Mariborski j PŽltnfKirpTji?Mi v fiafdvInT; cmn'o® Leto II. (IX.), štev. 255 Maribor, četrtek 8. novembra 1928 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov V6ak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čet uv. v Ljubljani ŠL 11.409 Velja mesečno, prejemaš v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Dls Telefon: Uredn. 440 Uprava 459 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglasi po tarifo Oglate sprejema tudi oglasni oddelek •Jutra" v Ljubljani, Prešernova otlea It, 4 „Polla“ proti dr. Korošcu VSA SRBIJANSKA JAVNOST SE Z GRAŽA NAD KOROŠČEVO KON-FISKACIJSKO PRAKSO. — »POLITIKA« ZAHTEVA. DA SE DR. KO-ROŠEC CIMPREJ UMAKNE. — KONFERENCA ZASTOPNIKOV GO- SPODARSKIH KROGOV. BEOGRAD, 8. nov. Včerajšnja ponovna zaplemba »Vremena« in »Politike« radi polemike, ki se je razvila povodom dr. Nedeljkovičevega članka, je izzvala v vsej beograjski javnosti veliko ogorčenje proti dr. Korošcu. Današnja »Politika« objavlja na uvodnem mestu obširen članek, v katerem ostro napada dr. Korošca in mu očita, da pokazuje svojo moč in »sposobnost« samo s konfiskacijami listov. Korošec si ne upa nastopati proti avtorjem teh člankov dr. Nedeljkoviču, Pribičeviču in Mački! pač pa skuša braniti državo s k' 'Akacijami listov. »Politika« vidi v tem najboljši znak, da je dr. Koroščeva vlada popolnoma nesposobna za sanacijo težkih notranjih prilik iti da je zato najbolje, da čimprej izgine s površja. BEOGRAD, ,8. nov. Sinoči se je vršila pozno v noč trajajoča konferenca zastopnikov gospodarskih krogov s predstavniki Narodne banke in ministri gospodarskih resorov. Na konferenci so zastopniki gospodarskih krogov izrazili svoje želje in zahteve, nanašajoč se na sanacijo gospodarske krize v naši državi. Predvsem zahtevajo komercalizacijo državnih pod jetij, večji vpliv prečanskih gospodar skih krogov na državne ustanove in zlasti izboljšanje prometa. O vseh teh vprašanjih se je razvila obširna razprava, v kateri so zastopniki gospodarskih krogov, med katerimi je bi! tudi odposlanec ljubljanske Trgovske zbornice, zelo ostro kritizirali gospodarsko politiko vlade in naglašali, da je katastrofa neizbežna,* ako ne pride takoj do radikalnih ukrepov v svrho temeljite sanacije razmer. Konferenca pa se je seveda razšla brez vsakega pozitivnega rezultata in so se morali zastopniki gospodarskih krogov, kakor je že običajno, zadovoljiti samo s praznimi obljubami posameznih ministrov, da bodo po možnosti skušali vstreči njihovim željam. PARIZ, 8. nov. Kralj Aleksander in kraljica Marija sta bila danes od pred sednika francoske republike Don-mergua povabljena na kosilo. Kralj je obenem izrazil željo, da bi se osebno seznanil z vsemi vodilnimi francoskimi politiki. Vulkan Etna Se vedno bruha LAVA JE DOSEDAJ UNlClLA ŽE DVE VASI TER UNIČILA TUDI VSE PROMETNE PROGE OKOLI ETNE. Titulescu odklanja mandat za koncentracijsko ulado BUKAREŠT, 8. novembra. Danes zjutraj je prispel Titulescu in je imel takoj po svojem povratku iz inozemstva konferenco z zastopniki narodne kmečke stranke, nakar je bil sprejet od regent-skega sveta v daljši avdijenci. Regeniski svet mu je ponudil sestavo koncentracijske vlade, kar pa je Titulescu odklonil, ker ie dobil že vnaprej zagotovilo, da narodna kmečka stranka v taki vladi ne bi sodelovala. Titulescu smatra, da tvori edini izhod iz sedanje vladne krize na Rumunskem ali homogena vlada narodne kmečke stranke ali pa absolutno nevtralna vlada, ki bi izvedla svobodne volitve še letos. Pogajanja v tej snieri se nadaljujejo in je pričakovati, da pade do sobote odločitev. Potniški uagon u ognju SUBOTICA, 8. novembra. V potniškem vlaku, ki vozi iz Vel. Bečke-reka v Subotico, je nastal v nekem vagonu tretjega razreda nenadoma požar. Nekdo je imel s seboj steklenico špirita, ki jo je položil pod klop. Steklenica