel biti z njimi, da se med njimi nikdar nisem čutil tujca, da sem hotel postati eden od njih in eden več na njihovi strani, Ilalo je bilo tistih ur, ko smo so mogli srečai ti v izbi, saj nas jo čas razmetal na vse strani., a če smo le mogli smo se vračali tja prav kot domov. Gotovo sc bo vsem kaj čudno zdelo, da prod temi nookretnimi vrsticai:d stoji naslov, ki bi moral govoriti o vseh drugih stvr.rph in ne o mojih čustvih in izkušnjah. Vem, da bo nekdo iz Stražo pisal tudi o tem. če ne tu, pa drugje# čc ne sedaj, pa dni gič.,Govoril bo o Žabnicah, ki kot mejnik slovenstva že dolgo tisočletje kljubuje napadalnemu germanstvu in zahrptnemu italijanst v j, kot’ o rojsnem kraju Erlichovom,; govoril bo o Koroški - zibelki slovenstva in spomonilcu naših državotvornih dni, govoril bo o mirovnih konferencah in o njegovih prizadevanjih, o vseh stvareh, ki gredo ood ta naslov. Ne bo jih malo, vom. Med njimi bo gotovo tudi Ehrlichova misel o slovenski državi. In tu sem hotel tudi sam zadržati svoje misli in govoriti več. A ko to hočem, sc mi zdi, da ničesar ne vomj le to, da je bil eden prvih, ki je v t.istih težkih dneh govoril o državni poti slovenske bodočnosti. Govoril kot tisti, ki neri^v sobi vso problematiko slovenski? zgodovino, jo čuti in živi z njo, jo goji in ji išče novih prfr^čpeictiv< Ge pravim novih perspektiv, so te sovoda kot odsev tistega zakona,Id ga je božja roka pisala od začetka narodom in ljudstvom. V majhno slovensko ljubkost in prisrčnost ga je zapisala prav tako kot v nestrpno nemško silnost in mogočnost, Slutim, kako Ehrlich s svojim prstom razkriva tistim, ki so imeli srečo, da so živeli z njim, zakone, ki je v njih zapisana ista pravica za slovenstvo kot pa germaiistvo ali italijan3tvo; slutim, kako njegova posvečena roka trga zobom zgodovine dokaze,da bi brez vero v križ Slovenci že davno umrli; vidim, kako uu prav zac-o oči zastanejo ob težki misli, da pojde s komunizmom slcvon'tic pot Kalvarije v nevarnost, da izgine, Njogov klic v boj proti komunizmu je hkrati c.;*Ul Klic v boj obenem za slovenstvo. Zato sem dal tem vrsticam naslov, ki jim ne gre, zato sem tudi hotel to napisati. Ko to pišem, je moja pot šo vedno nedoločna' in nezač'rtana, Le eno ven, da hočem po slovenski poti v bodočo dni. Bom na njej sr.ecai Ehrlicha in ga spoznal? Bom res pripravljen iti z njim v vsem za vsako ceno? Ehrlich zahteva nuop.ivem. Zahteva celega moža in moža voro, ki išče v zakramentih opore svojim slabostim, Bi jaz znal biti to? Z njegove slike, ki'jo imam v sobi in ki jo mislim vodno nositi s eseboj^ me gledajo njegove žalostne oči. Kaj hočejo povedati? Da je največ dobrote v bolečini? In ali nisem vedno šel za tem, da bi bil dober? Te žalostne oči, oči Ehrlicha - Slovenca ud govore o dobroti, ki som jo iskal, ki sem vanjo veroval in bil razočaran. In govore, naj ne neham hoditi za njo, saj jo to njegova pot. In njegova pot jo tudi pot slovenstva.... F.K. © ti s rof. Ehrlich je bil človek neizmerno širokega >^rca in duha. Vsega a-? je žrtvoval za dvojno veliko nalogo današnjega katoliškega 1 retin •Jbnöviti ra'skrist janjoni svot in polaisti>.c_v.i še poganski svet". D očim je bil pri delu za krščansko obnovo sveta in naroda eden prvih delavcev, je bil pri delu za pokristjanjenje poganskega sveta dolgo časa med nami skoraj edini delavec, ves čas pa prvi. živo se je zavedal, da ima sleherni narod, ki je sam že preje prejel blagoslov evangelija, veliko dolžnost, do ta blagoslov posreduje tü-di drugim narodom, ki ga še niso prejeli. Leta 1918 jo bil prof. Ehrlich tisti, ki je skrbel, da naš slovenski narod ni pozabil na eno svojih največjih dolžnosti - na misijonsko dolžnost. Takoj po prihodu v Ljubljano jo dal pobudo za ustanovitev papeške Družbe za širjenje vere. V tej družbi je bil vsa leta glavni delavec in odbornik. S svojim mogočnim misijonskim vplivom je bistveno posegel tudi v razvoj to misijonske družbe med Hrvati. Prav tako sc je med nami takoj po njegovem prihodu v Ljubljano na njegovo pobudo in pod njegovim vodstvom ustanovila druga, ves katoliški svet obsegajoča misijonska, družba: Duhovniška misijonska zveza, ki združuje duhovnike v misijonskem delovanju. In šo ono misijonsko družbo je presadil na slovenska tla: Družbo sv. apostola Petra za vzgojo domače duhovščine. Že samo zaradi ustanovitve in vodstva teh troh misijonskih družb ina dr. Ehrlich največje zasluge za misijonsko delovanje našega naroda. Toda to njegovo delo mu je bilo le dobrodošlo in potrebno izhodiščo za vs> njegovo ostalo obsežno misijo^gko delavnost . Takoj po prihodu v Ljubljano jo odprl posebno Misijonsko pisarno, ki je postala središče vsega misijonskega dela pri nas. Organiziral je razne misijonske tečaje od velikih mednarodnih do najintimnejših akademskih in bogoslovnih, ki so jih prirejali misijonski krožki, ki jih je tudi on ustanavljal in vodil. Organiziral je nešteto stalnih in potujočih misijonskih razstav in muzejev. Zbiral jc razno misijonsko statistično in propagandno gradivo. Organiziral je stalno vsakoletno misijonsko nedeljo in o Binkoštih dan. žrtev za misijone. Ob teh in podobnih prilikah jo prirejal velike misijonske prireditve in predavanja. Sam je bil odličen misijonski govornik in predavatelj, ki je mal poslušalce prepričati in pridobiti. Na teološki fakulteti je od nje ustanovitve vso do svoje smrti predaval misijonsko znanost, misiologijo. Kar je v slovenskem jeziku znanstveno pisanega o misijonstvu in v zvezi z njim, ,ie rkoraj edino izpod p«resr pokojnega. Posebno mnogo je napisal poljudnega; Misijonski koledar, mesečnik Katoliški misijoni, duhovniški misijonski list Lux mundi, ki. ga je r.am ustancvil in urejeval, misijonska zbirka Taboo. Izdal je veliko število brošur o ud 3i'o;;s-cJt vprašanjih, mnogo življenjepisov slovenskih misijonarjev iz preteklosti in b;'?_ < ir. pobomik za Baragovo beatifikacijo. 3'ovonaki misijonarji kot tudi vsi, ki so se pripravljali na misijonski poklic ali po odpravljali na misijonsko pot, so imeli v prof,- Ehrlichu največjo moralno leakor tudi. materialno podporo. Na j're 2 j e veselje pa je pokojni doživel, ko je pripeljal do mi-txjona]»-,a poklica svojega nečaka. jozuita Janeza Ehrlicha in se od njega poslovil, pred smrtjo pa se v duhu doživel njegovo prvo sv, mašo pod vrhovi Himalaje. 'r vsem srcem in vso 3krbjo je bil zavzet za prvi samostojni misijon slovenskih in hrvatskih jezuitov v Bengaliji, ker je videl v njem začetek posebno lepega misijonskega dela slovenski 1 misijonarjev. Da so temelji tega važnega misijona tako trdno postavljeni, je do velike mere pokojnikova zasluga. S posebno ljubeznijo je sodeloval tudi pri ustanavljanju in urejevanju ter misi-kom delovanju misijonišča v Grobljah. Vse misijonsko delo, kar ga je prihajalo iz m* -io r*r>r1 T in tttioT a 1/"^ -?>-» o ir v>T •? r\ Vii * *7*trr\ o jonskon hotel >o=™a /-n Lil L-F-5 & V i noj namen govoriti na tem mostu o prof <■ E'.t?7 V.hu kot'-predavate-I) • Iju na l^ubljansken vaoučiliščne naj g» od %.£. • +r poznan, rad pa* bi cpo^nil na ono ntinc njogtr.ih ps-c.lavanj4- lu. s-arn imel priliko prisistvovati pred loti v Mariboru. Prav malo more pomeniti v življenju posameznika in še toliko manj v življenju pr o/. Ehrlicha eno predavanje več ali manj., saj je poleg obsežnega dela in izredno raznolikega posla predaval, lahko bi dejal vsak dan, Velikega pomena pa je bilo zeme predavanje o primitivnih verstvih, predmet, ki je nekoč o njem razpravljal pok. profesor v dvorani Zadružne Z v e v; v Mariboru. Nisem dc poznali mnog\ svetovali* ra združi mnogo Nekatera pr e" bi bilo pr yir. so omerja . var jan jo i v. e predmeta, a'-svoje dija'cc tedaj poanal prof, Ehrlicha, Se po imenu zelo malo, in prav tako ga niso , ki so ga ob isti priliki prišli poslušat, Profesorji v šoli so nam na-j bi prisostvovali predavanju učenega prof, Ehrlicha, češ da v eni temi zanimivega gradiva in da podaja vedno jasno in v zelo prijetni obliki, osorji so nam celo govorili v taki obliki, da smo dijaki smatrali,kot da vanjo obvezno,- Tako smo si vsaj razlagali spoštljivo izra^nj* . a katerim ■ >•<„ profesorja. Spet drugi profesorji so skisali opravičit.', c" a ?o iskali skupnih točk med temo Ehrlichovega prc-d-.ViK .izra^'.nj' voj'? prigara svojega jr. mogo manj zaradi dejanskega prepričanja v to, kot :h. loljo, da bi opravili v stik s prof. Ehrlichom, ki so ga sami poznali ii ga občudovali. Odveč bi bilo govoriti, kakšno je bilo predavanjo. Kot zanimivost bi mamo omenil izredno navdušenje prisotnih, ko je stopil na od.o’* pok, profesor, ki so ga vsi navzoči v svoji sredi z vesoljom in spoštovanjem pozdravili. Zelo globok vtis jo napravil name njegov ra,= bop, dostojanstven in osvojovalon. V opravičilo, da jo nekaj minut zamudil, je da so jo mudil n o!: j e na Koroškem, kjer je mod drugim šlo tudi za vprašanje ur -v..;o,, v, Priti je zato moral z zadnjim vlakom, ki jo imel malo zamude. Dejali so mi že tcucat nekateri, da jo nenavadno v njegovem življenju, da sploh kdaj zamudi. Daljo ča3a ko jo predaval, zanimivo in v prijetnem tonu,bolj me jo navduševal -nenavadno, da jo dijakom in poslušalcem sploh všoč dolgo predavanje. Po prodavanju sem sklonil, da sc bom zanimal za visokega gosta, ki jo prišol iz Ljubljane. Nisem še takrat vedel, da bom stražar, vendar s -srcem som bil žo od takrat občudovalce Ehrlicha j preveč je prepričala njegova beseda mene in mnoge, ki so predavanje prof, Ehrlicha vnašali v dnevni pogovor. Točncjso razlago o tem som si mogel dati šole nekaj lot nato v Ljubljani, ko som pok, profesorja spoznal bližo, a Žal še vedno zelo površno. Zavidanja vredni so eni, ki so imeli srečo in priliko, da jih je prof. Ehrlich neposredno'vodil v vsakdanjem dolu. C, M, MISIJONSKI DELIVEC (nadaljevanje) Ko so slovonsld misijonarji, sinovi Presv, Srca, ustanovili svojo misijonišče pod imenom Knobloharjev zavod v Dravljah, so uašli v pokojniku svojega sotrudnika, ki so je prav po očetovsko zanimal za to mlada ustanovo, kakor da bi šlo za njegovo osebno zadevo. Kakšna globoka ljubezen do misijonov jo polnila srce rajnemu prof. Ehrlichu,3i lahko spoznal, ko si stopil v njegovo stanovanjo, Ena sooa jo b;la poslikana z misijonsko slikarijo, druga pa je bila opremljona s kitajskim pohištvom - vsepovsod pa polno misijonske literature. Z eno besedo: če smo Slovenci v kratkan razdobju od prve pa do drugo svetovne vojno v misijonskem pogledu tako napredovali, da so so V marsikaterem oziru hodili k nam učit drugi narodi - je to predvsem 3ad misijonskih prizadevanj in naporov prof, Ehrlicha. r > Prof, Ehrlich je bil novejšemu slovenskemu misijonskemu gibanju začetnik, nad dvajset lot njegov vodnik - danes pa iax je velik priprošnjik. dr.F.O. ' -' Postalo ja So klasično vzporejati človekovo življonjo r,"tekom roke. Kakor v rečnem toku vidinii brzice, ".'lamove, boljnune In jezove, nekaj odobne^a >i >'ogli najti v človekovem življenju: yvor postaj, spomenikov, rccirao doživetij, kjer :;e Slovele nehote nekoliko nomudi in r,amisli ter oe "»olj kot kaj vsakdanjega vtisne v dušo» R'.snici na ljubo poram nriznati, da naslov tega šepavega, vendar z vso ljubeznijo isanegr nosvotllla spomin. velikega Sloven ca, nikakor ne odgovarja dejstvu^ kajti - in Bogu bodi zahvaljeno - noji stiki s pokojnim profesorjem niso bila le srečanja, temveč vse kaj več. Bil ni je vzor, voditelj, usmerjevalec in svetilnik; in. to ravno v dobi, tudi '.o naj povem, ko je razburkani čas vabil mladino, željno dejanj vse kam drugam, kakor v stare, no že obrabljenih kalupih '-.rojene organizacije, Vbrdar se n? je v onih prvih razgibanih akado-skih letih vtisnilo v spomin nar doživetij, ki nač na cn ali drug način - nepopolno sicer kakor je nepo polno vsako človeško delo - morejo vsaj nekoliko predočiti vsestransko udejstvovanje, razgledanost in razgibanost velikega akademskega učitelja j n. vodnika, Y v N j ni bo terej dovoljeno, da no ten uvodu ovorimwo "sečanjih" n pokojnin procesorjem, B:>lo je v Marijanišču, Kot predsedniku misijonskega krožka Dijaško Marijine kongregacije, so mi naložili neprijetno in dokaj kočljivo nalogo: razgibati in vzbuditi v študentih smisel in interes ’-a misijonsko idejo» Mislim, in to mi bodo nritrd1.ll vsi, ki ;o kdaj delali -a misijonsko misel moti slovansko mladijio, da smo v ten bili prccej - recimo na začetku. Morda, in naj se ni dovedi ta drsna sodbo., sc je tudi v tem prav-cu kazala ona blažena majhnost in pomanjkanje širokihj velikodušnih idej in konceptov, ,_ar bi lahko imenovali dedno bolezen Slovenccv, Padel je predlog, povabili -no dr,Ehrlicha., da bi ram govoril o misijonih, Z delom obložen, a je ob]jubJl in prišel. Gledališčna dvorana je bila do zadnjega natrpana z dijaštvom* Pričakovali smo pač, da nam bo nemirni, morda posrečeno nervozni in razgibani, a po nastopu impozantni profesor govoril o vseh mogočih anekdotah in doživljajev misjonarjev, kakor smo jih bili vajeni brati v Tabu-ju in Afriškem zamorčku. Nič tega« PaČ pa je držal napeto našo pozornost več kakor uro in pol, govoreč nam, kakor dvignjen v višje duhovne sfere, o mističnem telesu Kristusovem, ki trpi in pričakuje naše sodelovanje po vseh polih zemeljske oble. Takrat sem spoznal v profesorju Erlichu, dasi fizično ni odšel v daljne misijonske pokrajine, velikega duhovnika in še večjega misijonarja, A že takoj prvo leto mojega obiskovanja Almae' Matris Labacensis, se mi je odkri-' la še druga prav tako globoka in čudovita fraceta profesorjevega značaja, Ehrlich -prijatelj in dobrotnik ne samo revnih študentov, temveč revežev sploh0 Kct tajnik Vincencijeve konference za aVadoirike 3em imel priliko do temeljev spoznati. v3o npiopjočo duhovno in fizično bonu .«>'• ov--..iških'Akademikov, Videl sem, kako malo p&žnjo jo slovenska javnost posvečala ttxu p * -!nmu„ Predobro se spominjam vseh gi-gaSfcßkSh b-y.b za akademske domove in menz >c i. so jr- kdo žrtvoval za potrebno, Še ve';, sebi pritrgal, da je oblekel reveža, -o r il to Lambert Ehrlich.. Spominjam se, in to ni bila epizoda, pač pa le preveč pogosti r.luaaji; pride akademik s prošnjo k profesorju; profesor da "vista buena" in ga napodi Lam v drugo nadstropje šenldAvškega župnistac "Toda gospod profesor, blagajna je prazna, saj nimamo not"! niti pare", tako sem moral le premnogokrat ugotoviti, A on:"Gospod P,, trenutek, izvolite priti ic meni," Ra sva šla s prosilcem ponovno k profesorju. In potegnil je denarnico in dcu., In o tem nisem vodil blagajniških knjig, sploh jih ni vodil nihče, razen VjemcgcčriegaJ In pri talcih dejanjih sem'pa spoznal v Ehrlichu nesebičnega in pravega posnemovalca sv, Vincencija Pavclskega, 0 dr, Ehrlichu kot narodnjaku in rodoljubu, sploh kot Slovencu iz 3kale izklesanem, trdnem in odločnem, bodo gotovo še pisali široke razprave* Naj omenim» samo cn doživljaj, ki sem ga imel s pokojnim profesorjem, in ki bi se ga drznil, Bog mi odpu- sii, primerjati z onim svetopisemskim ko Kristus joka nad Jeruzalemom in nad svojim narodom. Bilo jo o Vseh Svetih leta 1940, Dr, Ehrlich je dobil v roke dokumente o zločinski pogodbi med Hitlerjem in Musolinijem o zamenjavi narodnih manjšin> in ta peklenska namera naj bi zadela tudi Slovence v Kanalski dolini, to sr* pvvi nr.jcžjo domovino pro fesorjcvoJDa, in takrat, in edino takrat, sem videl profesorja jokr-i kot otroka* On, ki je imel voljo, da bi gore prestavljal ni mogoi zadržati v svojem tiske isker telesu solza sočutja in ljubezni do svojih,vIn takrat mn je prosil,, r.c kot vs. uto!:UM profesor j meno ubogega bruca - bil sem pač eden zadnjih, ki je se oslol v j.juo.1. ja-.ja da bi odložil potovanje na drugi dan. in mu pomagal tipkati s pomeni: e in protest; ki jih je sestavil in naslovil na vsemogoče merodajne državne in meddržavne Instanco Ctivoč bi bilo govoriti o tem, kako se je'dr, Ehrlich pokazal nesebičnega Slovenca ob času begunstva iz Gorenjske in Štajerske. 0 tem bi lahko pričal/. ne samt; jaz, temveč tudi še precejšnje število število onih, ki jim je bila kruta usoda enako sovražna. In kdo izmed stanovalcev Cirilovega doma bi pozabil na "Lamo"„ Ali nam ni dan ža dnevom deli 1 Kruh močnih, Kdo s« ne bi spominjal prijaznih budnic ;UVstanite gospod X,, in pridite k sv, maši. Danes bom aeseval za Var*." Kako lepe je znal po..rt:-.a-; živ.Lja-nje svetnikov, priklicati njih aktualnost in uetvar.it i tipanje v njih •r'ipr-vJr^o« Morda šele danes ob spominu na tiste dni vidim,, kaka fine in brxrejeaÄjivo ter dovzetno jo znal približati vsako pobožnost morda včasih jjoradj mladctne brezbriinoiti neke Liko hladn-emu fantu, Kako je znal navdušiti za mn Lit o-”- svei.?;,'. rožnega venca,; Kako lepo je znal splaviti v sklad opravljanje ves kih vaj in dolžnosti z mladostne živahnostjo in študentovsko razposajenostjo» Malokdo je tako tesno povezano živ*el s cerkvenim letom kakor ravno pokojni profesor, Kolikokrat nas jo zbral, takole po kosilu par fantov in nas vodni, zdaj na Karmel na Selu, zdaj na G»ad, zdaj k frančiškanomzdaj v stolnico., In kolikokrat se je s; fanti zatekel v izbo in ž njimi molil rožni venec, Molil ga jo za otvavi, ki se se človeško gledane mnogokrat zdele brez rešitve’ a on je me lil., Mol: .1 ga jo v zadregah, molil v kritičnih trenutkih, molil v veselju - oV.