se je razbila in tekočina se je razlila po tleh. Ko je nekdo zažgal cigareto, se je špirit vnel, nakar je bil v trenutku ves vagon v plamenu. Potnikov se je polastil panični strah. Hoteli so potegniti zavoro, da bi ustavili vlak, a ta ni funkcijonirala. Nato so s streljanjem iz samokresa opozorili vlakovodjo na nevarnost, ki je končno vlak ustavil, nakar so goreči voz odklopili iz kampozicije. Neka ženska, ki je že poprej skočila iz vlaka, je dobila težke poškodbe in si je vrh tega pretresla možgane. Prispevajte m apoamuk Kralju Petra v Mariboru maščeuanje preuaranega moža STE! TIN, 8. nov. Tu so našli včeraj inž. Fahla in gospo Ireno Krohn mrtva. Oba sta imela več težkih urez niti. Poleg gospg je ležal težko ranjen njen mož, zavarovalni uradnik Ivan Krohn. Iz raznih pisem, ki so jih našli, je razvidno, da gre za veliko tragedijo ljubosumnosti. Očividno je Krohn najprej usmrtil inž. Fahla in svojo ženo z britvijo, nato pa pognal še sebi kroglo v glavo. Tuči pri Rotschilču samomori Včasih bi človek mislil, da odhajajo prostovoljno na oni svet le ljudje iz revnih slojev, ki si pri vsej svoji pridnosti in poštenosti ne morejo usvariti eksistence. Naslednji slučaj nas pa prepriča o nasprotnem! Celo vdova barona Rot-schilda, 651efna žena, se jc s svojim sinom znanim iz mnogih afer, skušala spra viti s sveta. Povod za samomorilno misel je bil neka obsodba, s katero je bila združena eksekucija. Ko so prispeli ekse-kutorji v stanovanje baronice, sta mati in sin. v silnem razburjenju spila večje doze veronala, tako da so ju morali prenesti v sanatorij. Male nezgode od včeraj. Pri delu si je zmečkal prste desne roke 171etni ključavničarski vajenec Kaiser Franc iz Vjhanove ulice.' Poškodba ni nevarna — Neki brezobziren kolesar pa /e v Krpanovi ulici v Studencih podil na tla 5 letno Olgico Granduč, ki je dobila na čelu sicer precejšnjo rano, ki pa k sreči ni nevarna. — S kolesa pa je padel Herbert M. iz Koroščeve ulice in sicer po lastni neprevidnosti. Poškodoval si je levo roko. Vsem trem je rešilni oddelek- prožil prvo pomoč. Poškodbe vseh ,3 so lažje narave. MILAN, 8. novembra. Sedanji izbruh ognjenika Etne na otoku Siciliji je po svojem strašnem uničevalnem delu mnogo usodnejši kakor je bil izbruh pred petimi leti pri Lingue Glos-si, ker se je takrat pomikala lava po nižinskem ozemlju zelo počasi in ni dospela niti do Lingue Glosse. Sedaj pa se vali lava po strmi strugi zelo hitro in je že vdrla v vasi ter pretrgala glavne prometne linije. Ker se je prvi izbruh lave dne 2. t.' m. ustavil že po 24 urah, je bilo prebivalstvo trdno prepričano, da jc že odstranjena vsaka nevarnost, ko ga je nenadoma presenetil nov izbruh na Monte Naci. Ognjeni tok je hitreje kakor se je pričakovalo, prodrl v vasi Mascali in Nunziata. pretrgal železniško progo, ki vodi okrog Etne in ogroža sedaj tudi sicilijanske glavne prometne proge državne 'železnice Messina-Catania ter obalno cesto.* Glavni ognjeni tok se-vali ob Strugi, ki gre skozi vas Mascali, vendar pa so v strugi na (več krajih velike kotline, da obstoja še vedno nada,'.,.da_j lava vasi ne bo popolnoma porušila.7 Predno je prišlo do najnovejšega izbruha ognjenika, je bilo slišati grmenju podobno bobnenje in bučanje. Lava se vali samo iz žrel, ki so nastala že leta 1865. Gasilci in mestna policija patanie so odredili izpraznitev vseh ogroženih vasi. Minister za javna dela Tu-rati je prispel včeraj popoldne z letalom v Catanio in vodi osebno pomožno akcijo za prebivalstvo. Del hiš v Maskanju in Nunziati je že postal žrtev žareče lave, istotako tudi kolodvor v Nunziati. Oblasti poskušajo skupno z državno železnico organizirati zasilni promet s prestopanjem. Rim, 8. novembra. Izbruh vulkana Etne zavzema vedno kotastrofalnejše dimenzije. V minuli noči je lava zajela že vso okolico