-ntka vr-ako stv.'*.r šo tako samo 5] ovo-ško je znal izročiti Bogu, Kolikokrat je d»jje'u'!G:>s-oodjo ’Akademiki* bodi.o ■::y>.vezn.Li Strašna nosroča, se mi zdi, da prihaja nad slovenski navod Z naravnimi j:v-d tvi katastrofe odvrniti ne bo mogoče, zatečimo se, prosim;, zahtevaj:u oc r.ob iš\-r. diplomacijo, ki ne posna zahrptnosti in zvijače, da nas vh: , ir; ohraiu se dalje naš narod, da bo mogel izvršiti nalogo, ki mu jo je Vsemogočni naložil od pocetka," Ves pa je zaživel, kadar^je mogel prebiti urico prostega časa med pevci« Njegova najljubša pesem je bila: V Gmihol1pa »no kajžico «mam, od božičnih pa ona - Glej zvezdice božje. Nič rad pa ni slišal Svete noči, dejal je, da jo nemška, Prav gotovo pa mi ostane najbolj v spominu oni strašni prizor 2o maja 11;*,2 , Po običajni vsakdanji maši, ki jo je daroval profesor tudi ta dan v rv y svil kapeli Cirilovega done., smo šli še skupaj do ebednicc Ljudsko kuhinje , Tam sne s' poslovili: mi zajtrkovat, on pa predavat v Alojzt* jevišče, Oišel je vc^r.eai^iva akademika ':’ojca. In ni bile tega par minut, zaslišimo strel, in že pritrče 1r shodnico noica aka-demičarka ter ihtoče spravi iz sebe: "Ehrlicha 3a; ustrelili, tu spodaj prcct Ljudsko leu hinjOo" Kot v omotici smo zdrveli na Streliško ulico in res'videli tam ob zidu omahnje ni t.rupli profosorja in Fiojca, Približali smo se;, a žo ni bilo življenja v njih. Iz prestreljenega srca^ ki je tako krčevito ljubilo slovenski narod, je brizgala v curku še vroča kri, kričeč ne morda po maščevanju, tenveč kvis'cu k nebu je hitela proseč kakor Kristus na Kalvariji:"Gospod odpusti jim, saj no vedo kaj delajo," In ko bi mogel opisati vse pretresljivo ganljive pri?ere, ki som jih vido‘1. tedaj ob na tleh razprostrtem profesor jovem truplu, Norrie«*, o zl/.cir.’. ec j:, kale er blisk ^az-nosla po mestu« In ljudje so kar r anali na mesto zloe-..i;a5. da bi so na lastre oei prepričali o grozni novieij kdo bi pač mogel verjeti., da bi 00 sobratova zločinska roka tako daleč spozabilal Videl sem onemoglo ženico .z grajske kolonije, betožno služkinjo. semeriščnike, akademike, dijako, 'Kakor živ protest so so zbralit Kakor da bi hcoe^i anti lcu še zadnje naročilo, da ga ponese k Bogu:"Gospod, Bog vojnih trum, ne sodi nas po Tjasih zaslugah, tomveč usmili so nas zaradi žrtev naših sobratov, Daj, Tč crosirro, iVd .m streznjen je, daj da zapeljani slovenski m rod spozna svojo zablodo. Gospod vs.v.ru.g Veni, prosimo Te za zdravo pamet," In ko sem videl kako je uboga ženica pomočila beli robec v svežo pokojnikovo krif talerat mi je v duši reklo: Niso ubili lo duhovnika, velikega Slovonca, človekoljuba in znanstvenika, pač m voč stvo," ubili so svetnika.- El'r lic h je muScnec za vero in sloiran« In ko danes obnavljam v spominu vso zgodo-:ino zadnjih lot, in mi vsa doživetja brzijo.kot filmski trak pred duhovnimi očmi* s:> vene ir ! c/t svvrd« vodnice spomini na pykojjmt^a^dr, Ehrlicha, Spominjam so onih br*jzc~.’;ih dri In n*;-:: ~r --skih gozdovih, fejer som zo napravil obračun s tostranskim £iV;. j'.njeir. srenja,. ■ '•> t-strofe v lili- . lem Lipju - a spomin na pokojnega profesorja, rvc/am priznaoi, m,. j e vodno nareko-Vcil pravo odločitev, Dasi je bila bridka, nenadomestljiva izguba profesorjeva erjirt., '..n -smemo upati: imamo pri Bogu priproŠnjika, zagovornika in branilca, k.i w ■ *.r ~ r.Licoli ne bo pustil na cedilu *r borbi za pravico in reraiico, Dolžnost n as, 'o. ar.n -je Bog podaril to dobroto, da n:no srečno prebredli vrtinse in nevihte vse do dar.ašr~ih dni, pa je, iskreno in zaupno se zatekati k Vsemogočnemu, da čim pre j dovoli pest v iti velike ga profesorja na oltar. Ir: da bomo tako Slov-one i imeli ‘ prave Gedeone s Ehriicha skupno s Slomškom in Barago zastopane v nebeškem parlamentu, F« P, M. n n f som jeseni 1934 kot bruc sedel v -klub3kih r Danice" MilkloeiSovi sesti, vstopil "J'S' pic. dva akademika, tev, uboga brucovska para ponižno'.predstavil, Onadva ;e*atko:C„Ž,,'F,C!. Nisem vedel, ali bi jo brž mahnil ven ali d L se kaj več pomenil z njima. Opogumil sem se in reko J : ''Vidva sta ! or o j ona'1 zloglasna" študenta, ki držita z dr-, Ehrlichom'!lDa; midva drživa z njim. 'Zakaj pr, smatraš prof. Fhr3 iona za tako strarnc.^a?" Povedal sem jima,kaj sem slišal že na gimnaziji o profesorju od akadeaiiko,* o katerem sem pozneje zved'.l, da jo bil član ''Borbe". Tudi letak in brošuro sem bral, kjer je bil profesor postavljen v čudno luč. Seveda je to izvira- lo iz levičarskih studencev. Nato mi Ferko reče: "Ni vredno razpravljati o teh neumnostih in neslanostih. Pridi r&jši enkrat k njemu, pa boš sam spoznal, kdo in kakSen je ta človek". Šel sem, videl sem in - ostal sem. Tako sta me dva "zloglasna" pripeljala v krog še bolj "zloglasnega". Od takrat naprej som imel srečo opazovati človeka čudovite narave, poslušati njegove nasveto in biti deležen njegove dobroto. Njegovo zemsko življenje je končalo navidezno poraženo v prahu Streliške vilice, a njegova osebnost, njegova podoba re bo nikdar ugasnila v srcu onih, ki so ga poznali - bodisi prijateljev, lodxsi ir. ih naspretnikov. Ne bo pa živel samo v srcih njegovih sodobnikov, ostal bw živ „ucu v zgodovini našega naroda, v zgodovini univerze, v zgodovini dobrodelnosti in arugod. Posebno nesto bo zavzemal v zgodovini strašne in veličastne dobe bodanjih dni. Stal bo med prvaki protikomunističnega boja kat svetilnik v temi. Ni namen teh vrstic govoriti o velikanskem delu na vseh različnih poljih - od kaplanovanja ne. Koroškem, mirovne konfemwe v Parizu do delovanja mod služkinjami in reveži na Gradu in Galjevici. Mimogrede vaj om^r.im le mnenje ljubljanskega odvetnika in publicista dr, R,, ki sc sicer v n^V.v:-er::h stvareh ni strinjal s profesorjem. Dasi ni vedel, da sem stražar, mi je v slu*' ,.;o a*. •’asgovoru dejal r ^Lambert jo bil do- ber možakar. Ga poznam še s Koroškega (d:c ..R MI v pisarni odvetnika dr, Brejca). Bil je zelo pobožen in je napravil za našo . ?1-vensko) '^l -'ar na Ko-os.'cqu več kot vsi drugi. Kjer je bilo treba braniti slovenj, J; var*. je bil 2r-.1ven, 7, jasno, odločno in prepričevclno besedo, kot je bilo njemu 'ot'.:..o, j' raz]oz: \ in rl o’ta z oval .svoje mnenje. S kor o več pa je storil s svojim delovanjem med preprosi un ljudstva®. Koliko časa je porabil z organiziranjem Harij in ih aru^.t«, z osebnimi /azgovori, sestanki, kjer je gojil in kr «j pil versko kakor tudi narodno zavest". Nehote sc pojavi vprašanje, kje jo zajemal energijo, vztrajnost, ljubezen,požrtvovalnost, Kdor je imel priliko priti v njegovo bližino, si ve odgovoriti: Vse to je zajemal iz Boga, iz velike vere in ljubezni. svetnika, g* poslti?': K?:;'". je ZÖl-’ 'Cojov C' •-• U '* njiv T-* jo., .'car hočem povedati v teh skromnih vrstah,. a * ia j'At« on. ' O ;r.-jvfv K?ou.-. n j 1 in duiw 'O- V 'O ■ -V slci incoligi xv,. O? .L.l G'' : V.'1 'i c :> v O .V ;. v f ’. f'i. i ov - ",jt1 3 ' .jr 1 j -rot vsio pridigo, v v, ; Mljvc-nsi roä za študente., za reveže, za pogane, !' i >HLt>:r. 'V' lepoto 'j /j egov: ga Sivljar^ii. in znmiija. daVia oožj:. zgled* k: o olj )rop.-iott- ?.? •"•c.rv<:., k'’v'' mora] i Silvov.-. ta-flvi krščan- A cor jo ucii -od.K>5r .n r. v/K.’^ . 'Jro o* nc*T' • r • Jr-ini5at* j... u, ker raoli+.< Vsako -j. \>t O.- 1V > 'H' r; -- izgovr-A. i 1 rvk ' 1 ~ rdr.']'«.’ V zpootk:. dxo peomvvlvuo . v lcc" i..'- iäsv^d>1 .L. "Ul'. o..pv' se narr, .i-: ••.'..Ta .tj.'ir. prode Igr J revir .-.jogov«; ra a läge sv iti .v»d so »v v p le. vso -»3'.. , vel }/.m..:.o in lepot;' s r. K- &v •>, Go :j3io opazovali njega prod oltarjev. -udi mi zbrani. Po masi je redr.o šc d'.’L.rc, r.xoiil in premišljeval, Kadar koli je §djr. akademiki, delajte, študirajte" - je bil tudi eden njegovih po- 1 s.im? Od jutra do večera je delal pridno kot mravlja. Ves njegov po- 1. ‘1 irratek odmor po kosilu, ko je navadno prišel v i-.bo« Na s^re* ai 30 jo !.,lco je hodil obiskovat rev^o, ko jo rxodi„ po c it oj- rv d r::: j. hod t'o x^.i.i: > r.'. vj 3'-l opra v ..r: .i*., or so ;ia-. J.co, na toHc.^3» Okno xjogove sobe je bilo šc vedno razsvetl ior.o, ko so z. v. jv al:. uv pa pc vračal:, zaba'/.. vdLt.e pe v poxxi^not'ti xn pokorščini'." jo čošče prijazno dojal. \ ra;-.-, a’".d.; a Or * rJ^v:v.k, l'’.io,r :.t "jo’^elc, odi. /on go venik, uglajenega na**to}>a, iz katerega so kar r.z : :r:o no;,”: . Jejo • v-rdar ni.:.cm -»• vjoh letih, kar. sem ga poznal, niti enlcrat opa-)c' • ' sv- valor koli poxv.sal & s- oj:iad odlikaiai« Hodil jo preprosto oblečen, ogrnjen ;.c i v.no or.ioxinc, od'cianjal vse pjsvotne in cerlcveno časti, nikdar so ni ranil v •1 i* Ni pa odklon:“’, ko so ga prišle prosit služkinje, da bi jim pomagal in jih Vsakemu nadrejenemu je bil otroško pokoren, ne iz strahu ali šibkosti, temveč •. a.uga prepričanja, da je tako oravilno. Škofova beseda je bila zanj sveta, da :ic go .vri'.: o noimorni pokorščini do sv, Očeta, T;;.vgi moji gospodje, ne bodite sobični, pomagajte drugim, ki so v stiski!" ^ako ; o fcfra '• > izpolnjeval, o tem bi lahko dolgo govorili. Vsa leta sta jedla dva ali colo ve* •rco-l.-^ikov ?. xxj.lm pri isti mizi,, Precejšnji dol plačo jo stalno dajal Vinccr.cije-"i kcu^eron-v üo. a va'txike, kolilco jo daroval za reveže na Gradu, v Galjcvacl ir? dru- ~o’, ox me re iv'^e ig^tov.-.ti, Urši jc vočlcrat totü.a, da gospod nimajo slcoro nič pori- :• i ) ' t 'v : vv - .ri.. Pa ne Kiislj.te, da jc bil skop, da si no bi kupil. Nikakor1. Pri- vors >v r .iooii prod 3 t:.“io\T.n j cm ga jo srečal raztrgan in napol bos revež. Proail ga j c na i'.’a':o prod«'. o. ■ ,bv-• < • j.. , -rjfescr trej utek pomisli in roče: "Pojdito z menoj". Sla sta v pril-osate ini c o\ljc'J G ezul jc skoraj nov^čovljo in jih dal revežu, ir’. -1 -i ’-1 ■ -> bom oa io -v;u'. rtoro, 'ti jih je prenesla Urši. "Lažje nosim staro, kor so že raznošo- ni , jc b.v.a on:na opomba. In zopet jc imol samo on par čevljev. Prod j.cti jo imol na razpolago večjo vsoto denarja (Zdi sc mi, da je bila dedilSi-na od d.vv Niti na xim mu ni prišlo, da bi to uporabil za svojo udobnost. Nekaj časa so jo ukv’.rjaL z mislijo, da bi kupil neko hišo na Mestnem trgu, ki jo bila na orodaj in bi V- orei-rgdili v 'Stražarski dom" (bilo bi treba najeti še nekaj posojila). Ko jo umrl, jc od. popoion berač. Kam neki jc šel denar? Saj ni pil, saj ni hodil na zabave, ni hodil, na rcčr*. dnevne :'scjr" v Uniorvko klot ali v kavarno. Kam neki, ko je bilo toliko lačrih štv.denuovskih želodcev, toliko raztrganih revežev, toliko starih, izmozganih služkinj na cesti, toliko potreb v misijonih. Ko so sc 1» 1941 stekalo možice ljudstva in inteligenco .iz Gorenjske in Stajor- sic > ic saoel takoj .misliti, kako bi sc dalo revožom pomagati. Sprožil ju akcijo in povabil 'tsq o-lc, ki ao iiaoli voS služb, dr. bi postransko službo odstopili begunoom, ali da bi odstopili vsaj dohodke teh siužb, čc sc xuislijo, dr. so nenadomestljivi na v-j oh jr es* ihr Ker som ni ime? nikalcih stranskih dohodkov (razen kake nagrade za pisano bos odo) , je 3 klonil, da bo dal v ta namen 1/4 ali 1--2 place, ne vom več natančno. Končno je VF.-ecno, saj je itak v,je, kar mu jo ostalo od. skromnega življenja, dal drugim. Na povabilo st :, so odzvala samo dva. Ko so jo dr. B. odpravljal prvič na obisk v Srbijo, jc b.il zopet prof. Ehrlich oni, ki so jc spomnil, da potrebujejo izgnanci podpore. Letal jc po Ljubljeni, da je nabral nekaj denarja, ld. ga jc dr, B, nesel v Srbijo. K tej profesorjevi socialni potezi lahko mirno rečemo: Čc bi bili vsi ljudje taki ali vsaj približno talci, bi nc bilo na svetu revščine, nc bi bilo socialnih vprašanj, no razrednih mrženj, Dobesedno je izpolnil Kristusov nauk: Prodaj vse, kar inaš, razdaj ubogim in hodi za menoji • * . * To so lc drobci iz'njegovega življenja, to so le posamezni kamenčki,, iz katerih jc sestavljen prekrasen mozaik profesorjeve podobe. Kdor ni imel srečo, da bi ga osebno poznal, mogoče včasih misli, da se včasih pretirava, ko sliši samo dobre stvari o njim« Pa ni takol Še premalo govorimo o njem, šo nromalo obnavlja" o rJugovo duhamo podobo. Vsakemu lahko še sedaj, ko telesno ni več med nam’; svetuje, 'rsakcga potolaži, vsakemu da poguma. Ko to tarejo skrbi, pomisli na posr.jnoga profesorja; Koliko skrbi je imel, vendar ni nikoli obupal} zaupal jo v Boga in s podvojenem delom prema gal tesare. Ko cc ljudje mogoče napačno sodijo, tu krivično napadajo, obrekujejo, ras-sirjajo laži o ocbi, tedaj sc spomni spet na orof os or jo, V kakšni me...i je b.il on der ležen vsega tega, A ni vračal po geslu: zob za zeb; 1-lolil je zanju in • jim skušal dobro storiti. V njem ni bilo sledu sovraštva. Edino, icr jc sovražil, je bil greh. Kadar potrebuješ kak nasvot, kadar premišljuješ, kaj bi napravil, tedaj so skušaj zamisliti, kaj bi napravil na. tvojem mestu profesor in gotovo boš zadel pra.vo pot. Gospod, usliši našo molitev: da bi Ehrlicov duh živel v na3i Janez S isoki stolpi debelih misalov in brevirjev so sc prijazno pogovarja- li s sencami, ki so sc vsipavale v ozko obednico s sive stolni'ne stene nasproti okna* S odeli smo tam molče, saj nam ju bila '-dvce lastna prisotnost, Kasneje som večkrat primerjal tasri sojtanok z apostolskim zboren prod prihodom sv. Duha, 'Začuden som p;-slvs&l WZ / ~ mladega jurista, ki jc tako "nepremišljene" udarjaj v sinodo. Od '"- J časa do časa sc je nerodno premaknil stol, o'.jo'Jnica se jr cžiia in zrak jc postajal težak., Pogledi so vse pogosteje romali do vrat, "„j, ko bi sc mogel dotipari ;'?o njih an so neslišno izTusnii-ij Saj ima v mogočem prav plavolasi jurist, pa vendar. .. in treba nam jedinost.’., m,,1] Mojstrski govornik jo občutil to figovstvo .in nerazumevanje, Sijajno podprli dokazi' so izgubili barvo in govor mu ju izzvenel v pvizno fraze. Podrsavanja po ra.zdrapancm parketu so žc željno pc-osila za rešilni "adljo';, ko jc vstopil iz sosedrje sobe duhovnik,- Oči sc se mi ustavilo na obrazi rredno «ca mogel ugotoviti, v čem sc razlikuje od ljudi, ki z '.ir. .w taval na cesti, jo »prego-vorilT "Jutri je 1« december,. Po jdite v šolo xn pr otostirajte p^otj sta./ki5 C «-z grm na univerzo« vodno sem bil proti komunizmu in danes vie morem biti draga'en. Pihali so mi, da mo bodo ubili. Nesrečneži ne vodo. da mi “ odo napravili &anv.' uslugo, Saj vedno prosim Boga, naj mi nakloni milosti, da bi mogel umreti zarij mueoni.škj smrti", Noimj je zagorelo v njegovih s črnim obrobljenih očeh in zdelo se mi jc, da je belina njegovih las in visokega čela razklala mrak m pregnala bojazen,- Mladi jurist se jo nasmehnil. Naslednji dan.jc pošoica neustrašeno udarila ob večina po s ve,] Nikoli nisem več slišal profesorja, zato so se mi toliko bolj aačrt&lo v dušo to roii skromnosti tako velike besedo, Kas ne ja sem vo:krat videl ianoo, ki po razga- ljali svoje prsi vzklikajoč; "Streljajte!11 Ninom -c voČ čudil, ved'..! aem za vir nji novega .pog'Uma. In mi, ali morda omejili profesorjev spomin na zaprašeno sliko, ld. nam vm+i nad oisalno mizo,.,? -an -ar -ic NAJIN ZAE>NJ1 lAZCOVOß ‘p 3d očmi imam ono kapolo v trot jem nadstropju Cirilovega doma, kjer jo pok. profesor vsak dan daroval sv. mašo v nerednih in nevarnih Sasih točno ob 7h zjutraj. Ne vem, ali jc tudi oni torek potrkal na vrata kakega zaspancta s prijaznim nasmehom in vendar z nevidnim ukazom, da ni bilo noši odreči: "Pojdite k maši, gospod, prav danes bom za Vas maševal", je bil njegov pozdrav. No bom trdil, da so bili prav vsi oni dan pri maši, vendar več kot večina gotovo, saj so me že prejšnji dan prosili, da bi jih med mašo spremljal pri njihovem petju. Bili so to fanjto Noje, Peter, Perne in drugi, ki so radi prepevali. Bil som -takrat v Ljubljani kot čisto novi "turist", ki je imel priliko videti vse razdejanje, ki so jo pravkar začcnjrlo po Sloveniji.- • .— • Nekaj dni preje sem se razgovarjal s profesorjem o teh ros perečih vprašanj-ih, tako da sem imel priliko v kratkem razgovoru spoznati veličino profesorjevo osebnosti. Že kar nič sc nrm niso zdele grozne novico, če' smo slišali, da so tem. požgali nekaj vasi ali pobili vse moške. To so bili že vsakdanji razgovori. Tako smo tudi ta dan začeli s topo vdanostjo in pripravljenostjo na vse.’Vendar smo med mašo šo enkrat zapeli ono povsem preproste in vedno tako naše cerkvah pesmi in končali z "Marija pomagaj nam v vojskinem cas»..." Dobro se spominjam, kako jo profesor ves navdušen nad našim potjo takoj prišel za mano iz kapole in mi razložil svoj program. Tudi Rojc jo bil prisoten. Jasna je bila njegova beseda, tako da ni bilo troba dolgega razgovora. "Krasna ideja, Vi boste prišli stanovat som v dom in boste pri naših mašah spremljali petje s harmonijem". Nič sc nisem izgovarjal, saj to je bila zame resnično čast. Vodno poln novih načrtov ni izgubil nobene prilike, leako poživiti študentom skupno družabno in cerkveno življenje, Vrnil se je nazaj v kapolo, da se je zahvalil za opravljeno sv. mašo. Zadovoljen som 3c tudi jaz podal na costo, saj som bil prav za prav brez pravega doma. Kmalu son, no vem po kakšnem potu, srečal leolego Staneta v Wolfovi ulici, ki me jc prostrašen ustavil: "Ali žo voš^ kaj sc jc zgodilo? Profosorja šo ustrolili". Po pravici povedano, ga nisom razumel - še potem ne, ko mi jc drugič ponovil. S težavo mi je dopovedal, kje in kako. Takoj sem se vrnil na Streliško ulico, kajti hotel som sc sam prepiičati. Zdolo sc mi jo nemogočo. Res som prišol na ono usodno mesto, Tam jc ležal s prestreljeno glavo, obrnjeno proti nebu. Njegov talar ga jc veličastno odeval, nogo jc imel obrnjene proti cesti in pod glavo jc imel mlako krvi. Nanosili so žc leup rož. Nabralo se je žo mnogo študentov in molili smo rožni venec, Bog mi no bo štel v zlo, če sem z nekim gnevom stisnil rožni venec in jim slodil. Najraje bi takoj udaril - toda jasno 30 mi vstale pred očmi profesorjevo bosedo, ko sva govorila nekaj dni pred tem prav o teh vprašanjih: "Ali ne veste, kaj to pomeni, toga si no smemo dovoliti, poiskati moramo drugo pot in drugo, boljšo rešitev". Jaz som b.i.1 seveda provoč zahteven tisti dan. Jasno se jo videlo, kako išče on ono posebno rešitev, saj se ni” nikdar odpočil od dela, Bog ga jo za vse to delo obilo poplačal, da ga je ovenčal z muSeniškim vcnccm. Takrat jc imel samo onega spremljevalca s soboj na potovanju k vočnemu Sodnilru* Rojca, Tudi mnogi izmed zbranih okrog njegovega trupla bi se mu bili radi pridružili. Nekaterim je to nagrado tudi izprosil. Na ta način jc povečal število svojih na oni strani. Vedno 3mo čutili njegovo prisotnost, saj profesor ni nobenoga zgrešil, vsakega jc znal poklicati po imenu. Zato moremo biti trdno orepričarii, da nas no bo zgrešil. Tako sem imel priliko kot oden zadnjih spoznati velikega človeka. Saj jc vso svojo napore žrtvoval sa zboljšanje položaja ne samo študentov, marveč vsakogar.Ni se dal oplašiti« Tudi njegova smrt je bila enaka največjemu junaku sredi borbo. Prvi jc bil, ki je neustrašno pokazal, kako jc treba svoje in svojo domovino resnično ljubiti. Postal nam jc živa luč, da smo mu mogli slediti. Mogočo jc danes borba 3o bolj nevarna in bolj napeta. Pa profesor na3 bo še potreboval in tudi i..i njega. Vedno bolj jasno postaja namreč, da jc mogoče probleme ugodno rešiti samo s čudoži. Dokler bo njegov duh tako močno živel mod nami, sc nam ni treba bati bodočnosti. Znova in znova bomo prihajali k njomu in dobi vrli novih navodil in moči. F. V« I, Mr is 00 do je ta duhovnik, čigar fotografijo hočejo vsi?" 3e je čudila fotografinja, ko sno drug za drugim naročali povečavo profesorjeve slike. Zares, nisem še znal 50 španskih besed, žc sen odjel v mesto, kajti hotel sem ga imeti tudi jaz v svoji sobi. Še zemljevid Slovenije,, ki nu zdaj £cla družbo na stcriii su^i pričel risati is ljubezni do njega in no iz domotožja. In tisti globoki ter osvajajoči pogled, tisti še v trpljenju in smrti bodrilni smehljaj - spremlja težave in borbo,upe, razočaranja in uspehe njegovih deveterih madridskih stražarjev. Poslal jih je v svet, da bi razkričali slovensko tragedijo; da bi govorili o krvi, ki je teklajza vero* o idealih narodnjakov, ki jih je vihar izruval in razmetal preko slovenske zemlje. Poslal jih je v tujino in njegova dobrota je z njimi. S ponosom se ozira na svojoga fanta, ki piše tezo o slovenski zemljij na njega, ki skuša tujemu svetu govoriti o veri naših očetov...Še onim ne zameri, ki sc navdušujejo ob mehaniki valovanj, fiziki atomskega jedra ali neomejeni vzročnosti, - saj se zavedajo, da nas nore tudi znanost približati večni nosnici... Da bi govoril o našem Vodnikul Kako neki; še oni, ki so botroval? njegovim prvim borbam v slpvcnsld. akademski javnosti, so spoštljivo .utihnili, če smo hoteli bruci zvedeti kaj več o mrtvem, profesorju. In mojih srečanj z živim Vodnikom je bilo tako malo. Od tiste Veliko sobote, ko sta me v belokranjskih goric ali, kjer sem preživljal begunstvo, Polde in Tono navdušila za borbo, ld. se je takrat pričela v Ljubljani med Ehrlichovimi fanti in rdečimi izrodki slovenstva; od takrat, ko me je Peter učil, kako se odpro vrata hodnika, ki vodi v izbo - pa do onega usodnega majskega jutra, ko smo v Oražnovem domu zvedeli za strele v Streliški ulici, je bilo kooaj eaüft dovolj, da 3cm si rahlo vtisnil v spomin njegov svetniški obraz. Prišel je iz svoje delovne sobo s brevirjem v roki in nam novincem govoril o božji Ljubezni, nato pa v pogovoru žalostno zmajeval, ko so mu fantje - čudil sem se, kako da so nekateri že tako domači z njim - pripovedovali o novih zločinih po N^otranjskem in Dolenjskem. 4 "Molimo, da sprogledajo zaslepljeni'." in smo molili in se razšli. In zločinom se je pridružil nov zločin... Ko je ležal v Akademskem domu, 3em zavidal fante za ponos, o katerim so stražili svojega mrtvega Učitelja. Toda njega nisem doumel, Morda sem zaslutil njegovo Voličino tisto poletje, ko sem sc-"prostovoljno" vključen v partizanski delovni bataljon-potikal po gorečih kočevskih vaseh in spoznal od blizu vse brezmejno sovraštvo njegovih morilcev do slovenskih in katoliških idealov. In oživela jc v meni tista prisega slovenske mladine na profesorjevem grobu in daj Bog, da več zamrla ne bot s. z. * K A J PA MI DELAMO? V svetom lotu 1950 bo proglašenih veliko število novih svetih in blaženih in sicer 3 svetniki ter 6 svetnic in 2 blažena in 5 blaženih žena. Med temi jo 5 svetih in 4 blaženi Italijani, 2 sveta in 2 blažena Španca, 2 sveta in 1 blaženi Francoz. Poleg ' -j teh pride še nekaj svetili in blaženih, katerih pro:csi se bodo zaključili v torn letu, med njimi, kakor tipamo, tudi papež Pij X., ki bo proglašen za blaženega koncem lota. Med novimi svetniki in blaženimi ni nobenega Slovana, nobenega Slovenca. Bilo bi solo zanimivo obdelati vprašanje,zakaj Slovani in posebno mi Slovenci nimamo kanoniziranih svetnikov, Pravim "kanoniziranih", od Cerkve razglašenih, kor imamo tudi mi brez dvoma v nebesih veliko število rojakov. Nadškof Jeglič je nekoč rekel: "Naše matere so svetnice". In on jo dobro poznal našo ljudi. Imamo pa nekaj "kandidatov" za boatifika** cijofZa Barago in Slomška so že zaključeni škofijski procesi, Imamo proeejšrjc število iz raznih stanov, ki so umrli "in odore sanctitatis", n.pr. nadškof Jegliče škof^Gnidovec, pa s prof» Ehrlichom lepo število mučenčev. Bog nam js dal svete moze in zone, ali- pa smo mu tudi hvaležni za ta veliki dar? Kako drugi narodi delajo za svoje v sluhu svetosti umrlo može in žene? Kaj pa mi delamo? Priznati .moramo, da malo, skoraj • nič! Bog jih bo proslavil, toda ne brez našega sodelovanja,- Bog hoče, da jih častimo, (konec na str.159.) LA IA J I \4 I%1 je na cesti Svetoc, poveljnik stražo... Jeremija Kalin ilo je pomladno jutro. MÄ«n vetrič je božal raze velo cvetje in ga pozibaval sem ter tja, c\ ^e je zdelo radovednim človeškim očem, kot da Bog pozibuje grošn* fcomljo. Z vrha gradu je prihajal ta vetrič , Poln mladostnega napasen ja, poln hrepenenja po življenju jo šol med hladne in mrtve zidove prestolnega mesta. Majsko sonce je bogato sipalo svoje rumenoidečkaste žarke dn ogrevalo to, kar je vetrič hladil. Ljubljana jo oživela! Iz ozkih, sivih in sajastih dimnikov so sc oblaki črnega dima, ki jih je jutranji pih pritiskal k tlom, da so kvarili bajrfTÄt© .sliko ljubljanske pomladi. Na u-licah je bilo vedno več vrveža. Bližal se je čas o brezskrbnem življenju. Božja dekla smrt pa se ni dala prevzeti od lepoto rajskega jutra, ne od hrepenenja narave in ljudi po lepšem življenju. Kruto je zamahnila s svojo koso in udarila v ta jutranji mir. Odjeknili so smrtonosni streli! Preko jasnega neba sc je pripodil teman oblak in a&grnil žrfrečc sonce kot bi hotel povdariti vso gnusobo človolsn, ki je v tem trenutku pozabil na 'E voj e dostojanstvo in so suženjsko predal tu^i ideji. Na Streliški ulici jc omahnil profesor Ehrlich.Njegoyo svetniško telo je negibno obležalo na tleh z razprostrtimi rokami. Siva gla\a, ležeče, v lastni krvi, je bila o-*;tnjena proti Gradu in z odprtimi očmi je gledal navzgor, kot da um je oa trenutek Vsemogočni -r>dgr*nil zastor prehodnosti. Tik nad desni» očesom je zevala rana :ln iz nje je ' uvijale nedolžna leri, zalivajoč mu desno oko. Mrtvo oko je takrat ridelo vse strašne L_ vidal o vso padle, zrlo vse mučene in gledalo v/oje fante, ki bodo ponesli v širni vot ideje. Biti. stražar božjih in narodnih svetiaj. Takrat je cerkvena ura pri sv, Nikolaju mogočno udarila osemlrrat. Istočasno sta mu dgovorils sv, Peter in sv. Frančišek, z zamudo je pohitel sv. Jakob. Otožno, morda mal-o srconezlji'.vo je oznanila osmo uro sv. Uršula in \'am v daljavi je odklenkal sv, Kriotof. v. Jo?C' pa Pogreznil se je v še večji molk in mčlll, gorečo molil za spre- 'o-.TLsnje zavratnih grešnikov in zapeljancev. Bil je to veliki dani Ob mrtvem truplu je klečal jezuit s sveto Popotnico na prsih. Iskal je znamenja . ivljenju na profesorju in preko tn^očih se rok mn je drsol rožni venec. ... ki je za nas krvavi pot potil .,. Kaj pa mi delamo? (koncc) kličemo na pomoč, da bi jih proslavil s čudež j;. Rekel bi, da jim moramo dati pri-J iko, da stori Bog čudež po njihovem zagovoru in tako pred Cerkvijo izpriča njihovo svetost, In kaj delamo v tem oziru - ali kaj smo že storili? Tu si moramo vsi izprašati vest ter zaoeti resno in sistematično delo, ki ne bo samo v čast našemu slovenskemu narodu, ampak tudi v veliko duhovno korist. P. Anton Prešeren, S,J, Kristus je trepetal, predno je odšel na trnjevo pot. Ta njegov trepet je začutil' profesor. Hotel mu je odvzeti breme križa in je zato hrepenel po daru mučeništv», 4iropoaol po jutru, ko bo mogel darovati polog nokrvave še svojo krvavo daritev. Sv. Duh jo uslišal to jutro njegovo vročo željo.* Profesorjevi fantje so prvi prihiteli in zrli v lervavi, a poveličani profesorjev obraz.Boječe so odgovarjali patru, ki je vodil molitev za pokoj njunih duš, More* so šele ta trenutek doumeli skrivnost rožnega venca, morda, kdo ve? S solznimi očmi so odgovarjale molitvi služkinje. Njih gospod leži na tleh, s prestreljeno glavo in nihče več so ne bo brigal zanje, nihče več jim ne bo daial duhovne tolažbe. Dva svetova sta se zgrnila ob mrtvem profesorju. Svet bodoče inteligence in svet najbolj zapostavljenih deklet - služkinj. Oboma pa je bil oče in vodnik on, ki je to jutro pokazal, kaj zmore vera v Vsemogočnega. Njegovo mrtvo obličje jo govorilo o veliki ljubezni, ki je jo imel do svojih fantov - stražarjev in Ho svojih deklet - služkinj. Akademik in služkinja sta tavala v svoji revščini in obema je bilo treba pokazati Njega, ki je vir Resnice in Ljubezni. Profesor jc dobro vedel, da bo katoliški akademik spreobrnil Almo mater in katoliška služkinja ponesla božjo ljubezen med slovenske družine. Iz molčečih ust pa smo razbrali'njegovo veliko oporoko: Vztrajati v veri in ljubezni do Boga in naroda’. Bil jc to poslednji sestanek z mrtvim profess j im,. Mračna svetloba jc razsvetlje vala prostrano dvorano. Ko pa so fantje njemu v s.lovo zapeli: ,:V 5r.ih?Lu pa *no lcaj-žico imam", se jc profesor nasmehnil. Ponosen jo bij. n? ;>voje fante, da ob mrtvem trupu» lu ne jolcalco, marveč molijo in pojo. Talce je hoteli, Vesele a e ..laj. "l. .u jo Vsemogočni u-slišal prošnjo in sprejel najvrednejšega kot zadostilno žrtev- B.L;lr30 mi šklepetali, Le s težavo sem fpraril ia sebe teh nekaj besed. Spustil jo zaveso čez okno, da sc je prostor pogreznil v prijeten polmrak, potom je odšel in neslišno zaprl vrata za sabo. No vem, kako dolgo som so bledel v vročici in blodil z motnim pogledom po sobi. Imel som samo eno željo: da bi zaspal in prospal ves ta strašen ogenj, ki mi jc. žgal telo^. Toda ne! - Zaspati nisem smel! - Kar hitro sredi sončnega popoldneva in dobro vedoč, da me v razdalji le nekaj kratkih dni čaka izpit. Nehote sem sc ozrl v kot, k-’or je v somralcu iz odprtega kovčvsn rasel kup knjig in skript. - Vso to moram še obnoviti, mi je pobrzela misel skozi možgane.. V hipu so mi jc zazdelo, da prav za prav sc nisem prav^nič pripravljen in da moram dobesedno preleteti prav površno vse te tisoče strani, če hočem imeti vsaj približen pojem o snovi. Polastil se me jo mrzličen strah ob misli, da bi morda padol pri izpitu. Vstal sem in se opotekel proti kovčegu s knjigami. - Niti minute voč no smem zamuditi, pa naj pride še kar koli. Izpit velja več kot vse drugo,- Naslednji trenutek som že sedel pri mizi in si z rokaM. podpiral težko glavo. Zazdelo so mi je, da je nekdo potrkal na vrata, Nisem so oglasil, toda v naslednjem trenutku sem že slišal prijazen in dobro znani - Dober dan.-FVofosor Ehrlich jo stal ob mizi in mi ponujal roko v pozdrav. "Pozdravljeni1. - Že nazaj?" - Da! - Sc r.oram pripraviti na izpit.- "Kdaj pa imate izpit*?“ -Gaz nekaj dni,- "0, imate še časa.- Ali veste, da bo v četrtek izšla prva številka "Stražo v viharju" v novem šolskem letu?" -Žc sedaj? - sem se začudil. "Je zelo važno, da izide že sedaj", jo dejal profesor Ehrlich. "ICe pridejo akademiki, mora biti 2o zunaj. - Ali bi tudi vi napisali kak članek?" -Bolj težko,- sem odgovoril. -Pripravljam se na izpit.- "Že, že."-Profesor jo bil skoraj v zadregi.-"Izpit jo zelo važna in resna stvar. Morate ga dobro prostati. - Toda Straža mora danos popoldne v tisk, če hočemo,da izide v četrtek. Pa še nimamo celotno snovi. Manjka še skoraj cola zadnja stran. Umollcnil jc za hip,kakor da bi čakal ra moj pristanek. Toda jaz nem molčal, Videl som prod sabo ua:i\o kxne rteipo., cv, š» 3.. "Potrebovali bi kake lepo krtino-; Mislil da bi vi to najl.cpso napisali, Vi zelo lopo pišet», Imav.v, dar rvpf^nic,11 Uvidel aoi, da bum keai>no p-xilogcl, Toda nisem sc vdal kar tako, ;. «Nekoliko som-nčraspoiftžvn d&np" po pot ovc.»? iu. IJo veni, čc bi mogel kaj lopoga napisat i.,~ ProfopVa* jo' ;:r^,i"c •‘Poskusite* - bost'- videli, dr. bonte lepo sp .pisali, JTori, $a boste., icstavili zelo lepo črtico Ob Štirih imamo sejo in potem gre Straža ^'tiskj" Pngj.edal som na uro« Bilo je dve popoldne, I/ehote sem zmajal z glavo. - Dve uri, pa napisati skoraj za cclo tiskano stran/.- Profesor ju to opazil. "Imate še veliko časa. Začnite takoj. Straža mora v četrtek iziti. Jo zolo važno, da v četrtek izidcJ" Ko so sc vrata za njim zaprla in som osoal sam, nisem vedel, ali naj so jezim ali naj se smejem. Toda obljubo sem moral izpolniti. Le tega nisem vedel, kako. Dve uri časa, pa napisati za celo strani - In še ta strašna vročina v telesul- Saj profesor ne ve, kaj zahteva'. Odrinil sem skril ta in si pripravil nekaj pol papirja. Sedel sem pred njim morda pol ure, mprda več, neštetolerat pomočil pero v črnilo, toda papir je bil še vedno prazen. Misli so se mi plazile po možganih okorno kakor želve. Drugo za drugo sem opustil kot slabo. Že sem se skoraj kesal, da sem obljupil črtico. Hotel sem že odložil... pero in se potem že kako izgovoriti. Pa me je bilo sram, da obljube ne bi izpolnil.-Straža mora izibi v četrtek. Zelo važno je, da izide v četrtek,- sem v soominu slišal profesorjev glo-.S. Malo pred četrto uro sem oddal ne vem koliko strani, od orve do zadnje vrste počečkanih in prečrtanih, da sem se jih sramoval. Bilo mi je končno vseeno, če urednik vrže v koš lepo ali grdo napisane strani. Za tisk tako ne bo, kar sem napisal. Ko sem se drugo jutro napravljal, je profesor Ehrlich potrkal in vstopil. ''Dobro jutro.- Čestitam VamJ Zelo lepo ste napisali črtico. Odbor je bil z njo zelo zadovoljen". Predno sem mu mogel kaj odgovoriti, je že zaprl vrata in odšel ■* o stopnicah v leapelo. Izpit sem seveda dobro orestal, v orvi številki Straže v viharju pa je izšla noja 'cri.ira. Kadar zdaj včasih brskam po svojih zaoiskih iz študentovskih let, se vedno u?tayir. ob njej, In vsakokrat mo jo sram nerazumevanja, ki sem ga tedaj le p^nmnogo-icrat pokazal za stvari, na katere je rajni profesor polagal veliko važnost. Šole •so& j iO mi /dl, da ee:n doumel, zakaj je on neprestano govoril o žrtvah za velike cilje. 2x.-j >r ga so osem lot krije slovenska zemlja, za katere vero in katoliško izročilo j-, sam doprinesel največjo žrtev: Dal je zanjo svoje dragoceno življenje. Tino DuJi V H O Y N V O D) H 1K V J V o i n M v c ray .i: v W - - ,,r *' ir’-j raj zaprem ckl moji sobici na steni ob pisalni lizi visi Tvoja podoba, občana z ostalimi slikami slovenskih mučencev. Veliki sv^eooc obdan z mučenci.,. Samo za hip naj se z.>zrem v Tvoj obra: . Tvoja -na .cble-ka in črno ozadje, kjer se ba.ee skrirao^tno ‘hitta?* r,vcj r.«etrlšld. cb-az.- Sivi lasje, visoko, jasr.o colo z v bole/,.ost za°k. blj^ni- rni očmi j»1!, kot veiun plačil,').. Na Tvojih ustnih pe. se cd raffe ket J ahv/a nasmoli? zdi so da si že takrat čut:'.