in je popolnoma uničila tudi že železniško progo okoli Etne. Mestece Mascani je čisto izginilo. Najdalje je držaja katedrala, ki pa sc je končno istotako porušila. Prebivalstvo je nastanjeno večinoma v šotorih, katere je dalo na razpolago vojaštvo. Rii naj občine pobirajo. držaune čaufce? Finančno ministrstvo je pred nekaj tedni naročilo finančnim'delegacijam, naj potom svojih organov dobijo od občin izjave, ali bi bile občine pripravljene pobirati davke, in sicer državne in samoupravne. Občine so res dobile od okrajnih davčnih oblastev tozadevne okrožnice z naročilom, da se izjavijo. Stvar je zlasti v naših krajih, kjer imamo že od poprej dobro urejene davčne urade, vzbudila veliko začudenja in mnoge zelo različne komentarje. Kakor je bilo že pred delj časa čitativ zagrebških listih, je občinski odbor občine Zagreb v svoji seji razpravljal o tem vprašanju ter se je v principu izjavil za to, da bi občina davke pobirala, seveda le pod izvestnimi pogoji bonoviranja teh poslov. Koncem oktobra pa se je v Splitu vršila konferenca občinskih načelnikov in drugih predstavnikov občin iz splitske oblasti. Konferenco je sklical oblastni odbor in na dnevnem redu je bilo predvsem vprašanje pobiranja državnih dav-koV s strani samoupravnih edinic. Od i>2 občin se jc konference udeležilo iz cele: oblasti po svojih zastopnikih 50 skoro izključno kmečkih občin. V debati o pobiranju državnih davkov je bilp izrečenih mnogo mnenj za in proti.' Vendar je bil končno izglasovan soglasen sklep, da se prepusti državi, da svoje davke sama pobira, četudi je že v zakonu o neposrednih davkih, ki stopi v veljavo 1. jan. 1929, določeno, da občine lahko obdrže 3% nabranih davkov in še izvršne stroške za upravno režijo. Značilno jc, kako so zastopniki občin utemeljevali svoj sklep: na občine bi odvalila državna oblast ves ocfij in vso nepopularnost, ker bi se znalo zgoditi, da bi baš za časa kakšnih volitev bilo od državne oblasti odrejeno pobiranje davkov s prisilnimi sredstvi. Ponekod držav na oblast sedaj že več let ni pobirala davkov in sicer iz strankarskih razlogov, občine bi pa sedaj morale vzeti nase odij — eksekutorjev. Ne vemo, ali so naše slovenske obči- -ne že daje svoje odgovore, in tudi ne. kakšni so ti odgovori. Zdi se nam pa, da bi vočigleiT našim razmeram pač tudi odgovori naših občin ne mogli biti bistve no drugačni. Ni uvideti, zakaj bi si naši župani, ki opravljajo itak že ogromne posle tudi prenešenega delokroga za tako malenkostne nagrade, da se lahko skoro reče — zastonj, nakopavali še več teh poslov, povrh pa Še sovraštvo neštetih neuvidevnih ljudi. Dohodki občin, določeni v to svrho.V zakonu, bi bili v primeriš tem malenkostni in bi niti otldalcč ne odtehtali materijalne in moralne škode- Drava pada. Drava, ki je zadnje dni porazno naraščala, je jela* zopet upadati. Pri tem zapušča ne le velikih skladov sipe, ki je uporabljiva, ampak tudi močno spodje-dene bregove. Pot od železniške črpalke za Dravo v Studencih je najbolj trpela. Skrajni čas je, da se zgradijo na tej poti že nebrojkrat obljubljene škarpe, da ne bodo številni pešpotniki v nevarnosti, da se znajdejo v hladni kopeli, kar se je že ponovno zgodilo. Menda tudi ni umetnost, enkrat za vselej zregulirati tište stu denčke ob imenovani poti, da ne bodo 'tekli čez pot. ,t-- . - f' ' - ' • _ • • j J ; Vlomiičev podpis odtijs prsta na razbiti šipi je bil včeraj usoden za že predkaznovanega Rudolfa S. Letos junija je bilo neke noči od sobote na nedeljo vlomljeno v pisarno mestne klavnice. Vlomilec — najbrž jih je bilo več — je moral dobro poznati klav-niške lokale in po previdnosti, ki jo je kazal pri svojem poslu, se je dalo sklepati, da ni prvič na nepoštenem potu. Posebno se je bal svojega »podpisa« in skrbno je pobral kose razbite šipe, skozi katero si je odprl