‘ svoj ve 1 16a s oni odhod h Gospodu po in poromam v dubv. v u i , >.jo. dežel«, pr «.ko po.ievih se voda mori pt- v' i :*z.ia>iajoco:r,u soncu. Iz .lai.’vr.ka. .on ra] tu* «/odi sk.>,?i Nemčijo in a;-t.r:vio nkio razvalia i*i opusbošonji. sli iov r.ev.kl.o svetovno .a®i.e. ".ja dalje pr'.Vo Kavavank v deželo raja, piv» v tja v «veo . ekdnj tako be1 o j..jubl*;:.no, naj se tiho prlpluzi mo,, duh, da bo prav nalahno odprl vrai a izbo m očrnil koledar življenja za oseir let na^aj.., Tedaj bom z op c’; videl Tvoj svetniški obra r s sivimi lasmi, z jasnim, visokim čelom. Z režo im vencem v rclsv’ boš stal pred leaoiectaa - podobo Križanega, Okrog Tebe bor1.o zbrani Tvoji fantje., slovenski visokosolc.'., Cul bom zopet Tvoj glas, ki bo pri-haial s Tvojih rahlo nastlanih ustnic;''Zdiavn Marija .. ki je za nas krvavi pot potilo. f ki je za nas bič.?r. bal... Sveta Marija, „.Slomškov očonaš za slovenski narod.. Zdrava Marija,,V imenu Očeta in Sina in sv.> D'Kia, Amen." Potem boš pogledal vsakega ~ 16.3 - iaaed obranih, Pogledal mu boš v obraz in v duhu dejal: "Bodi močan in pojdi po poti, kav» er o som ti pokazal... Moja ura je prišlo,.« Odhajam,., Spremljal bom tobo in^vas vso skupaj. Spremljal bom svoje ljudstvo v duhu vse dni in molil pri Njom za vaš blagoslov" . Naslednji dan boš V zgodnjih jutranjih urah odšel v kapelico Cirilovega doma. Razprostrl boš roke v svojom mašniškem oblačilu in izročal Gospodu svo;*e ljudstvo, svoje fante. Poslednjikrat boš priklical svojega Boga v podobi leruha in vina na Tvojem tako ljubem oltarju. Zavžil Njega in Ga podelil svojim zbranim. Opravil zadnjo molitve in stopil s svetniškim mirom na ulico. Samo nekaj korakov še,.. Streli morilčevo kroglo bodo odjeknili po Streliški ulici. Zopet boš razprostrl svoje maziljeno roke* sa zrušil in opravil poslednjo, toda krvavo daritev. Poleg Tebe sc bo zrušil Tvoj s-’rerinik, ki je stregel pri Tvoji nekrvavi daritvi. Zrušil se bo poleg Tebe, da Ti bo mogel stre-či še pri Tvoji larva vi daritvi. Dva potočka vroče krvi, naznanjajoč ugašanje dveh življenj, bosta pojila zemljo slovenskega paradiža, ogrnjenega v črno ten^ico, Žalost in turoba, ki jo ležala nad to deželo, bo sedaj dosegla svoj pravi izraz. Srca bodo obnemela od žalosti. Ti pa odhajajoč s svojim strežnikom poveličan v poveličanje,.. Trumo, množic z rožnim vencem v roki, s solzami v očeh, so bo vrstila ob Tvojem mrtvaškem odru v Akademsksm demu, kjer boš ležal pod znamenjem velikega s trnjevim vencem ovitega križa, z žalnim znakom razprostrte slovenske tribarvnice in grbum, kjer boš sprejomal v poslednji avdienci V3c te žalostne množice; pusteč, da sc bodo z molki dotikali Tvojega mrtvega trupla in Ti jih boš blagoslavljal poslednjič s svbjo mrzlo roko. Sledil bo Tvoj veličastni sprevod po ljubljanskih ulicah,,. Prisega slovenske mladine pred Tvojimi zemeljskimi ostanki na Žalah,. Zadnji odmevi udarcev kamenja in prsti, udarjajoč na Tvojo krsto... Zrasla bo nova gomila pri sv, Križ v., posuta s svečkami in šopki slovenskih cvetlic. Tvoj duh se bo presolil v višavo in od tam obiskoval vsakega posameznika, ki Ti je prisegel, da ne bo klonil pred zlom, da boš z njim nadalje prisostvoval nadaljujočemu se križevemu potu svojega naroda. Izvršil sc je veliki in žalostni dogodek nad slovenskim narodom. Zopet obračam koledar življenja naprej prav v sedanjost. Stojim v daljni deželi pred Tvojo podobo -danes kakor vsak dan. Nem strmim v Tvoj svetniški otara«. aW žrl sr.t. prisego ob Tvojem mučeniškem truplu, da ban sledil naukom, ki si j-.h vsajal v mojo mir d o notranjost in jih izvrševal,,. Tvoj pogled prodira v moje srce. ko To oprašujem: "Oco m moj vodniki Ali sem storil vse, kar sem obljubil?" V žalosti, sklanjam glavo, Pokleknem :L. se samo s prstom dotaknem Tvojo podobe: "Odpusti mi, ;» človek san/.. Prosim To .jamo eno - Daj, izprosi mi pri Njem, da boa mogel od danes naprej, vsak dan. ko sr. bom vrašal od svojega študija, od svojega vsakdanjega dela, v wojo ukrorano sobico pred Tvojo podobo. Da Te bom mogel vsak dan ob vstopu pozdraviti z mirnim srcem in Tvoj svetniški obraz se mi bo lahno nasmehnil in Tvoj duh mo bo blagoslovil kot nekoč v izbi, rekoč: "Pojdi in izpolnjuj, kar sem ti bil naročil, sin moj* Jaz sem vodno s teboj", Jakob Planinšek IZ TISTIH DNI... (nadaljevanje s strani 160) Gospod profesor, to naj bo spomin na Vas J Rožni venec pa, blagoslovijon po Vaši mučeniki roki, naj mo spremlja in v razmišljanju njegovih skrivnosti naj doumem tudi Vašo žrtev, Kot oče sto žrtvovali za nas vse, da bi v Vaši žrtvi, z Vašo krvjo videli zapisano stražarsko pot. Leta minevajo... Lik pokojnega profesorja dr, Ehrlicha pa postaja iz leta v leto bolj živ, bolj svetal in bolj svetniški. Svet gleda s ponosom na kardinala Mindszontyja, z bolestjo piše o trpljenju nadškofa Stcpinca. Mi Slovenci pa imamo dr, Ehrlicha, duhovnika, ložečega n<~ tloh v lastni larvi, mučenca za vero in narod. In kaj porečo na to svet? - aj - u M GA.Vs© "Spada namreč med tiste, ki se. ne morejo rešiti drugače, kot da odrešijo istočasno tudi vso množico, KI DOBIVA V NJUICVrii SPtlLS'IVU PO NJIH SVOJO PCD OB O11. (P,Claudel, Svileni čeveljček, Iz monologa jezuitskega patra,Prvi dan, 1.prizor) z svojih spominov na pok. profesorja bi rad osvetlil tri poteze,ki so sc zelo globoko zarisale v mojo duhovno podobo našega vodnike,. Te so: 1) zasidranost profesorja v nadnaravi; 2) njegovo spoznanje odločilnosti raznih področij v.narodovi kulturi in raznih slojev za oblikov .nje družbenega življenja* 3? njegova sposobnost družiti povsem svojske osebnosti v delovno občestvo. I. Z A S I D II 0 S V N D N A Ti ' V I Za pok. profesorja narava kot taka prav za prav sploh ni obstojala. Ne da bi jo zanemarjal ali podcenjeval. Bil je dovolj realistično usmerjen, da je vedel, da gradi nadnarava na naravi, toda bil je tudi dovolj dosdUsden v svojem realizmu,.da je vedel, do je narava po svojem notranjem ustroju in božjo:* namenu naravnana na rast do nadnaravnega področja, do božjega življenja sv, Trojico in da jc ostajanje na zgolj naravnem področju bistvena pomanjkljivost, neizpolnitev božje zamisli ter zgrešitev smisla l.ovrkovega življenja, Zato jc pri vseh svojih dejanjih upošteval polog naravnih vidikov p^odvsem nadnaravne ir. gradil prvenstveno na nadnaravnih sredstvih. Dobro ju poznal irgnrnje mladine k zunanji dejavnosti i' ga niti ni zaviral, toda nikdar nas tudi ni., nehal ‘'«požar j ati, da je to samo manj važni del našega prizadevanja za širjenje božjega kraljestva, nikdar nas ni pozabil opominjati, da bo tako delo uspelo le, če bo črpalo moči is našega duhovnega življenja, če si bomo uspehe popreje zagotovili z molitvijo ir. življenjem v božji milosti. Zato nas jc neprestano navajal k molitvi, nas ob zgle- dih sv. pisma atarc Raveze navduševal, da smemo in moramo vključevati v svoje molitve vse veliko, m tudi majhno, kar nam prinaša vsakdanje življenje, osebne potrebe in želje, pa tudi. družinske, delo našega občestva, naroda, Cerkve, človeštva. Zlasti nam jc priporočal dnevno premisijcvalno molitev. Na zgledih Družbe Božje Besede (S.V.D.) nam jc dokazoval praktično pomembnost češčonja sv, Duha, priporočal, naj darujemo v čast sv, Duhu zlasti ponedeljkove mašo ob začetku delovnega tedna, navduševal nas je za pogosto, po možnosti dnevno udeležbo pri sv. maši, za pogosto prejemanje zakramentov, za dnevno molitev rožnega venca, za nočno čaščenje Najsvetejšega, za duhovne vaje, duhovne obnove, itd. Sam nam jo bil seveda v vsem tem zgled. Vse važnejše odločitve ju vodno premolil in premeditiral. Včasih sc jo primerilo, da sta ga krivičnost kakega udarca in. ogorčenost naše reakcijo nanj premotili, da je zvečer pristal tudi na nekoliko ostrejšo obliko kakega stavka v listu. Toda že naslednje jutro me jc po maši poiskal z rokopisom, da sva vsak ostrejši izraz bistveno ublažila, da ja nc bi lcoga osebno prizadeli, kaj šele mu storili krivico. Neredko so morali v tiskarni popravljati že za tisk pripravljeni stavek, tako jc bil tankovesten. Vse naše delo jc duhovno povezoval s trpljenjem prof. Zoreta, ki ga je bolezen držala leta in leta priklenjenega na postelj, pri katerem jc vsako sredo maševal. Pred važnejšimi odločitvami in usodnejšimi nastopi je našel vedno šo toliko časa, da je priporočal naše težave v molitev karmeličankam n.'. Selu. Da jo s svojo molitvijo pripomogel k varnosti naših izpito"", ni treba šo posebej omenjati. Vse njegovo osebno delo mu jc narekovala gorečnost za širjenje in utrjevanje božjega kraljestva med ljudmi, za poživitev nadnaravnega življenja v vseh udih Er 1stusoroga mističnega telesa. Ta duh gorečnosti za božje ga je gnal mod nravno ogrožene služkinjo, med nrqvno in gmotno ogroženo reveže. Vse jim jc razdajal no jamo do drugo sum jo, kakor naroča sv., pismo, marveč pogosto do edino, Niso bili tako redki primeri, c'a :i je moral zadnje dni meseca sposoditi denar pr . kakem akademiku, ker jo kakomo •‘cvi.v.u j c. napravila za glasnika misijonst-?.a dol o v njegovi bližnji okolici « med akademike in dijake, ki jim je znal biti vc. e • koder in nevsiljiv vodnik v osebni rasti, kažipot v znanstvenem izpopolnjevanju, voditelj v borbi s sovražniki lerščanstva dal zadnji denar, ki ga je še imel, Ta gorečnost ft va med Slovenci, ta gorečnost ga ju gnaia zlasti ni in slovenstvo., krušni oče v naših gmotnih stiskah, tovt.riš v zabavi, pesmi, športu. To nadnaravno usmerjenost je hotel vcepiti tudi krogu, ki se je začel zbirati okrog njega, ko je nekako pred 17 leti s svojim neustrašenim. 11 .stopom za nauk Cerkve tudi na družbenem področju povzročil 3trcanenjc in ločitev v takrat s komunizmom pro-pletenih katoliških akademskih društvih. Preko tega kroga pa postopoma vsemu dijaštvu slovenskemu izobraženstvu in celotnemu narodu. Ko je začel dobivali ta spontano nastali krog fantov okrog prof» Ehrlicha tudi organizacijske oblike, smo postavili kot pogoj formalne pripadnosti našemu delovnemu občestvu za vse sankcionirano verske ob. veznosti, ki so daleč presegale minimalne dolžnosti vsakega katoličana. Isti duh se 30 postopoma širil tudi v SDZ, pri čemer je izboljševanjo močno pospeševalo in lajšalo delovanje kongregacij in D KA.. Toda pok. profesor tudi s tem ni bil zadovoljen. V osebnih razgovorih, v duhovnih nagovorih na sestankih ter v nagovorili pri dnevnih in nedeljskih mašah v Cirilovem domu nas je navduševal za ■"■eč in nas z osebnim zglcdon. vlekel za sabo, Minimalizem m je bil .tuj zlasti na verskem področju. V svojem nadnaravnem gledanju na vse, tudi na najmanjše dogodke dneva, nas je daleč prekašal. Toda nikdar ni pokazal svoje premoči, nikdar sc ni drl zavesti, da bi nam avtoritarno vsiljeval svoje gledanje. Tako dolgo nam je potrpežljivo dokazoval,da je tudi z zgolj človeškega, zgolj naravnega stališča nadnaravno gledanje in vrednotenje življenja najbolj realistično, dokler so ni&o naši ugovori razblinili v nič. Ta globoka zasidranost v božjem jo oplajala njegovo mnogostransko dejavnost in ji dajala vsebino. Z zgolj naravnim gledanjem ni mogoče doumeti, kako je profesor zmogel svoje dnevno delo. Ko sem sc nekoč skušal otresti nekega dela, ker sem bil že z drugim močno zaposlon, me je takole razorožil: "Kdor nič ne dela, nima nikdar časa, kdor pa kaj dela, najde še vodno dovolj časa za vse, kar je potrebno"« Pok. profesor bi mogel upravičeno ponoviti za Župančičem - seveda pronešeno na versko področje: Jaz sem globokih korenin, vem, da sem svoje zemlje sin, zato sc ne bojim daljin. II. 3PCEMJ3 RAZLIČNE (DLCČILNOSTI RASNIH KULTUE3EEH PCDROSU Dl DRUZ}®jIH__SLOJl^ Prof. Ehrlich se je dobro zavedal, da v življenju naroda niso vsa Icultuma področja enako odločilna. Poleg poglobljenega v^raicega življenja, ki naj bi postalo nekaj rednega v življenju vsakega Slovenca, zlasti šo izobraženca, je smatral za taki odločilni področji nerodne kulture znanost in umetnost. Cilj profesorjevega dela med akademiki jo MI pokristjanjenje slovenskega vseučilišča no samo v predavalnici, marveč tud-:. katedrom. Iz lastne skušnjo je poznal moč liberalizma, pozitivizma in framasonstva* Ju ".o ii.icli v zakupu slovensko znanost in umetnost, ki nikakor ni odgovarjala njih s-iec.■•'V-.ja .številčni noči. Mnogokrat se je žalosten vračal s sej vsuuüiliskega senata, ko k. bil priča, da so se izkazali tudi katoliški profesorji pod vplivom tega protikrs.jarü-kegr ^dusja. premalo odločni, da bi brez ozira na levo in desno zagovarjali in branili, katoliško stališče. Dobro pa se jo zavodal, da s samo kritiko ni mnogo pomagano. Edino od pomoč temu j.: videl v nri vdevanju, da sc najde med katoliškimi akademiki kadets moralno inninte l.r k:i vino dovolj usposobljenih, ki sc bodo zavestno pripravljali na znanstveno kvalifikacijo.. Dolgo sc tudi talca ustanova kot jo vseučilišče ne moro upirati duhovni premeči sil, četudi bi bile prisiljene zaradi nenaklonjenosti odločujočih stati nekaj časa izven njega. Zato je is lastnih sredstev in s pomočjo raznih dobrotnikov pošiljal fantu v tujino - na počitniške tečaje, pa tudi na rodni študij oz, izpopolnitev. Navduševal nas jc za študij tujih jezikov, da bi si odprli razglod tudi v tuje kulture in premagali siccr v naravnih danostih pogojeno, p« zato nič manj kvarno in usodno omejenost slovenskega obzorja. Slcrbcl je, da smo imeli na razpolago mednarodno časopise in revije in da jc dobivala knjižnica Stražo dragocene strokovne knjige. Metafizične, trojica Resnice, Dobrote in Lepote je bila vodilo njegovega ocen je-■n.ia slovenskega umetniškega življenja. Kadar je skušal kdo razbiti to troedinost, je u/ignil profesor neustrašeno svoj glas. Tudi nas ni zadrževal, če smo kedaj izrazili svoj protest ne samo s pisanjem v Straži v viharju, parveč tudi z demcast raci jami. Toda profesor se je dobro zavedal, da bomo 3 svojo borbo tudi na področju umetnosti uspeli le, če bomo razvili lastno umetniško ustvarjalnost .Zato nas ni navajal samo na študij problemov, ki so združeni z umetnostjo, marveč je vsako ustvarjalno silo gojil in jo podpiral v rasti. Leposlovna stran v listu mu je bila enako važna kot načelnfc in literarni lerožek mu je -bil ^osebno dragocen. Prof. Ehrlich se je tudi dobro zavedel vloge, ki jo imajo izobraženci v narodovem življenju. Vedel je,da so bili postopnega razkristjjanjevanja slovenskega naroda krivi predvsem izobraženci, ki so se v tujini napili tuje učenosti in z njo zastrupili sebe ter zastrupljali okolico. Čeprav ni odrekal važnosti zaviranja tega negetivnega razvoja tudi pri ostalih slojih in se je veselil vsakega uspeha kjer koli, je vendarle vedel, da bo katoliška obnova med Slovenci uspela le, če se bo obnovilo slovensko izobraženstvo, ki bo zopet začelo graditi slovensko Iculturo na katoliških temeljih. Zato jc pretežni del svbjega dela osredotočil prav na dijaško mladino. SNOVNO OBČESTVO Prof, Ehrlich je bil močna osebnost in voditeljska narava. iGLjub temu pa jc znal kot malokdo spoštovati osebnost drugega, njegovo svojskost ter prav to svojskost vklju- čiti v med seboj povezano delovno občestvo s skupnim ciljem; graditi slovensko Iculturo na katoliških temeljih. Co- mislim zlasti na ožji konzorcija v prvih letih - bili smo vsak svojski tip, nezamenljiv z drugim tako po svojem prvenstvenem zanimanju kot po načinu dojemanja in reagiranja - pa smo predstavljali prav s to svojo mnogoličnostjo pod neopaznim vodstvom pok. profesorja močno delovno enoto brez kakršnih koli trenj. Na enak način je znal pok. profesor uveljaviti svoj vpliv tudi v klubu in v SDZ. V svoj delovni načrt je znal vključiti celo ljudi, Iti so sicer živeli daleč izven našega kroga, ki pa so nam mogli kaj nuditi s svojim znanjem ali slcušnjami. Neprisiljeno, pa vendar smotrno, upoštevajoč osebnost in svobodo vsakogar, je znal pok. profesor oblikovati iz nas enoto, kar bo vedno ostal obvezen ideal katoliške vzgoje in katoliškega družbenoga reda. Temeljna ideja » poleg osebnega stremljenja k svetništvu - življenja pok. profesorja je bila nedvomno sooblikovanje slovenske kulturo iz verskih temeljev - z lastnim delom in delom kroga mladih akademikov, ki se je zbiral okrog njega. S tem d e1 om jo hotel oblikovati naravno okolje vsakogar, duhovno ozračje s 1 over.sicega naroda, ki naj bi vsakega pocdinca v stremljenju po doseganju njegovega živi jen j n’ ./»»a cilja podpira- lo, ne pa ga od njega odvračal o-kot je bilo doslej, Kor jo bil-' naše -uit urno širjenje v veliki meri v razkro ju, je naravno, da je bilo treba mnogokrat iz ’ ' \ nodvonamo negabivno oceno, potegniti zmoti in zavestni laži krinko z obraza., braniti C , P-’od napadi - toda prvenstvena mu je bila skrb za bolj zdravo rast novt-p" rodu, JH naj s svojim;v milosti okrepljenim ter utrjenim zdravjem premaga gnilobo, ki sc. je nabrala v na šen; narodnem organizmu, Žc s tem, zlasti pa-šo s svojo mučeniško smrtjo, je pok0 profesor prorasol krog, ki mu je posvečal pretožni del svojih moči. V smrtni uri se je na pločniku še mešala njegova kri s krvjo slovenskega študenta - na mrtvaškem odru je postal svetinja slovenskega naroda - upamo pa, da bo nekoč tudi slovesno razglašeni mučenec in svetnik katoliške Cer leve. Pokojni profesor je bil naš vodnik predvsem - da ne bi prejudiciral sodbo Cerkve, ročem samo - kot k svetništvu z vso bridko resnostjo stremeča osebnost* Vso ostale njegove odliko - bistrost duha, daljnovidnost, noustrašenost, ognjevitost besedo in dosledncst dejanj, bistro oko za potrebe drugih, dejavna ljubezen, itd., itd., - so dobivale svoj čar in veličino iz te njegovo temeljne usmerjenosti. dreš PROŠNJA uredništva"Naše Tjezi" Uredništvo Naše vezi bo še nadalje zbiralo podatke o delu in življenju pok, profesorja dr. Lamborta Ehrlicha. Zbrali bi radi kar največ gradiva, ki bo Ob svojem času služilo kot podlaga za sostavo izčrpnega življonjopisa. Zato prosimo vse, ki so pok, profesorja poznali, da na© napišejo poročila o njegovem delu in življenju. Prosimo, pošljite na naslov: Franci Pajk, 41 Sylvan Ave., Toronto, Ont. Canada. ¥d® c DI jyjarsikdo sc bo začudil temu naslovu. Profesor Ehrlich vendar ni bil poslanec, senator, minister ali ambasador - in kolikor vomo - niti ne zaželeni svetovalec aktivnim politikom. V ceni torej jo moglo biti njegovo državniŠtvo? Poglejmo, kaj pravijo dejstva njegovega življenja in dola. Lambert Ehrlieh je bil sin Koroške iz tistega njenega južnoza-padnega kota, ki je stisnjen med dvojno tromejo - eno slovensko, drugo evropsko. Ehrlichova domačije, je v Žabnicah pod Svetimi Vi,-šarjami, kjer se stakati dve dolini in en prelaz, preko katerih sc snidevajo tri slovenske deželo: Koroška, in Kranjska. Obonem se ob Sv. Višarjah prerivajo in prelivajo tri velike evropske rase: Germani, Slovani in Romani, Tu sc je rodil in odrasel Lambert Ehrlich v hiši - gostilnici ob glavni prometni žili tromejne Kanalske dolino. Lamb orta so poslali v gimnazijo v Celovec in zatem na bogoslovne in druge visoke šole v Innsbruck, Salzburg, Rim, Pariz in Cbcfcrd. Izšolal se je v odličnega teologa, bistrega misleca in razgledanega evropskega izobraženca. Pri tem sc jo specializiral v etnologiji, misiologiji in apologetiki ter priučil desetim tujim govoricam. Koroška, Slovenija, Evropa in svet; prakultura, zgodovina in sodobnost; naravna modrost, krščansko razoddtjo in nadčasna izkušenost katoliške Cerkve - to so bili motivi, vidiki in razgledi Ehrlichove vsostrankso aktivne osebnosti. Korošici je dal svoja mlada leta, ko jo kaolanoval v Boljalcu in bil za tajnika krške škofije v Celovcu. Po zaključku mirovne konference, kjer je bil član slovens’® delegacijo, je prišol prof, Ehrlich v Ljubljano, kjer je poslej živel in delal za Cerkev, univerzo, dijaško mladino in domovino. Umrl je kot mučenec duhovnih in življenjskih vrednot, za katere so je bil izšolal, delal in žrtvoval do poslednje velike preizkušnje omikanega sveta, ko se je uničevalna sila komunizma bližala vrhuncu svojo moči in se je že pričela pripravljati za svoj odločilni povojni dvoboj ž vsom krščanskim in svobodnim v svetu. T^ko je bilo življenjsko ozadje in kulturni okvir Lamberta Ehrlicha, ki ju jo iz*» polnil z izredno pestro sliko svojega dela in zgleda. Površen opazovalo prezre mnogo odtenkov te bogate življenjske sliko, ki ni bila nikoli na javni razstavi te-- no zapazi mod njimi tistih, ki odsevajo veličino Lamberta Ehrlicha kot slovenskega vider in državnika. Kor mi jo bilo dano biti posobno blizu zadnjega poglavja tega Ehrlicovega dela in videti prve vire prejšnjih, čutim kot svojo dolžnost, da vsaj nekoliko izpolnim to življenjepisu© vrzel c Ehrlichovem življenju in dolu sedaj, ko nam je na ruševinah naše narodne usodo - raztepenim po širnem svotu - ta zgled tako silno potreben. Kolikor dopušča prostor, bom pustil govoriti dokumentom samim in bom z opisom le 1 erat ko premostil nekatere važnejše momente, ki so mi poznani kot neposredni priči dogodkov ali pa iz prvih virov. Po vojaškem razsulu Avstrije jeseni 191'- so.se vneli boji za slovensko severno mejo - posebno na Koroškem, A Nemci so se lemalu znašli in napravili uspošni protinapad. Na slcvcnsko-nomskih pogajanjih za premirje v Gradcu jo bil 22, jantiarja 1919 sklonjen dogovor, po laterem naj bi neuradna ameriška komisija pod vodstvom polkovnika Itilcsa obiskala Koroško, da predlaga na podlagi ankete mod prebivalstvom začasno razmejitveno črto mod nemško in slovensko upravo tor tako prepreči nadaljnje vojaške akcijo z obeh strani. Slovenska naredna vlada v Ljubljani je imenovala kot svojega zastopnika in spremljevalca to ameriško komisijo Lamberta Ehrlicha» nilcsova komisija so je izrokla-z" izjemo enega člana, profesorja Korncrq.- za Karavanke kot razmejitveno črto in to z utemeljitvijo, da odgovarja ta črte. tudi narodn stnemu položaju in željam prebivalstva. Polkovnik Miles jo nesel poročilo o tem osebno predsedniku 'Tilsonu na mirovno konferenco v Pariz, Prof, Ehrlich pa jo šel poročat o delu to komisijo opolnomočonemu slovenskemu članu dclegacije SHS na mirovni konferonci v Parisu, ministru Žolgoriu. To Ehrlichovo pismeno poročilo, ki jo bilo podrobno d o lament ir eno, Je bilo edina stvarna protiutež Kil os ovc ga poročila predsedniku V/ilsonu. Njegovo pomembnst jo mogoče presoditi, čo ve- mo, da jo prav Kilosovo poročilo nagnilo sicer nepoučenega in dobrohotečega predsednika Uilsona v koroška?, vprašanju popolnoma na avstrijsko stran. Na podla i Ehrlichovega poročila pa jo bilo mogočo podvzetiv Parizu protiukrepe, ki so končno uspoli vsaj v to- liko, da je bil za Koroško odrejen plebiscit. V naslednjem na vajam nekaj odstavkov iz toga poročila ministru Žolgerju, ki kaže, kako veščo jo prof, Ehrlich isvršil Sc to svojo prvo državniško nalogo (prevod is francoskoga besedila): "Hoja naloga kot zastopnika vlade v tej komisiji jc bila-,, pomagati pri u-gotavljcnju želja prebivalstva glede njihove politične b.ocioč.a<:-Bfcl, In primoran sem iz/javiti, da komisija v tem ni uspela, kor so ji raftogcfckolncr:ti preprečile najti resnico... "Anketa komisijo je trajala sedem dni np. ozemlju, zasedenom po iemških četah, in le dva dni na ozemlju pod jugoslovansko zasedbo... "Kljub vsemu nasilju, ki so era izvajali Nemci, so Slovenci v vel liram Številu manifestirali svoja jugoslovanska čustva. Komisija je obiskalo komaj 2 /p slovenskega ozemlja... "Iz vseh teh dejstev slodi, da komisija ni mogla najti resnice o željah keflfoških Sloveneev glede njihovo bodoče usode in da zaključki njenega rasiskovnja,.. . ne morojc v nobenem primeru prejudicirati končne rešitve koroškega vprašanja 7 tem smislu soglašam s polkovnikom Milesom, ko je dne 22. januarja izjavil v Gradcu (pogojj pod katerim jc slovenska dclegacija na tamkajšnjih pogajanjih pristala na Miloševo komisijo-Op, pisca), da ni namen razmejitvene črto razvozi jati podrobnosti težkega etnografskega vprašanja, kor jc ta naloga pridržana mirovni konferenci v Parizu in da zato razmejitvena črta nikakor ne bo prejudicirala zahtevam nobeno strani", Prof, Ehrlich jc nesel gornje poročilo, iz katerega jc tu izpuščena vsa obilna dokumentacija, na katero sc jc potočilo opiral®, v P^riz, kamer jo p--'.n;.' marca-1, 1919 kot član etnografsko in zgodovinske sckcijc jugoslovansko dc.Lr ,ac ijc na mirovni konferenci. Iz razpoložljivih dokumentov o delu in težavah jugoslovansko delegacije na mirovni konferenci jo razvidno, da je bil prof, Ehrlich resnična gibalna sil;, delegacijo v s3 ovens'!-ih sad e- . J" «'V- ličnejših sredstov vpliven ja, propričovonja in svetovanja. vah V po3obn> > kri ticriih trem tirih za slovensko vprašanje - in teh na pa-r^ški koriforonoi ni bilo malo - jo- p.,- Lhajal prof. Ehrlich s naglimi, svežimi pobudami .In so odlikoval po noomahljivi vztrajnosti. Tako jo n. pr. priredil znan'.' dramatično avdienco škofa Jegliča in dr. Brejca pri prods butiku miro’me lconf orert'1 o.. Sas.-v r al in prirod.il jo nvštoto spo-monic in drugrh dokumentarnih spisov tor najraz- Kot pri.or Ehrlichove vloge na mirovni konferenci naj tu navedem le en dokument. Pod vtisom craonjonoga iiilcscvoga referata in po zaslugi italijanskih intrig jc teritorialna komisija mirovne konferenco Sc 15, marca 1919 predložila "Svetu dosotorice" v potrditev svoj sklep, naj 30 vsa Koroška izroči Nemški Avstriji, Jugoslovanska delegacija je za ta sklop- točno izvedela šolo maja. prej pa jc mogla le nejasno dognati, da so jc nekaj podobnega zgodilo. Sluteč, da j c vsa slovenska stvar na mirovni konferenci v resni nevarnosti, jo prof. Ehrlich kmalu 00 svojem prihodu v Pariz sestavil za našo delegacijo poziv na merodajno zavezniške čini+eljo, v katerem je naslikal katastrofo, ki preti slovenskemu narodu, čo mirovna kcnforenca ugodi italijanskim, avstrijskim in madžarskim zahtevam. Naj govori ta Dokument, ki se bere kot epos tragične pomembnosti slovenskega naroda in njegovega prostora, o Lambcrtu Ehrlichu v borbi za Slovenijo na mirovni lconfcrenci v Parizu (prevod iz francoščino): S L O 7 E H S K E G N rt O D "Alco mirovna konferenca ugodi italijanskim zahtevam (meja: Julijske Alpe, Snežnik, Roka), nemškim (meja na Karavankah) in madžarskim (moja na Muri), bo slovens]d narod - l) tako oslabljen, da bo nezmožen za lastno nerodno življenje, in 2> bo uničeno njngovo stoletno zgodovinsko poslanstvo. Ad l! A. ( Tu navaja poziv točen Številčni pregled slovenskih izgub, če bi konferenca ugodila Avstrijcem, Italijanom in Madžar ca). "Ta izguba bi pomenila dobri dve petini celega naroda. Toliko krvi noben narodni organizem no moro izgub iti,ne da bi izkrvavel. "Slovenskemu narodu bo vzeta vera v življenje. Namesto opriuVs.nja, ki jo t.alco bistven za življenjsko dejavnost, ga bo prevae.l pesimizem, čes. dcv..iia jejo ter zodinjujojo drugo narode, pa kosajo in raze epi ja j o slovenski narod- _'.n jo bilo doslej združenih 9% slovenskega naroda v avetroogrski -monarhij i in mogli tako organizirati vsaj skupen odpor proti uničevalnem nemško-iuadžarsiauo • «riislsku, se sedaj deli 40^ Slovencev mod Italijane, Nemce in Madžare; in to \ <3ol:;J.. ico sc nerodi osamosvajajo na p dlagi narodnostnega načela tor tvorijo narodne državo» Zakaj vse to? Na Goriškem in v Trstu so motivi: strateško meje za Italijo* v boi jaškom okraju imperializem Nemcov in Italijanov* v celovški kotlini: gospodarski oziri na ilomško Avstrijo. Lo en snet iv se ne upošteva, ko gre za u3odo slovenskega naroda: dobrobit in želje slovenskega naroda samega. "Polog pesimizma so bo vjcdel v slovensko nardono telo šo drugi strup?iredonta. Vse mišljenje, stremljenje, vsa miselnost Slovencev od Karavank do Hrvatske bodo izzveneli v or. sam akord: odrešiti ne odrešeno brate. B. "Gorenjska s Kranjem in Ljubljano, kult urno-političnim središčem slovenskega naroda, bo postala ldLin med Nemci na Karavankah in Italijani na Julijskih Alpah. Z eboh strani bo kranjska kotlina popolnoma obvladana^ zemljepisni položaj bo silil Norec in Italijane do nadaljnjih agresivnili korakov, da si tudi Gorenjsko osvoje od slovenske iredento. 11 Karavanke so za Nemce zelo ugodna ofenzivna moja, ker so bregovi proti jugu zložno spuščajo v dolino, kamor nudijo Nemcem prosto pot. Proti severu -a so Karavanke zelo strme in brez pravih potov. "Iz vsega tega sledi, da bo težišče Slovenije potisnjeno proti vzhodu. "Toda Gorenjska bo mrtva kotlina tudi iz razloga, ker bodo železnicam iz Ljubljane na vseh straneh odrezano glave: Trbiž, Beljak, Cclovcc, Gorica, Trst. To naravne prometno žilo bodo presekane. Ad 2: "Zgodovinsko poslanstvo Slovencem predvsem v zadnjem stoletju je bilo v tem,da so bili predstraža Jadrana, predvsom proti pangermnizmu. Kot pravokot Trst-Šmohor-Svinjska planina se je slovenski narod naslanjal na Jadran in trinajste oo lot je ta narod brcnil poslednjo veliko bariero pred Jadranom - Karavanke, d ■> katerih Nemci niso uspeli predreti. S tem da bi sedaj Nemci "»rišli na Karavanke, bodo dejansko proj cli slej na Jadranu; druge večjo orifo do morja ni. "Slovenski pravokot, ki jo doslej mejil na zahodu na romanski svet, na severu pa na germanskega, se sedaj močo iz tečajev. Obe ti stranici sc ne. utisnota - do Julijskih -lp in do Karavank - in zgodovinske ccste skozi Kanalsko dolino v Italijo, čez Predil na Goriško in v Trst, ki jih jo doslej stražil slovenski narod, se izročaj' drugemu narodu, Ni dobro jemati narodom tisočletne vodilno idejo. "Proti Nemcem so vzdržali Slovenci severno mejo v najhujšem boju, Nemci so označevali ti slovenski odpor kot srbo - in ententofilstvo. Čudna ironija, ako izroči Antanta to fronto sedaj Nemcem, "Koroška je neravna trdnjava (Ture, Karavanke, Kornske Alpe) prvega reda. Doslej smo bili Slovcnci sopesestniki te trdnjave Sedaj nas mečejo iz te trdnjave -najmočnejše predstraže Jadrana - in jo izročajo Nemcem"* Na prof, Ehrlicha, ki jo b:JL duša slovenske delegacijo na pariški konferenci, jo padla tudi dolžnost, da spiše, zgodovino slovenskega Vprašanja na mirovnih pogajanjih« Lotil sc je toga velikega dela, zbral, obdelal in razporedil vso zadevne vire in doku-mento ter jih vključil v obširni rokopis* Naj o tem Ehrlichovem dolu in njegovem pomenu govori clove!:, ki so ga čudna pota usode zanesla v družbo, ki jo maja 1942 naročila Ehrlichovo smrt. "Referat o rokopisu: 31arlicb»-Eaciilj£>air2XO£_kQDf2csDca_in_SXQysn5i "Delo je zgodovina Pariške mirovno konferenco, kolikor se je tikala slovenskega ozemlja, in je razdeljeno v naslednja poglavja: Opis nalog mirovne konference s kratko zgodovino slovenske medvojne politike v Avstriji in in zemstvuj slika to- žavnega stališča, ki ga je imela naša delegacija na mirovni konferenci; zgodovina bojev na mirovni konferenci za Koroško, Štajersko, Slovensko krajino, Italiji pripadlo ozemlje, pri čemer tvori vsaka izmed teh pokrajin svoje poglavje. Obnavljanje zgodovinskih dejstev je, kolikor morem soditi, do podrobnosti natančno in docela zanesljivo; opira so predvsem na diplomatske aide*, ki so javnosti po svojem največjem delu neznani, na osebne zapiske naših udeležencev na konferenci in na poročil . velikih inozemskih časopisov. Knjiga je nu,1no potrebna M.o venski hist or i-ografiji, a prav tako, če ne bolj, slovenskemu inteligentnemu občinstvi; to je narodno- vzgojn-a knjiga, poučna, spodbudna in sposobna, da znatno razširi naše razglede, poživi zanimanje za naše velike narodne probleme ter nas usposobi, da bolj realno presojamo možnosti njih Rešitve. Neobhodno potrebno je, da sc rokopis tiska, ali v Matici ali drugod. (Sledi podrobnejša analiza poedinih poglavij rokopisa) "V Ljubljani, dno 19. aprila 1932. Izidor Cankar". ICLjub temu pa, oz. morda prav zato to Ehrlichovo delo ni zagledalo belega dne in je ostalo v rokopisu. Bog ve, če ne bi ta knjiga res - kot je mislil Cankar - tako spremenila misli in voljo slovenskega izobraženstva in mladino, da bi se naša usoda v drugi svetovni vojni zasukala v srečnejšo smer« Toda fond - preostanek od vsote za izdatke slovenske delegacije na mirovni konferenci v Parizu - id. je bil določen za natis tega zgodovinskoga dela, jo svojočasni ban dr, Marušič porabil v druge namene. Po svo jem povratku iz tujine po mirovni konferenci l;c je jr. o:. v Ehrlich posvetil predvsem slovenski univerzi in akademski mladini, pri tem pa opravljaj, še polno drugih nalog in dobrih del vsake vrste ter živel življenje skromnega in zglednega duhovnike.. To stran Ehrlichove osebnosti pa opisujejo drugi. V zvezi s predmetom tega članka naj le lcrjit.lco omenim, da je vodil prof, Ehrlich v tem povojnem razdobju vrsto generacij sloven;-kin študentov na Sv, Viaarje, od koder jim je.v živi sliki s prstom risal geopolitični položaj in vlogo slovenskega ozemlja. To je bila tako rekoč edina narodno-politična šii.a, ki jo je imel mladi slovenski rod po prvi svetovni vojni, Le žal, da jih je moglo premalo iti skozi to Ehrlichovo višar-sko šolo slovenstva. Uradna šola slovenskega poznanja in zavesti ni razvijala. V razdobju Aleksandrove diktature je dala akademska mladina duška svojemu narodno političnem zorenju. Slovenska zavest jo znova privrela na dan kakor nekoč v času narodnih taborov. Pogledi mlade Slovenije so se začeli ozirati nazaj, preko leta 1918 in 1910, da navežejo znova pretrgano narodno .'politično kontinuiteto z generacijo prvega slovenskega programe, iz I, 184Ü, Beograjska diktatura in ljubljansko razmere, ki so poapnile v nerazumevanje in neupoštevanje mladih pobud, so bili v tem kritičnem 2asu mladega vrenja prvovrstna podlaga za podtalni vdor komunizma med slovensko izobraženeko mladino vseh tradicionalnih delitev. Kakor vedno v času posebne stiske vidimo zopet tu prof, Ehrlicha, kako skuša rešiti izgubljajoči se povojni izobraženski rod. Rešil je večje število poedincev, za rešitev povojnega mladinskega gibanja kot celote ni bilo več pogojev. Vladajoča Ljubljana je ta rod predaleč zanemarila in pregloboko odrinila. Koliko talentov in sil je tedaj odšlo in zašlo v podzemlje komunizma, odkoder so privreli na dan v krvavem razdobju 0F... A prof, Ehrlich je. izoblikoval novo generacijo, ki ji je kakor od božje modrosti navdahnjen pustil vse, kar jo edinstvenega in vedno na sebi dobrega v mladinskih gibanjih, a jo skrbno in trdno obvaroval posebnega zla, ki ga ima zlodej pripravljenega za najbolj obetajoče nilade ljudi. Versko zasidrana, uiselno šolana, slovensko čuteča in svobodo ljubeča se je ta Ehrlichova generacija krepila, obnavljala in ohranila do današnjega dne kljub temu, da so bilo izgube tega redu v krvavih dneh 1941 - 1945 silne. Prišla je dinga svetovna vojna. Mož, ki je najbolj doživel, občutil in do dna premisli slovensko narodno nesrečo ob prvi svetovni vojni, je sedaj znova na rahlo in mirno izstopil iz svoje dvajsetletne sicromnosti, da zopet da svoj daljnovidni nasvet za rešitev svojega naroda. Dva konkretna nasveta je dal poklicanim vsaj leto pred dejanskim začetkom druge svetovno katastrofe: Pripraviti je treba sedaj, ko je še čas, gradivo za na.jo narodno afirmacijo v zavezniškem svetu in za drugo mirovno" konferenco. In poslati jo treba, predno bo domača hiša gorela, v svobodni svet glasnike slovcnskoga naroda. Konkretno formulirani in pravilno naslovljeni nasveti so ostali neupoštevani. Prišel jc marčni palet. Ne glava no srce prof, Ehrlicha nista mogla biti za zasno». vo, v kateri ni moglo njegovo temeljito poznavanje evropskih in slovenskih silnic najti nobenega pozitivnega smisla, Kor tedaj kot Slovele ni noge.? tekov koli vplivati na razvoj konkretno politike, jo napolnil ljubljansko stolnico u da. 