pot v pisarno. Vloma pa ni izvršil, ker je bil pregnan od stanovalcev, ki so se zbudili. Pri vsej previdnosti je ostal pod oknom tudi košček šipe in na njem — »podpis«. Policija je prir merjala ta »podpis« z daktiloskopičnim materijalom vseh svojih znancev in tako je prišla na Rudolfa S., ki je bil včeraj obsojen na dve leti, četudi ni hotel ničesar priznati. — Se srednješolska razmišljanja Mnenje staršev. — klic po notranji reformi srednje šole. -« VZGOJA, NE ZNANJE! — VEC SOLNCA V NAŠE ŠOLE! — Starši, ki imamo deco v srednjih šolah, smemo pač biti veseli, če se čim pogosteje govori v javnosti o. našem šolstvu. O. profesor, ki je v »Večerni-ku« razmišljal o srednji šoli, je dal nekaj migljajev, ki naj nivo naše srednje šole dvignejo: potreba sprejemnega izpita, brezplačno šolanje v načelu in stik med šolo in domom. Sigurno se v teh točkah vsi strinjamo z.g- profesorjem, dovolili bi si dodati le še nekaj važnejših migljajev, ki so se od strani učiteljev in staršev že večkrat tre-tirali v javnosti. Pred 3 leti je g. profesor Favaj na mariborskem Pedagoškem tednu javno u-gotovil, da današnja srednja šola ne odgovarja, da bi se moral duh prenoviti in bi se vsa stremljenja morala prilagoditi modernim vzgojnim načelom drugih držav. Sledil mu je javni klic g. prof. Pirnata: »Več solnca v naše šole!«, ki ie plediral za nove smernice v srednješolski vzgoji. Ponovno smo se že v javnosti oglašali starši, ki s tako notranjo reformo popolnoma soglašamo. Ko bi se to upoštevalo, bi izostala tudi vsa polemika o lanskih slabih uspehih. Žal v zad njem času opažamo, da gg. profesorji o 4ej »notranji reformi« v javnosti ne razpravljajo več- Vsa »razmišljanja« so u-smerjena v zadeve, ki so podrejene važnosti. Z zanimanjem smo čitali v »Ve-černiku« poročilo o mariborskem prof. zborovanju, kjer so se predlagale in razpravljale razne zadeve; popolnoma smo pa pogrešali poročila glede reforme pouka itd. V tem oziru pač prednjačijo naši meščansko- in osnovnošolski učitelji, ki po inozemskih vzorih ob vsaki priliki kažejo svojo borbenost za novodobna šolska načela in s tem dokazujejo, da korakajo z duhom časa. Lepo je sicer govoriti o stiku šole z 'domom, a zato morajo biti dani predpogoji. Ni dovolj, da se pri profesorju »pobrigam«, kaj dela fant, kako »se uči«, kako »se vede«... V drugih kulturnih državah pojmujejo stik šole z domom mno-g-0 bolj demokratično: v roditeljskih kro-‘žkih skupno s profesorji razpravljajo o .vzgojnih 'smernicah, učnih načrtih i. t. d. /Ijam je prilika, da tudi skromno mnenje staršev pride v debato in se navadno tu-[(£ vpošteva. Razumljivo je, da v takem teavodu starši z veseljem sodelujejo in je ■Mik s profesorji zares tesnejši. 'Za take stike je pa potrebno, da v šoli ne vidimo ve£ le zavod, kjer se daje ■■».znanje« zgoH za spričevala, s katerimi $o otrok dosegel boljši kruh. Iz lastne izkušnje vemo, da večina dijakov pri današnjem Šolskem sistemu hodi v šolo in 'se uči radi — redov. V šolah še danes kulminira kultura intelekta, podrejeni je kultura srca. Današnja šola pozna bolj Solnike kot pa vzgojitelje, zadovoljuje se pa v splošnem s tem, da zbuta dijaku čim več »učenosti« v glavo. Otrok pa je nedolžno jagnje, ki bi mogoče instinktivno rad še kaj več, a tava v samoti in vidi končni cilj — strokovni poklic. Res je, da mora srednja šola naditi neko porcijo »višje izobrazbe«, a to načelo bi se ne smelo vzeti tako intelektualistično, kakor se to danes v resnici izvaja. Šola bi morala v človeku zbuditi značaj z idejo človečanstva in socijalnega čustvovanja. To je pa le mogoče z reorganizacijo v smislu novodobnih načel: samostojnosti in samodejavnosti. Naša soseda Avstrija nas v tem oziru daleč prekaša. Tam opažamo namreč tendenco, da šolo kolikor mogoče poživijo, da nudi gojencu kar največ prijetnega poleg