'c-.š Mladino k Molitvi. za domovino in k.enomu tistih svojih nagovorov, ki so bili p> • «-.>,-*•- prepričevalno-sti tako silni, da bi lahko gore prestavljali, če bi bilo to v božjimi načrti. Potem je padel predokupaeijski mrak nad Slovenijo. V nagi-o j -.ta o''1 ?. i.z Ljubljane in še v poslednjem trenutku srečno prekoračila grško mejo dva mo*a .• 'u - bi. v svetu zastopala slovensko reč, ko bo Slovenija delila usodo Poljsko in oocike. . . of. Ehrlich jc ostal v Ljubljani. >elo ko je pisec teh vrst opozoril v Beogradu MLx-.::<.v*a dr, Kulovca, da bi bilo prezrt je najboljšega poznavalca sl ovens tega vprašanja v •; cm usodnem tronutlcu neodpustljiva zgodovinska napaka, so v petek pred cvetno nedeljo zvečer telefo-nično poklicali prof. Ehrlicha v Bcogrcd. Na cvetno nedeljo, ko qo Nemci že korakali v Jugoslavijo in bombardirali Beograd, je zapustil prof.. Ehrlich L ubljano s tremi kovčegi dragocenega dokumentaričnoga gradiva, instinktivno Icrenil proti Bosni in na Veliki potek prigasil do Sarajeva ter. tako po srečnem naključju naletel na jugoslovansko vlado, h kateri je b;.l poklican, ki so je pomikala proti Crni gori in naprej v näsajtano einig racij o, V r.pr, beli nedelji je dospela karavana do Nikčiča v Orni gori. Sfea sta javila a Lov;.: ir:; .... inijr-.rc. (g.Snoj je na Voj.iko sredo v Užicah nadomestil v vlači v 3oogreii; ubi; ga mlniarra Kulovca) prof. Ehrlichu, da je vlada odločila, da merota z ler.nM odloo .1; 1 j tmna. In tako je tudi bilo, čeprav so z istimi letali odleteli p-\?e~ ru Kr v>či neslovon-ki neninistri in noministrovlco. Prof, Ehrlich, ki jc gazil sc*V.r.- ‘vi ruo-'u,-? pczxvu vlade, da jc prišel do te vlado, je ostal kljub temu brezprimerremu inc:identu (ki mu kot priča dogodka no vem dati imena, ki bi izrazil vso broz^bzirnobt iv* n- s/ooo, ki sta bili v njem zapopadeni) miren, podel obema ministrom roko v slovo, jima voščil srečo in pogum, nato pa, ko se jo letalo začelo pomikali» potegnil Lz zona .j boki unico blagoslovljene vodo in jo z blagoslavljajočo roko di-hovrdka razkropil za dvigajočjjni sc letali. Iz Nikšiča se jo prof. Ehrlich koncem aprila preko Boke Kotorsko, Dalmacije in Dolenjsko pretolkel nazaj do Ljubljane - kor jo v Splitu dogr.Ai., la v Ljubljani ni Nemcev - prav ko jc Ljubljana zvedela, da dobi "avtonomno lji-.bljansko polerajino", V/ Se onikat je stopil prof. Ehrlich prod domače činitolje, ete jim pove, teko gleda on, sed.aj bogatejši še za eno edinstveno izkušnjo, potrebo tiste začetno okupacijske dobe. To je bil njegov nasvet: Slovenija je sedaj propuščena popolnoma sama sobi, brezpravju okupacije in svojemu trpljenju. Nikjer ni nobene konkretne jugoslovanske oblasti, no rjor j_b it c Irt iv, ne organizacije. Česar narod v tem trenutku predvsem potrebuje, je podt-,'„na ;ro.:.s;ca vlada za modro vodstvo vsega zapuščenega in preganjanega naroda p programja zedinjeno Slovenijo v svobodni slovenski državi po zavezniški zmagi. Prisoc.\.J. jo še, da jo pri rokah zrela mladina, ki samo čaka navodil, da gre na to odrešilno delo. Kakor dvalirat poprej po izbruhu druge svetovne vojne je bdi njogov daljnjovidni nasvet tudi tolrrat zavrnjen. So nekajkrat je ponovil svoj nasvet, še podrobneje ga je predložil in kanlcrotiziral, a z cnakira neuspehom kot prvič. Čas pa jo božal, narodni organizem sc jc v naraščajočem trpljenju in brezglavju čustveno in miselno razkrajal, Tedaj jo prof, Eiv.'lien nekoga popol! dne v septembru 1941 stopil v sobo pisca teh vrst tor mu brez koncepta, prrm o iz v s-, nf .rokoval v stroj naslednje točkovano misli, v katero je str-v 1 'vos s -oj občutek, poznanje in vizijo o slovenskem problemu v luči dveh svetovnih vojn in pod vi isom slovenskih strahot pomladi in poleti 1941*. » ,S L 0 V E N 3 K I PROB L E II I, "Danes prebivajo Slovenci na ozemlju, čigar severna moja je p-j.bližro označena s črto; Povitabclj ■ Dcljate^'ertvid -D jekšo..Labud -LalSnne-3niovz-Št, Crotha.;d. Na swkodu; 'on-tabelj »Vidom-Oglr j, Na vzhodu ;PiP.ba-Yaražd. *.>•£ :.. "Po razpadu /Xvstro* Ogrsk, -se jo to ozemlje razkosalo tako, da sta dve tretjini prišli v Jugoslavia, .rO'r:A':.j-P.'» imorsfca pod Italijo, Koroška pod Nemško Avnrfcrijo, del Prekmurja pa je ostal por4, Madžarsko. "Razpad Avstro-Ogrske jo bil posledica enostranske nemške šovinistične hegemonije nad slovanskimi narodi <. Ozkosrčna, germansko usmerjena politika Dunaja je kot dinamit razgngia slovanske narode,Federalizacija v smislu narodno avtonomnih zveznih držav bi bila morda Avstrijo še rešila. "Ob razpadu Avstro-Ogrske je bila za Slovence edina rešitev priključitev k Jugoslaviji. In značilno je, da jo prav od severno slivenske meje prišel veliki voditelj Slovencev, dr. Anton Korošec, ki jo na svetovnem odru dunajskega parlamenta prebral južnoslovanske deklaracijo. V Slovencih je bila ideja južnoslovanske rositve najbolj živa in najbolj živo občutena; Isti voditelj jo tuli vso dobo med prvo in drugo svetovno vojno južnoslovanslcoddejo v plemeniti obliki avtonomnega narodnega razvoji'. Srbov, Hrvatov in Slovencev v državno-politično najbolj iskreno in modro zastopal. "Ako 30 je v pretekli Jugoslaviji velika zgodovinska napaka Avstro-Ogrske ponovila v obliki velesrbsko hegemonije in se je vsled tega propad, med Grbi in Hrvati posebno, poglobil do smrtnega sovraštva, jo to bila v naj?nanjoi mori krivda voditelja Slovoncev in Slovencev sploh. Slovenci sami kljub najbolj trezni ir umirjeni politiki niso mogli v Jugoslaviji uresničiti svoj skromen ideal: slovensko avtonomijo, ki bi bila državno-pravno priznana in zajamčena.** "Nova svetovna vojna jo tekom desetih dni prevrgla jugoslovansko državo in slovenski narod se je znašel že v prvih dneh te vojno popolnoma izoliran in zapuščen od središča države, posebno še, ko so Hrvatje namosto jugoslovanske zastave dvignili prapor hrvaške države. "Posledica tega razsula je za Slovence trenutno popolna katastrofa. Polovico vsega slovenskega ozemlja, so Nemci z brutalno silo no s.: no z-urdli, ampak rudi anektirali in ga proglasili za čista germanska tla. Vsaka "sled slovonako kulture v šoli, časopisju, upravi in celo v ccrkvi je popolnoma zbrisana. Slovenska duhovščina in svetna inteligenca jo pregnana in germanska sila brutalno izvaja germanizacijo po roceptu starih barbarskih Asircev: Sušilo preko noči preseljujejo' vas za vasjo, dolino za dolino,, v živinsldh vagonih na tisoče in tisočo Slovencev in jih razmetava v Šibijo, Bosno, na sever v Šlo-zijo, Brandenburg in najrazličnejšo nomške pokrajino. Kakor prah in smeti noče nemšld Nero^slovenske množico in jim pri tem oropa vso: hiše, vse premoženje, trga otroke od staršev, ženo od mož, itd. "Ta doživetja so nam prikazala v popolnoma jasni luči resnične in dejansko namere Germanov: Slovenski narod mora med Nemci, Hrvati in Jadransko obalo pri Trstr. popolnoma izginiti. "Manjše zlo jo usoda v tnko zvani "ljubljanski pokrajini", ki obsega samo petino slovenskega ozemlja in ki so jo proti mednarodnemu pravu anektirali Italijani, Ta a-noksija pa jo bila za dani trenutek rešitev slovenskega jedra v "ljubljanski pokrajini1; ker je italijanska vlada z avtonomnim statutom pustila Slovencem slovensko kulturno življenje (gojitev jezika, šolo, gledališče, tisk, itd,). Vsa oblast v "ljubljanski pokrajini" pa jo v rokah italijanskih komisarjev,. Italijanska oblast sc zaradi brezpomembnih akcij komunistične "osvobodilno fronte" znaša nad celokupnim prebivalstvom, Postopna italianizacija in fašizacija (uvedba Gll-a, fašistični pozdrav po uradih in šolah, opuščanje slovenščine v uradnem poslovanju, itd,) kaže nadalje na to, da se italijansko oblasti ne držo avtonomnega statuta za :iljubljansko pokrajino", ICLjub vsemu je vendar italijanska okupacija neprimerno znosnejša od nemško, ki hočo z vsemi sredstvi izbrisati sleherno sled slovenstva. "V čast Italijo pa je treba omeniti, da je odprla v "ljubljanski pokrajini'1 tako rr -koč azil za 30.000 beguncev, ki so probožali iz nemške okupacije. II. "Na slovensko bodočnost jo treba gledati v luči dosedanje zgodovine slovenskega naroda, Mirovna konferenca v Parizu je skušala rešiti problem srednjo in južnovzhodne Evrop z ustanovitvijo necionalnih držav, Načelo je bilo v jedru dobro, Manjkala pa jj glavna osnova za teko rešitev: medsebojno obvezna povezanost teh držav v svrho sameoDram-be. Manjk'j. jo nadnarodna višja sila, ki bi te države družila v skupnost orati dve’jr. absolutistifcnima velesilama.: proti prusovskemu nemškemu rajhu in boljševiški Rusiji.in kl bi v teh državah preprečevala usodna notranja trenje. "Zato so se v teh nacionalnih državah poleg zunenje nevarnosti pojavljale tudi nevarno r'j.Sr.'lr.e tender.''fc r.a sacfcrajt divjala je borba med Poljak/, in Ukrajinci, ned Cehi in Po’.j ski, mod G chi in Slovaki , Srbi in Hrvati, Bolgari in Srbi, J ied Romuni in Madžari* Vso to države 30 ponovilo napako stare Avstro-Ogrsko: Poljaki, Cehi, Srbi, Madžari, Romuni so tlačili druge narode v svojili lastnih državah. i!S Vot ovnc-sgodoviflska napaka mirovne konforonce v Parizu jo bala ustanovit o v male Kort na D ui- ja . i'Ja . ---- ...... . -------- ------ „ - . , - Dunajem v svojo interesno območje in bi tako ustvarile obrambni blok proti ivcmciji. '"Slovenci, lej bivcino na severni črti bivše Jugoslavije ob germanski meji, čutimo, glodamo usodri razvoj naših severnih sosedov Nemcev in vemo iz zgodovinskega instinkta, sedaj pa iz .'^posredne izkusi j p zadnjih dni, da ima seve mi nemški rajh v Podonavju, dokler kob tak obstoja, ki j ir; do nase usode v svojili rokah. Vemo in čutimo, da je treba Slovenijo zavarovati s severa; od juga nam nevarnost ne proti. "Zato s štora za neras na voz. o naša življenjska teza glasi: Mod Slovenci in severnimi^Slovani ni pro-s ko državo. Med Slovenci in s e vorn itd- Sloveni mora biti živa, državnoprav- "Ta zveza južnih Slovanov s severnimi pa ni potrobna samo za varnost slovenskega narode, am/ k i:ta evropski in s tem svetovni pompn« Dvo svetovni voj.ii sta colcmu svetu, ne ov; epr leim narodom, na. krvav način dokazali, da jo sredi JTvropo baz*barski prusovsko-fjcrruanoki imperialistični nestvor, k^ se jo odvrnil od medrc.:.’C‘i;io 'inv cerza-listično federativne kencopcije srednjeevropskega voČnarodnega obco -t.va in si jo postavil za nalogo: pregnati zahodne Slovane iz njihove grude, ali jih poklati, ali jih vso j zasužnjiti kot helote. Proti temu barbarismu, ki sc mu je vdinjala os emd c 3 ct mili« jonska nemška masa, jo treba postaviti trdno :b: iroeno bo.riero, ki bi segala od severnega in vzhodnega morja do Jadrana in-Egoja in ki bi družila Poljake, Ukrajince. Cehe, Slovake, Madžare, Slovence, Hrvate, Srbe, aonta te P.ocaaie, Bolgare ir. Grk3 v veliko mednarodno državno sožitje oz, v veliko unijo .'.ai’.-umo samostojnih narodov in držav, "Ta velika, srednje evropska unija, ki bi bila organizirana podobno kot britanski imperij, bo raz’imcla potrebo svojega nastanicr. obstoja, ker sr> jo izlrasnje d/oh sve-t ovnih vojn do temelji izučilo, in kor samo v talci uniji najdejo varnost in zagotovitev cvo;.-c%a :?bsuoja slovanski narodi, ki prebivajo na tem prostoru. ’“Slovcvti« irf. smo prav na sredini tega razbrskanega evrops koga prostora, prod vi ati ".Vr.ir-a, t-utrimo, da jt treba postaviti nanrosto osi Bcr.li.i • Pii’, o0’ Gdansk -Varšava->t'a,_T. ;.t ;.ra-L"1,aaj-LjuMjana-Zagreb-,.Beogi’ad-,>olu;!i, Same v taki, res ovr^vs.d. kon- -,ep 3.ji \ odo 'Otom mogli na,-’ti šoie pravo sožitje i .Poljaki 1 Ukrajino L i.± uicrajmci .. 'i-ir.':. .in Slovaki 1 Srbi in Hrvati, kor bo ta via Ja upravna sila mogla neposredno varov ’.ti nijo posameznih odinic in preprečiti ponovitev usodnih predvojnih trenj med tem narodi. ,!Duraj v nikaki kombinaciji no moro biti glavno mesto tako unijo, kor je obreme*-n^an z zgodovino protislovanskoga stremljenja in germansko hegemonijo. "Kot Slovenci ki opazujemo proti severu in proti jugu vus razvoj nacionalnih po-rip*itij, in koc. narod, ki mo zgodovinsko najmanj coror.ionjeni, kor nismo delali drugim narodom krivic, kot slovenski narod, ki ima v< r, .ako r^koe nedolžno število ljudi, mislimo., da bi bila prav Slovenija najbolj posreeea s «des- take velike evropsko unijo» "Kot federirane članico te velike unije bi megle figuvirati Poljska, Ukrajina, (Joška, Slovaška, Madžarska, Rumunija, Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bolgarija, Grčija, Albanija. "V taki soluciji so problemi kot n.pr. obnoTitov prejšnje Poljske, prejšnjo Čehoslovaške, prejšnjo Jugoslavijo že rešeni, Jasno jo, da jo n,pr, Slovencem,Hrvatom in Srbom neko ožjo državno-pravno sožitje v okviru unije zolo lahko možno. "Z vidika te unijo jo zahteva po Trstu povsem naravna. 2 "Ta unija bi meril ca 1,200.000 km in bi štola nad 100 milijonov ljudi. Imela bi edinstveni gospodarsld položaj: izhod na štiri morja, veliko plovno reke in kanale, bogato žitne oredolo, vse glavne rudnino in surovino, zelo razvito industrijo, najlep- se letoviške in turistične predele. "Ta unijo, bi predstavljala blok transverzalne Evrope, ki bi : droljubno in prijateljsko družila evropsko tradicijo zapada z mistiko ruskega vzhoda, rešenega boljše-viških zablod. "Ce bi do take unije ne prišlo, bo ostalo vprašanje vmesne Evrope in njenih glavnih problemov ( germanski imperializem, medsebojna nacionalna trenja, gospodarski problem Podonavja, itd.) tudi po sedanji vojni zgodovinsko nerešeno. S tem pa bi bodoči mir še sam položil v novo Evropo kal nove vojne v prihodnosti« Imejmo pred očmi: Obo svetovno vojni sta imeli svoje najmočnejše vzroke na prostoru transverzalne Evrope". Ko sva končala, mi je rekel, da so te točke namenjene sldvenskim zastopnikom v Londonu in Ameriki za tamošnje državnike in javnost proti avstrijsko-italijansld propagandi. Točke so bile poslane, kamor so bile namenjene, Ali so jih tudi dobili, nisem mogel ugotoviti. Vem pa, da jim je bila zasnova poznana. Zaradi popolnosti naj še omenim na tem mestu, da je prof. Ehrlich sestavil kmalu po svojem povratku v Ljubljano izčrpno poročilo o nemškem divjanju na Štajerskem in Gorenjskem in to poročilo hitro in uspešno spravil v svobodni svet. Kolikor se spoErtv.*t *.r., ;io bilo to poročilo, dokumentirano kot vsa Ehrlichova poročila, pwo in menda tudi t/kLno, iz katerega je zavezniški radio v vseh svojih oddajah obširneje poročal o nemškem preganjanju v Sloveniji (Poročilo je bilo objavljeno v knjigi: 0eK» Zakrajšek, Ö.F.M,, Ko smo šli v morje bridkosti, Washington, D,C. 194^, str. 185 ss.). Praktično je bilo doma 3edaj vse prepozno. Prišla je komunistična OF , ki je prevzela v skaženi in brutalni obliki, kar je v iskreni in modri zasnovi zamislil prof j Ehrlich kot zgodovinsko nalogo krščanskega .Ir. svobodoljubnega slovenskega jedra, Tako se je poleg okupatorjovega preganjanja načelo še nasilje in sistematično ubijanje Slovencev po OF . Prof. Ehrlich sc tudi tej preizkušnji ni izognil. Nimam pri roki dokumenta, ki ga je prof, Ehrlich sestavil za italijansko okupacijsko oblast. Priseže].: pa lahko in Bog bo ta izgubljeni dokument nekoč odkopal Lambertu Ehrlichu v čast, narodu v vzpodbudo, njegovim morilcem pa v lažen in sramoto, da je ta dokument začel z argumentom mednarodnega vojnega in okupacijskega prava, v smislu katerega oleupator ni upravičen do aneksije okupiranega ozemlja in olcupirani narod ni dolžan lojalnosti do okupatorjeve države, končal pa z jasno izjavo vere, da bo slovenski narod dočakal vrnitev svoje svobode, do katere jo po božjem in človeškem pravi1 opravičen« Poleg toga je ta spomenica - tudi v tej točki je solidno oorta na določila mednarodnega in naravnega prava - zahtevala od okupacijsko oblasti obnovitev protipravno ra z 'uač^r.oga slovenskega orožništva ter policije kot najosnovnej Ib pravico sanocbram-bo * r.-rM morilcem, katerim je okupator prepustil nezavarovr.ao slovensko prebivalstvo .svojega okupacijskega ozemlja, Tudi ta dokument bo nekoč pričal o Lambertu Ehrlichu, ve\v.k.:n ■_ Zini’je profesor Ehrlich premišljevati, za premišljevanje navduševati in resnico, ki jih jo razmišljal, podajati. Po tem ključu bomo razumeli, zakaj je ljubil molitev rožnega ”enca. venec je Marijina molitev, a je obenem pranišljevalna molitev. Razmerje do Marije jo pokazal z romanji k Marijinim eerlevicam, J. I nalaganje apologetike pripelje predavatelja do nekaterih odpadnikov od Cerkve. PckHzr-i ;jc ".a.vo mora], profesor tudi vzroke teh nesreč. Vedno je Ehrlich našel korenine •-•v*' C r* v prevzetnosti duha, ki ni hotel kloniti avtoriteti Cerkve, Zat* je v proda v.-v.j. j:’:; -'oolc-at ;xii:avljal_. da mora sloneti ljubezen do Cerkve na ponižni vdanosti. 'Vcpos-'-- :on.v;r.onti smemo prisoditi pokojnemu profesorju. Odklanjal je farizeizem v vsaki •'ul'ki, o ponižnosti pa je lepo govorjj , torej jo je tudi gojil. Ros je, da je ta krepost duha skrita in težko zazriatna. Prisodimo jo človeku, ki ga ponižanje ne strePonižen človek se zaveda svojih sposobnosti, a ukloni duha tudi takrat, ko je težko. Talca dejanja so Bogu zelo všeč. Anton Vuka in ič BESEDA ZAHVALE. Uredništvo Naše vezi sc dobro zaveda, da je ta slavnostna spor.±nska številka našemu izkrvavelemu profesorju Ehrlichu slavnostna le po dobri volji, ne toliko po vsebini in obliki. Raztepenost Ehrlichovih učencev, sodelavcev in poznavalcem po vseh kontinentih zemlje, nedosegljivost virov ter preobremenitev z delom so onemogočili, da bi bila sppminakafštevilka dostojnejša. Zato oa toliko večja zahvala vsem, ki so se kljub T4vtfr. neugodnim okoli'#inam odzvali prošnji uredništva ■'••er doprinesli svoj delež k 03v'-ži'jvi fr.pomina' na tistega,čigar posnemanje nam more zagotovili l.pso bodočnost. A K Tj O N B S N E T E IC , prošt in dekan, Tinje: pomin na blagopokojnega prof. dr. Lamb er ta Ehrlicha je lep Icakor cvetlični vrt. Različne cvetlice, pa ena lepša kot druga. Spomin na njega je kakor domača pesem. Pesem Slomškova ali Gregorčičeva. Ena kitica je lepša kot druga. Zlasti,koroški duhovniki smo se ob njegovem svetlem zgledu vnesli za dvojno čodnost: Pobožnost do Marijo.' Ljubezen do preprostega naroda. I*_PofeySi’i2st_do_MstS£2..1žOŠj§_USCij§ >••«.« M >>%<*• l» Kllitll""»' 'tHM !*. ■& Rajni Lambort je bil sin znamenito ugledno Ehrlichovo družine v babnicah, Takoj ■' »<; ,,, gf 'jj|:• j|j|J| nad to hišo se vzpenja '.'H strmina, gora, na kat-» i— M II9 f „^ÜTTFi'iT) 111 '*Ty 'iT.zino1,11 Za živahnega Lamborta jo bilo posebno veselje, če so je smol pridružiti romarjusu Ko je bil Lambert žo duhovnik - mostni kaplan, škofov tajnik v Celovcu tor profesor bogoslovja v Celovcu, pozneje vseučiliški profesor v Ljubljani - je vodno in c pet naj raj« nahajal na Svete ViSarje. Pri višarski Materi božji jo prirejal sestonlo i,a dijak? . duhovnike, Pri neki slovesnosti je tam romarjem pridigal o Mariji, Kraljici ■n:’r.r vako gaxl.ji.vo in prisrčno, da se tega šo sodaj spominjamo. Rekel je: Ta ‘t; ••.j \ii. p.*/3o'jno izvolila, Ta Marijina božja pot stoji na takem kraju- da ar- rokaj do-niijijo draga na drugo tri največjo svetovne narodne družine, germanska, slo-v-itn-ra :r, r ^ivvn^kf1-. Nemci na severu in zapadu, Slovenci na vzhodu, Italijani na jugu. Pr; .'ia'-’iji,. ki jo Mati lepo ljubezni in Kraimi'-u, so zbirajo zastopniki vseh treh nar 00.07' Tukaj pri svoji skupni Materi bi najlažje 3iJ.cn ili pravi pravični mir. Tulca j bone na;:prejo uslišani; ko molimo za ljubi mir. Lambert, ov brat, prelat dr. Martin je bil prošt v Tinjah, kjor jo lepa Marijina corkev. Lambort jo volikokrat obiskal brata tam in najraje in najlepše pridigal o Mariji. Kaplan v Železni Kapli (Anton Benetek) jo nekoč povabil Lamberta, da bi imel tam predavanje za Izobraževalno društvo. Govoril je zbrani množici najprej v ccrkvi pri Mariji v Trnju, potem pa v gostilniških prostorih pri Vajoarju. In t’ic'i tu o Maziji, o njenem prvkasic vanju v Lurdu na Franc osi© m. Nobenega drugega govorniku bi no pc.?V.sali tako tiho in vnotc» Kaplanu jc rekel: Pridigaj veliko o Mariji. Po Marijinem örcu pridobimo ljudi, da ostanejo zvesti veri in narodu. XXji„L;iröS/'^n._d.Q.2CS2}Cßatoga_öai:ffi&.. Lambert Ehrlich jo posebno ljubil preprosti narod, delavsko ljudstvo. Oče mu jo bil trden posestnik ter ugleden lesni trgovec, Tam so s e zbirali meščani iz Trbiža ter veljavne osebe iz vse Kanalske dolino. Pa Lambert ni tesal zanimanja za tako družbo. Sel jo k delavcem, ki so prekladali deske ali nalagali los. Kot profesor v bogoslovju ni v odmorih iskal profesorske družbe. Tiho je šel na dvoriščo k dijakom ali v cerkev? kjer je molil sam zaso lerižev pot. Nekoč jo prišla od zunaj mod bogoslovco hujskanja, češ da je profesor Ehrlich prenapeto naroden in da sovraži Nemce. Pa reče odon bogoslovcev: "Pogloj v kapelo. Profesor Ehrlich opravlja pravica1 pobožnost križevega pota'. Ali si moreš misliti, da si bo tam nabiral sovraštva do drugega naroda?11 To je pregnalo vso ostudno hujskarijo in izdalo več kot šo tako prepričevalni razgovori. Lambert je bil v Celovcu škofov tajnik. Nagovarjal je mlade duhovnike - kaplane: Učite se od Zveličarja ljubiti preprosto ljudstvo, delavsko družine. Župnemu upravitelju g. Arnušu v Podljubelju pri Borovljah jc to tako prigovarjal, da je ta res postavil v Podljubelju Delavski dam, ki jo postal prava dobrota za tisti industrijski kraj. Na škofijstvo jc prišel takratni kaplan iz Črne (Anton Bonetek). V Črni je bilo kaldh 1200 delavcev, drvarjev in rudarjev. Kopali in topili so svinec. Prvo, kar je rekel kaplanu, je bilo: Ti, v Orni moraš postaviti Dolavslci dom, Le začnil Že pojdo. Ko jc pri-•ol leak neizlcušcn, ov župni upravitelj v škofijsko pisarno, n.pr.g. Tojnko iz Obir-skega in prosil pojasnila v lcald. zadevi, mu je Lambert rekel polt ih o: Malo počaka J, ti pa jaz napišem prošnjo na škofijstvo. Duhovniki so ga naprošali, da bi jim prihajal po-magc.t na cerkveno shode. Najrajši jc zahajal v industrijske ali gorske kraje, n,pr. na Djokše. Kar čutilo so jo, kako mu prihaja beseda od srca, ko govori gorjancem, delavcem. " Lambort Ehrlich jc sestavil in izdrl knjigo o koroških Sloveneih "Aus dom Vila jot Kamten", Tukaj osvetljuje zlasti krivico, ki se gode v narodnostnem in gospodarskem oziru preprostemu ljudstvu. Po prvi svetovni vojni jc spromljal Lambert Ehrlich kot zastopnik koroških Slovencev ameriško komisijo. Med tom ko so sc gospodje obračali na vaško voljako, navadno na učitcljo, jc Lambert poklical nekatero izmed preprostega ljudstva, n.pit), na Djolcšah Breznikovo mator. Ros, lepi so spomini na blagopokojncga Lambcrta Ehrlicha, Lepi kakor cvctlica na vrtu, lopi kale or kitica domače po3r.ii, ALEŠ ZECHNER, do lean, Žolozna Kapla. . I. NEPREMAGLJIVA KATOLIŠKI MISELNOST + e3K 7S. r. Lambert Ehrlich je globoko dojel svojo poslanstvo v delu za rast •božjega kraljestva na svetu:"Učite vse narode..."Ta Krirtusov testament jc uresničeval v svojem življenju. Do 1. 1920 je posvetil svoje moči in delo svoji ožji domovini in narodu na Koroškem. Pa žc tukaj sc ni izgubljal v malenkostnih vsakdanjih vprašanjih, njegovo srco jc čutilo katoliško, V tem duhu jc vzgajaj, dijake, ta duh je vodil tudi njegovo navdušene govore^.katerimi jo nasičeval s hrano božjega nauka verno ljudstvo. Veliko je duševno trpel, ko jc vidol, da manjka pravega katoliškega pojmovanja in so Icršijo naravno pravj.ee malega naroda, ki hočo katoliško životi in rasti. Po 1, 1920 pa jo raslo njegovo katoliško srce, S študijem in molitvijo si jo pridobil globoka spoznanja K"iRtuaovcga localjostva, njegovega razvoja. Veroval jo nepremagljivo v zmago katoliške in .r' ' Zunanji izrazitega njegovega spoznanja jo bilo plodovito delo za katoliške irlsajon., ,;iil je talco prevzet misijonske misli, da jo v pogovoru znal nehote napeljati ra^gcA' . a lrirj jonsko polje Ccrkvo, Bil»', jo njegova želja, da bi se tudi na Korošlcom v k-:':Vl s'co:‘.'-.ji širila milijonska misel. Prepričan jo bil, da bi/v skupnem dolu dveh naroccv na K jr os kem za skupno veliko misijon-oba znašla v medsebojni ljubezni, v kateri bi nodsebojno spoštovala naravne pravice življonja. Večkrat jc obiskal svojega brata 5,g,prelata Martina Ehrlicha, prošta v Tinjah. Z njim jo napravil načrt ustanovitve misijonsko hišo na I' -roškem, V ta namen sta določila vso prihranke. Kolikor mi je znano, je bilo toisroco.vc Idioma že prod smrtjo brata Martina, ostalo pa po njegovi smrti prevzv.g.knczoškoJ,. Jlr.Adaiuu Ilefterju. Bil je to prispevek za novo misijonsko postajo v St, Juriju pri Šfc, Vidu ob Glini. Tam jc bil svojčas nunski samostan, ki pa jc bil sekulariziran. Samostan u zemljiščem jc bil lcupljon za misijonsko hišo, v kateri delujejo zdaj misijonarji kongregacijo Marijo Pomočnice. Oba blaga ustanovitelja sta hotela, da ostane to popolnoma tajno. XIa_DUH0VN0 ŽIVLJENJE Duhovnik Lanbort sc jc zavedal, da mora biti nje; ova prvenstvena skrb za duhovno življenje. Bil sem skupaj z pjim na osemdnevnih duhovnih vajah pri oo.jezuitih v St, Andražu in občudoval njegov« gorečnost. Gojil jo duhovniško premišljevanje, posebno rad moli.], sv, rožni venec. Sv.maša mu jo bile. vedno novo doživetje zadnje večerjo in visok duhovniško gr. dela. Pogosto jo obiskoval Najsvetejše in se pogovarjal s Kristusom. Njemu je razlagal svoje načrte, Hjega prosil razsvetljenja in pomoči v mnogoterih težkih preizkušnjah njegovega duhovniškega t&aiift. MLajše duhovnike je vedno vzpodbujal, naj skrbijo za duhovno življenje, ki je vir vsega delovanja, V tem duhu je vzgajal študente, katoliške laiko-inteligento, pa tudi vornike vseh stanov ljudstva. Duhovno življenje je usmorjal zavostno marijansko. Pod varstvom božje ilatcre na 3v, Višarjah je zrasel in to nežno ljubezon do Marijo jo ohranil in jo stopnjeval vse življenje. lil ^^9_D^O_INJjESüBjCN4_tJUBEZE^ Vsc svoje noči je posvetil dolu za božje kraljestvo. Ni poznal počitka, ni sc ustrašil nobene žrtvo v dosego vzvišenega cilja. Poleg glavnega poklicnega dela je porabil ves prosti čas za druge socialne delokroge in dušnopastirske delo. Odlikoval so jo v nosebični ljubezni do bližnjega. Opravljal jo telesna in duhovna del', usmiljonja. nikogar ni zavrnil, ki se je nanj obrnil, Vsatoriu je pomagal ali vsaj iskal pota ponoči. Njegoša osebna samoodpovpd jo bila cesto horoična, da je nogcl pomagati drugim. Rszočaranja in grda nehvaložnost tistih, ld. jim jo skazoval dobroto, ga niso ovirala na poti ljubezni. dr. IVAN LUČOVNIK, župnik v Št. Jrnžu v Rožu ili smo čotrtolotniki v celovškem bogoslovju, dr. Ehrlich pa stolni lca-; plan v Celovcu. Mislim, da je bila to njegova prva dv.šs opast Jr ska posta-\ ja po končanih študijah v Inomostu, Parizu in Rimu. Č; jo z:- vsb njego-'' < vo življenje stalo v znamenju plamenečega idealizma, ta1;.} še posebej prva leta dušnopast irskega delovanja, ko je bil še ves v o\ j nu ‘/tisov večnoga mosta, Vsom je hotel biti vse. Nas slovenske bojpul-^rso jo vabil k sebi, da bi nam dal kaj svoje navdušenosti t.1 p v- .jeßC. idealizma. i V Colovcu sc jo posebej trudil za italijanske delavce, za katoiih duše bi sc ja sicer nihče no brigal- Zbiral jih jo v iz venooricven:. h konferencah, vsako nedeljo popoldno pa jim je pridiga?, v roranski kapeli mestne stolnice. Rad sem so udeleževal teh(cerkvenih italijanskih prireditev. Kakor mi je pozneje pravil, je doživel v tem svojem“^ Italijani marsikatero razočaranje. Ubrebiti jo bilo to prvo v njegovem nesebičnem in požrtvovalnem delovanju. Ker sc jo preveč gnal in jo šlo vsestransko delo preko njegovih moči, je začel bolehati. Doloval sem bolj na periferiji Koroške, Tesnejša pa jo postala ta zveza ob in po plebiscitu. Na pariški mirovni konferenci so je boril za svojo ljubljeno slovensko Koroško, v pismih jo priporočal molitvene ure in na njegovo pobudo je ukazal generalni vikar Randl za nedoljo pred plebiscitom molitveno uro v vsom plebiscitnem ozemlju. V nofecm pismu' iz Pariza imenuj c Koroško "myst curium iniquitatis" - "skrivnost hudobije"; pravica slovensko Koroško so mu je zdela tako jasna in vendar ji ni bilo mogoče prido* biti zmago. Po plebiscitu je živel sicer izven Koroške, toda njegov duh in njegovo srco sta bila rvid nami. Ko sen bil pri Zilji, som ga obiska vrl pri njegovem očetu v Gorjah in v Žab: J.cah, Na Višarjah, kjer jo v počitnicah pomagal v dušnem pastirstvu, se jo vedno poscbr.o razveselil nas, koroških romarjev in nam jo govoril z istim ognjem in navdušenjem kakor nekdaj kot kaplan v Celovcu. Prihajal pa je rad v St. Janž v Rožu, kjer je imel govore z:, možc^ in fante, rad pa jo pridigal tudi vsej fari. Zadnja njegova cerkvena konferenca v Št. Janžu bi sc morala vtJ.*ti na cvetno nedeljo 1938, toda ta- krat 3mo bili žo priključeni tretjemu rajhu in seveda ni voč mogel priti. Kako nespremenjen optimizem ga jo spremljal tja do izbruha druge svetovne vojno, naj povodo tilo odstavki iz nekaj njegovih pisem: 11 Tv o ja voščila no nasla^vesel odmev v mojem srcu. Moj optimizem jo stvarno in idejno upravičeni Tebi želim več optimizma v bodočem letu* Ps, 95 v božičnem nokturnu in v božični maši pojorNebo naj sc veseli, vriska naj zemlja, buči naj morje in vse, kar je v njem, raduje naj se pokrajina, Sumijo naj drevesa (seveda od vesolja) prod obličjem C-ospodovim, leajti prišel je'. - Če so naj torej vse našteto mrtvo stvari vesele, bi se naj jaz ne? Mar mi je žalost in pesimizem’. Davno bi ga pokopal na dno črne zemljo, če bi ga imel,...Zdaj imam pred seboj problom čarovništva v Indiji in Ocoaniji in mistorijc poganskih narodov, Ti se smo- jošl Tako jo zanimivo, da bi kar naprej študiral ta jr oblem,.," Ljubljana, 26,9.1934 "....Pri Tobi sem sc parkrat^iimo vozil in zavidal Tvoj Tu* olfiulum, Zdaj sem bil na duhovnih vajah. Toda St, Janž mi ne uide, že kar čutim potrebo, da svoj lahko poskočni optimizem ohladim v hladnih prijemih Tvojega pesimizma. Sa,} bom lahko kar za pa» dni tja prišel..." "V duhovnih vajah, ki sem jih delal po Horcioru, sem spot iz nove strani spoznal spocifično duhovno stran našega dela: ‘offerre, benodicore? prascsso, nrr.edicr.ro,,,1 Gotovo sen se večkrat preveč vdal vnanjim zapo- oli , _ --------- ..... v . . .... . Je trebti. njim priporočati. Pesimizem jo neosnovan, ker temelji na glupi ideji, da jo človek sani, torej individualizem. Piši mi še in izzivaj, bon reagiral..." Ljubljanski ’'Slovenec" je prinesel v številki cd 26, marca 1937 uvodni članek: "Bog, zakaj si mo zapustil?" Kakor da bi ga pisal dr. Ehrlich v prodslutnji težkih dni. Samo on odstavek iz njega: "Sluzil se Ti kot Tvoje orodje, kot Tvoj poslanec, kot Tvoj pokorni sluga. Hotel gen v svetu prižgati Tvojo luč ali vsaj majhno luč, ki bi bila ob Tebi prižgana. Hotel sem polagati Tvojim trpečim stvorom, Tvojim otrokom, ki sedijo v temi in mrazu,da bi so ogreli. Saj zoper to ne moreš biti, pa saj tudi nisi bil, Ti sam si me poklical in jaz nisem nastopil svojevoljno, ampak sem poslušal samo Tvoj glas in sem sprejel Tvoje naročilo čisto zakonit o in pravilno, "Kljub temu mi nisi pomagal. Vse loži zdaj v ruševinah, ne samo to cli ono noje delo, ampak vse moje delo sploh, vse noje življenje jo bilo zgrešeno. Hoja vera, moja ljubezen, moj trud, ki sem ga zastavil za to, o Čemer ni je reklo moje srce, da je To-bi ljubo, da je Tvoja volja in Tvoj izraz, vse j*., bilo zaman..." Pisal pa je te tožbe velik katoliški mislec, eden največjih ali pa morebiti največji, kar se jih je rodilo ob prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja. Fistao 'tegfij-uvodnika je bil član Jezusove .družbe. dr. FRANC ZEICHEN, župnik v St, Rupertu pri Velikovcu er som trenutno - zaradi nabave novih zvonov in predstoječe škofove vizitacije - izredno zaooslen, morem začrtati samo nekaj nisli. Dr, Lambert Ehrlich je bil v desetletju pred in mod prvo svetovno vojno nesporno dejanski vodja koroških Slovencev, akoravno je vsled svoje skromnosti sta.l san bolj bolj v ozadju in je stavil ‘druge v prve vrsto. Bil ju initiator in spirltus agens vsega katoliškega prosvetnega dela med tem najbolj zanemarjenim in duševno najrevnejšim delom slovanskega naroda. Kakor ga je ljubezen Kristusova nagibala, da se jo zavzel in vedno zavzemal za socialno najšibkejšo sloje, delavce in kmete, tako je iz iste ljubezni posvetil vse svoje moči in vse svoje delo tistemu narodiču, ki je bil v neenaki borbi malih narodov za življenjske pravice izpostavljen najhujšemu pritisku in brez vsako zaslombe pri vodilnih evropskih in izvenevrop-3kih narodih, to so bili koroški Slovenci. Dr. Lambert Jährlich je bil ustanovitelj Slovenske krščanske socialne zveze za Koroško (menda 1.1908 ali morda nalo prej) in ves čas duša vsega njenega delovanja. On je dajal idejo, določal smer delu, snoval programe, organiziral prosvetne tečaje in večje manifestacije, verske in narodne, nastopal neštetokrat kot govornik, pa vodno, kolikor je bilo mogočo, javnosti slcrit ( v listih se njegovo ime ni veliko imenovalo, čeravno je on največ delal). Posebno pažnjo in skrb je posvečal duhovnikom kot voditeljem ljudstva, Zanjo je ustanovil duhovniško združenje "Sodalitas Ssi Cordis Jesu, ki naj bi pouagala,duhov-1.3.‘cen v ase etilnem in dušnopast irskem pogledu. Tudi tulca j -jo bil vos čas dejanski du-hocai vodje,« Istotako pri slovenskem katehet.'.: *:c:n ..vuštvu,. 11 Sodalitas" je bila prva tOTtfStna organizacija v'škofiji in jo dala po. >■:.,?.*> vadi nemškemu delu duhovščine, Ehrlichova posebna skrb jo veljala v še več,;i nori vzgoji bodočih voditeljev ljudstva, duhovniških in laičnih. Zato se je skupaj s svojin bratom prelatom dr, Martinem Ehrlichom veliko udejstvoval kot svetovalec pri Akc.demi.ji slovenskih bogoslovcev v celovškem bogoslovju in tam dajal direktive, nasvete, vzpodbujal k delu, pravilno u-smcrjal itd« Za študente, ki niso mogli biti sprejeti v škofijsko nato semenišče, je po mnogih letih intenzivnega pastirovanja in po mnogih trudih in težlccČah ustanovil "Slovenski dijaški dom", To je posebno poglavje, o katerem bi vedel najve* povedati g> župnik Dobornik v Glinjah, ki je bil prvi starešina študentov v ten. domu, V počitnicah jo zbiral Lambert dijake k sestankom po planinah (takrat so bi.li nastanki srednješolcev še ore povedani), žrtvoval veliko case, .truda in denarja za dobei ut. jv n takih sestankov. IIozv širokega obzorja in daljnosežnih pogledov je mladim fantom odpiral oči za velika vprašanja in probleme lastnega naroda, pa seveda tudi drugih narodov in co- lolcupnoga Človeštva; učil nas je glodati na vsa te vprašanja z vidikov Irrščansko vere in tako iskati zanj oc’inö pravilne rešitve. Vzgajal nas je ne samo z učeno, vneto besedo, tcmvoč Se bolj z lastnin zgledom pristne, otroške vernosti in vdanosti do sv. Ccrlrvo. V tom pogledu jo veljal ned dijaštvam kot nesporna avtoritota» Koliko je na tem poljy ustvaril, kako globoko jo sogal njogov vpliv, ni mogoče v toh črticah zadostno označiti. Kot posebno značilno lastnost v Ehrlichovem značaju bi označil njegovo nesebično ljubezen, ki se je vso žrtvovala za resnični blagor našega ljudstva in V30ga človeštva, ne da bi pri tolikem delu isleal kaj svoje slave, svojo koristi, Odpovedal se je osebni udobnosti, da bi mogel streči drugim in pomagati. Tudi njegova ponižnost se je polizala večkrat v lopi luči, če je n,pr. mirno trpel, da sc je tu pa tam wdi kritiziralo njegovo dolo od strani bogoslovcev in drugih. Dandanes se tolikrat rabi ali boljše rečono zlorablja beseda "ljudski duhovnik"« Lambert Eh /L:', oh je bil že desetletja prej in v času, ko to še ni bilo moderno, ljudski duhovnik v p-.c vem pomenu besede, prav po zgledu in v duhu Kristusovem; bil je med študenti in med preprostim ljudstvom kakor eden izmed njih. MANA ANDREJČIČ, Bistrica v Rožu (Pismo preč, g. dekanu J. Foinigu pri Gospe Sveti) Bistrica, 6. marca 1950 Častitljivi gospod Joži! Vaše pisanje mo je zelo razvesolilo in sporočam spomine na mojega sošolca Lamber-ta Ehrlicha. Opair.v'Jrte mo, naj vam napišom životopis od njegovih mladih lot. Jaz so no vem več velijo >':pcc. ker smo bili še premladi in bila sem samo dve Z I \r 7» bnicah - od dosetege o..- 'Vunejstega leta, potem pa so nam stric umrli,- Lamberb Ehrlich so je žc zgodaj cotiftaJ. za csorlcev, bil je ministrant še zelo mlad. Duhovniki, o o gr. imeli zelo radi. Bil je priljubljen pri vseh ljudeh, rad je pol in bil zmeraj v' re.\. Bil je še prccej mlad, ko so ga dali v Celovec študirat in jo prišel na počitnicc domov in je z zmeraj pol: Svet, svet, svet - in ni zastonj pol, kor si je žo v mladih lotih izbral duhovski poliic. In še ono voscljo je iniol: do ženskega delaj rod je hekljal in Strikal in tudi šival irao&a na porilo in sc ni sramoval, ko jo kel po cesti, da je štrikal. To jo vse, kar vom. Vas lepo pozdravljam, Nana Andrejčič. SIMON F E R Č N I K , Bistrica v Rožu. Dr* Lambert Ehrlich so je okrog leta 1904 in dalje zelo zanimal za ustanavljanje delavskih in izobraževalnih društev, ki so se v tistom času ustanavljala po slovenskem Kovoškpm* 3il jo tudi voditelj takratnega mladinskega gibanja na slovenskem Koročkam. Bil je iz-<*rston organizator. L. 1905 je ustanovil Slovensko delavsko društvo v Podljubelju, v istem Sasu so postavili v Podljubolju tudi delavski dom, v katerom jo imelo in La:, zaslombo vse slovensko gibanje v Podljubelju in ola*og Borovelj. V slovenskem delu Koroške sc je takrat ustanovilo v toku desotih let 42 izobraževalnih društev, katerih duša je bil v glavnom dr, Lambert Ehrlich. Na tem organizatoricnem polju je s voliko vnemo doloval prav do prve svetovne vojne,- Po plebiscitu pr. je moral, kakor še drugih 30 duhovnikov, zapustiti slovensko Koroško in se preseliti v Jugoslavijo, Tam jo dobil na slovenski univerzi mesto profesorja. Sveta vera in slovenski materni jezik sta bili za njega dve svetinji, za katori so je vnem"! z dušo in telesom. Meni ostane v trajnem spominu. B6ditc prisrčno pozdravljeni. Forčnilc Simon, bivši dolavcc v tovarni. §2or2£ila_urcdnita: Ta spominska številka jo mišljena kot skupek gradiva, ki naj bo nokoč podlaga za izčrpen življenjepis pok, profesorja Ehrlicha. Zato urednik ni ničesar črtal iz poslanih prispevkov, marvoc jih je priobčil, kakor jih jo prejel. Številka velja kot dvojna številka - za maj in junij. Prihodnja številka Našo vozi bo zato izšla sredi junija za julij. Spominsko številko smo tiskali v nekoliko večji nakladi. Dobiti jo morejo tudi nečlani, dokler no poide. Pišite ponjo na naslov urednika: Franci Pajk, 41. Sylvan Avo., Toronto, Ont., Canada. Louisu Adamiou jo med drugo svetovno vojno uspelo, da je nekaj časa užival zaupanje predsednika Roosevelta ter veljal kot neke vrBte svetovalec Bolo Hiša v jugoslovanskih zadevah. S tem so dobila Adamičeva mnenja o medvojnem razvoju v Sloveniji in Jugoslaviji značaj vocjo pomembnosti in^so imola verjetno nekaj vpliva na govojno u-sodo njogove rojstne domovina. Ko je doživela tudi Amerika kmalu po zaključku vojno komunistično nrevaro mirovnih načrtov in upov, jo padci Adamič v pozabo tor postal neraben.V poučenih ameriških krogih jo poslej voljal Za prijatelja komunizma. L. 1945 ^0 izdal Adamič v Ameriki knjigo "% Native Land" (Moja rodna dožola), ki jo jo mtfgcca označiti kot apologijo in opevanja titovskega državljanskega pokolja, zlasti se v Sioveniji. V poglavju "Smrt pred oerkvijo" je skušal Adamič v zapadnem svetu opravi.lti komunistični umor Lamberta Ehrlicha. Glavne Adamičeve trditve v to j zvezi so: Prof. "Ehrlich je bil glava...klorikalnuga možganskega true ta...duhovni poveljnik KA in...’.močkoga gibanja Slovenskih fantov.. Analizo ozadja (E. umora -op,ur.) V3aj izza l9.$o so potrdilo, da je bila SLS ped Ehrlichovim vodstvom ostro protikomunistična in da je Ehrlich neprestano napadal kot komunisto ljudi, ki so bili lo pro-tiklerikalci - nasprotniki političnih duhovnikov.. .Ko str. Mussolini in kral^ Viktor Emanuol uradno priključila doljnjo Slovenijo italijanskemu cesarstvu, jo fašizem sklenil, da morajo vsi študentje .. otopiti v GIL ali GUF ... preko prof. Ehrlicha so italijanski organizatorji uporabljali (pri tem) katolicizom in proti-koinunizem.. .Zgodaj maja 1942cr.se igrali stražarji vlogo italijanskih obvesčovalcov... Italijani so tedaj polovili pro-OF mladino in jo odvlekli v .V.onoontracijska taborišča v Italijo." V;potrdilo teh svojih trditev jo Adamič na koncu tega poglavja ponatisnil "uradno" komunistično^"obtožnico" proti prof. Ehrlichu, ki je bila po uboju objavljena v "Slovonskom Porocevalcu". Iz nje navajamo glavno točke, povzoto is Adomicovo knjigo: Prof. Ehrlich"jo dal na razpolago okupatorjem svojo zločinsko Stražo..V svojem listu "Svobodna Slovenija" jo objavljal napado na poodinco,nakar so jih Italijani aretirali. .Bil jo v tesnom stiku z italijanskim povol js tvora,. OF - ljudje so vidoli na mizah (italijanskih oblasti) kuverto, označono z "Dr. Ehrlich"..Smrt tioočov talcev jo pripisati dejstvu, da so Ehrlich ali njegova zločinska Straža dali imena. Italijanom. .Z njim vred ja bil likvidiran Viktor Rojic, član Stražo in njegov sodolavoc v vseh zgoraj navedenih zločinih..." Gornjo navedbe navajamo, da bodo vedoli tudi oni Slovonci, ki Adamičevo knjigo niso brali; kakih lazi ao se posluževali morilci prof. Ehrlicha colo v domokratičnom zavezniškem svec-u, -it* bi opravičili svoja krvava 2:1 odo la in zakrili evc jo komunistično "osvobodilno" cilje,, Pri tej provari je bil Adamič njih najbolj dragoconi pomočnik. Da bi svojo propagando v prid komunističnega zacmžnjenja svojo rodne zemljo bolj prilagodil zapadnomu skepticizmu, je zavil svojo zlagano, od OF pripravijono zgodbo o prof. Ehrlichu v m Blodnjo "rezerv ir,. p-Lpcmbo v obliki razgovora z g, Snojom:"No poznam v soh dojstov, ki so obdaj-.:!. . . ’w (pref. E. )Toda iz tega, kar sto mi povodali, jo - mislim - varno zakljucitir cU. jc -»j..-, vvij dolno usmerjen za 00, čo jo bil*odlocon protikomunist do poslodnjogu t luk;-.h ovoje bitja; in co jo bil dol tistih, ki so potovali v Rim, da bi izrekli 0lovora xc;; .‘.noet Vik-'-er.ju Emanuelu in Mussoliniju. Kot tak je bil z mojega stališča C0'f:apnile. .;i da tovali Taka "pogojna obsodba" naj bi prepričala tudi najbolj skopt:’,cj.c ^apadnjako. jo g, Adamič "pozabil" pristaviti, da pref. Ehrlich ni bil :!dc 1 tl viih» ki sc ali v Rim". G. Adamič tudi ni nikjer in nikdar doprinesel dolcaae’* ;a ostale s Sovo- 0 po-svo jo ^ — » ” ■ W — • - - — V M. *- J ^ • V* * VA Vrtk» -J -• I .. w ft» i UL«. U * U J W trditve o prof, Ehrlichu. Kako bi tudi mogel, ko jih nimajo niti njogO'-i informatorji in prijatelji, ki so prof. Ehrlicha umorili. Nimajo jih, kor jih ni. 1.1 ni jih.-, kor jo njihova "obtožnica" izmišljona in "obsodba" zlagana. Nasprotno pa vodo vsi Slovonci, ki so vsaj nekoliko poučoni o slovonskom javnom žifljonju pred vojno in dogodkih med vojno 1 1. Prof. Ehrlich ni bil nikdar svotovaloc SLS v "nopolitičnih zadovah", "glava klerikalnega možganskoga trusta", no "duhuvni povoljnik KA in Slovenskih fantov" in sovoda tudi ne"urodnik Svobodno Slovonijo" 2. Ehrlich jo bil do zadnjoga vlakna proti Osi-oz. jo bil zanjo v smislu Adamičevega dokazovanja ox anticomunismo prav toliko za Os kot Attloo, Roosevelt ali Churchill, .’rdno jo zaupal v zahodne domokracijo in njih zmago, komunizom pa jc odklanjal, ker jc protiverski in totalitaron - šo bolj doslodno kot nacizem in faoizom. Os in njo- no idoologijo je odklanjal kot preverjen katoličan in slovenski narodnjak. p. Prof, Ehrlich je bil pod tajnim italijanskim policijskim nadzorstvom kot s lovom ki iredontist in znan anglofil, Adamičevo kuverto, označeno z "Dr. Ehrlich“/ V V so plod dominijijc. Mogoča jo kdo vidol kak uradni 3pis z njokovim inonom, toda v njon so bili podatki» ki jih jo italijanska policija zbirala proti njemu« Bil jo namreč obdozon sodolovanja z jugoslovansko londonsko vlado. Las j- poročilo o njegovih sestankih s karabinorakim majorjom Bruschettijem, Edino, kar dozi, jo^doj-stvo, da jo dva ali trikrat odločno intorvoniral za izpust akademikov iz množično internacijo in to na tak način, da so ga vrgli iz uradai 4. Ob znanih ljubljanskih racijah, ki jih omenja, Adamič, so odvedli Italijani v koncbntrucijska taborišča skoraj vso takrat dooogljivc stražarjo. 5. Prof. Ehrlich je javno obsojal in odločno protostira.1 proti stroljqSfiju tal-cov, proti italijanskouu požiganju vasi in odvajanju Slovencov v italijanska taborišča. Zaradi Ehrlicha-ali'.Stražo pa ni bil ustrcljon niti en taloc. 6* Prof. Ehrlichu jo bilo mnogo na ton, da bi 00 znanstveno dolo na vooučilioču tudi mod okupacijo po možnosti nemoteno nadaljevalo, da bi se mogla mladina takoj po vojni vroči pripravljona na dolo za obnevo porušono in razkosano domovino. Mladina mora etudi’:ati, jo govoril. Zato je akadomikon odsvotoval sodolovanjo pri Vaških otrazah ia sevoda tudi pri partizanih. V tem jo bil sovoda v opreki s komunisti, ki so zahtevaji, da so mora univorza zapreti, vsa mladina pa naj gre kot klavna živina v hribo. 7. Prof. Ehrlich ni izdal niti onoga sanoga človoka, najsi je bil so tak komunist. Adamic sam priznava, da jo šol na Dunaj reševat komunista Kidriča. Tiati pa, ki smo bili bližo prof. Ehrlichu, vomo razon toga, kar jo navodono v torn opominokom zborniku, so to: 1. Akademik Rojic, ki jo bil ubit obonom s prof. Ehrlichom, ni bil no "tajnik", no "oodolavoc" prof. Ehrlicha - razon pri rož:ion voncu v stražarski izbi, pri sv. masi v Cirilovem domu in pri dolu Vincencijovo konforonca za akadomiko. Ta nodolzni fant - rosničm anina candida - je moral umroti samo zato, ker jc bil polog prof, Ehrlicha v trenutku n j o g o v^o rr a umora. Edino "orožje", ki ga jo imela pri sobi ta profesorjeva "tolecna straža"(Adamič, str.175),jo bil - rožni vonoc. Tomu so bilo pričo stotine 1jubljančanov, ki so tisto jutro počastili trupli eboh nu-čonoovv Stroliški ulici, 2. Adamičev lastni brat v Ljubljani - o čigar medvojnem in pevejnon zadržanju jo Adamič poln hvalo v svojon biltonu josoni 19^9 - j° sodeloval z uccnci prof. Ehrlicha pri izvrševanju Ehrlichovo slovenske oporcko, ko jc so dolgo po uboju pro-fosorja skupaj z njimi zaupno pripravljal načrt za gospodarsko obnovo Slovenijo po vojni. Ta Alamict: f lastni brat jo poslal Lojzetu v Amoriko a priporočilnim komentarjem podtalno k;jigo '{.ar od srodi Evropo", v katori 00 izdolali na pbdiagi Enrlicho-vih točk o 'E lovonckfjm problomü" nokatori njogovi uccnci po njegovi omrti program za osvobojeno Siovonijo. Isti Adamičev brat jo dal Cirilu 2obotu - onemu najbolj znanih in grTi’.h stražarjev ter najozjonu mo dvojnemu sodolavcu prof., Ehrlicha - ko jo ta zapuščal Ljubljano jeseni I9A5, da bi prišol na svobodni Zapad, spremo piano za brata Lojzeta v Ameriki. V ton. pismu jo označil in priporočil Zebota kot predstavnika mlado slovensko katoliško gonoracijo, k', je bori in dola za osvoboditov in ro-sitov Slovonijo, G. Adamič naj o teh stvareh co::o vpraša svojega brate.... Profesor Ehrlich jo bil v vsem ovoj on ž Ivi jem 'v ^jn dolu preblizu Bogu in pravici, da bi bilo komur koli mogočo unazati njega-»' hlooc. či epemin i;i zgled, ki ga jo zapustil Bvojonu preganjanomu narodu. (V ono strnjena sestavka dr,C.2, in dr,M.P,) + + + P,S, Gornja kratka zavrnitev Adamicovoga potvorjenega prikaza p,ref. Ehrlicha jo nomonjom prodvaon onin, ki 00 brali Adaničovo knjigo, pa sami ro p 1: na j o dogodkov iz zadostno bližino, da bi mogli spoznati vso potvorbo. Upamo, da ro bo kodaj ponudila prilika, da bo mogočo to popacono podobo pok, profesorja Ehr 1 if.ha popraviti tudi za no-Slovonco, ki so 3i ustvarili napačno predstavo o razmerah v donovini prav na podlagi Adamičevo knjigo, ki jc prikazala dogodko doma v zgrešeni luči. Ur-dnintvo. Zaradi narasloga gradiva in^s ton povočanoga dola so jo izid številko nekoliko zakasnil, za kar prosimo opr«*šconjat Številki jo prilozona priloga: Fotografija pok. v-fonorja na pločniku Streliško ulico po uboju - v Kanadi je bila iata fotografija .»javijona v St.Cathr.rirrs Deanory Catholic Year Book 19^0 kot ilustracija k Članku r , Janka Pajka "What Made Europe Suscoptiblo for Communism? tor takot podobico. Jtovilke. je bila zaključena 29* aprila 195°» Prihodnja številia i.iido oredi junija. GOSPOD BOG VOJNIH CET, DAJ RAJNEMU VEČNI MIR, NJEGOVA SVETA MU CENISKA KRI PA NAM BODI V BLAGOSLOV V BOJU ZA TVOJE KRALJESTVO jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii 'iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiTi + Univ. prof. dr. LAMBERT EHRLICH *18. sept. 1878 +26. maja 1942 "KER JE BIL BOGU VSEC IN JE ŽIVEL SREDI GREŠNIKOV, GA JE VZEL. UMRLI PRAVIČNI PA OBSOJA ŽIVE HUDOBNEŽE. KONEC MODREGA VIDIJO, SICER PA NE RAZUMEJO, ZAKAJ GA JE GOSPOD VZEL V SVOJE VARSTVO. VIDIJO IN ZANIČUJEJO NJEGOVO SMRT, BOG JIH BO PA ZASMEHOVAL RAZDROBIL BO TE NAPIHNJENCE, DA BODO BREZ GLASU IN JIH BO IZRU VAL IZ TEMELJEV IN POPOLNOMA BODO BREZ TOLAŽBE. VZDIHOVALI BO DO IN NJIHOV SPOMIN BO PREŠEL. K OBRAČUNU SVOJIH GREHOV BODO PRIŠLI VSI PREPLAŠENI IN NJIHOVE HUDOBIJE JIH BODO OČITNO TO ZILE. TEDAJ BODO STALI PRAVIČNI Z VELIKO SRČNOSTJO PRED ONIMI, KI SO JIH STISKALI IN ZANIČEVALI NJIHOV TRUD." (MODROST 4, 1-19) -