koristnega. Slučajno sem spoznal tako šolo (Bundeserzieftungs-anstalt) in morem le opozoriti na eminentni vzgojni cilj, ki napravlja iz gojenca celega človeka. Princip delovne šole je na teh srednješolskih zavodih do popolnosti izveden: Dijaki se grupirajo v delovne skupine, ki črpajo snov samostojno iz obširnih knjižnic, predelavajo jo v obliki debat, profesor posega vmes le po potrebi, zato odpade običajno dociranje. Poleg študija jezikov in glasbe so obvezna ročna dela (modeliranje, kartonaža, kovinarstvo, delo v vrtu itd.) s spoznavanjem umetnosti. Vpeljano imajo šolsko občino po načelih socijalne vzgoje in tudi »roditeljski sosveti« krepko sodelujejo. Uspehi so nad vse pričakovanje ugodni. Te vrste srednješolske vzgoje bi si mogli v naših razmerah postaviti za. vzor, ker vzgajajo ljudi, ki jim ni samo do intelektualnega znanja, nego tu gre za zadovoljstvo, ki ga naj najde človek v resnem, samostojnem duševnem in telesnem delu, k čemur se tu vzgaja. To je šola veselja in radosti, ne pa šola — »kla sične naobrazbe« z vzori Cicerona, Cezarja in Perikleja... Če reforma pri nas še ni izvedena, ni seveda to krivda gg. profesorjev, ki si srednješolskega zakona in učnih načrtov ne morejo sami napravljati. S tem pa tudi ni rečeno, da bi bila vse to le »muzika bodočnosti«. Vemo namreč, da je več gg. profesorjev na mariborskih srednjih šolah, ki se novodobnih vzgojnih principov v večji ali manjši meri poslužujejo. Neverjetno se nam pa zdi, da bi še kdo smatral šolo za selekcijo »štajerskih tepcev etc.« Ni namen članka kogarkoli žaliti, zdi se nam le potrebno, da ob priliki srednješolskih razmišljanj v javnosti izrazimo svoje skromno roditeljsko mnenje; da bo Ie uresničenje omenjenih »migljajev« privedlo do tesnejših stikov šole z domom in s tem bo dvignjen tudi nivd naše srednje šole. — GEN. — Mariborski in dnevni drobiž mariborsko gledališče X REPERTOAR: Četrtek, 8. novembra ob 20. uri »Therese Raquin«, ab. C. Kuponi. Petek, 9. novembra. Zaprto. Sobota, 10. novembra ob 20. uri »There-se Raquin« ab. B. Kuponi. Zadnjikrat. »On in njegova sestra« na mariborskem odru. V nedeljo, 11. novembra zvečer se vprizori prvič v letošnji sezoni velezabavna burka »On in njegova se-istra«, ki je že koncem lanske sezone žela salve smeha. Ker je tudi nedeljska predstava v korist »Udruženja gledaliških igralcev«, se naproša mariborsko občinstvo, da napolni gledališče do zadnjega kotička in s tem tudi dejanski priskoči na pomoč organizaciji tako zelo o-jroženega igralskega stanu. Georges Blondel profesor na visoki šoli za politične vede ■in na College de France v Parizu in pred sednik važnih industrijelnih in narodnogospodarskih društev je dospel danes drugih kot dobro došel gost v naše mesto. Vsi, ki so slišali pred enim letom nje 'sovo zanimivo, z zdravim humorjem podano predavanje o gospodarskem polo-Sž&iu Francije po vojni, so ohranili preUa» iVAtelja v najboljšem spominu. Tembolj 'jih.bo veselilo zvedeti, da bo govoril g- prof. G. Blondel, ki je pravkar končal dolgo informativno potovanje po različnih državah, danes 8. novembra ob osmih zvečer v »Vesni« o političnem in gospodarskem položaju srednje Evrope. Naj nikdo, ki vsaj nekoliko razume francoski jezik, ne zamudi te redke prilike, da sliši izbornega francoskega govornika- Ljudska univerza v Mariboru. Gospa Vika Podgorska, prva igralka zagrebške drame, priredi v petek 9. novembra ob 8. zvečer reprezentativni literarni večer, na katerem pridejo do besede prvi pisatelji Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tolmačil bo pisatelje in umotvore g. prof. Ribarič iz Maribora. Blagajna se odpre ob 7. uri. — V pondeijek 12. novembra: Češki planinski večer! Dr. J. Oblak iz Ljubljane predava na podlagi lepih skioptičnih slik o visokth Tatrah. Inženjersko-teimični odsek ministr-* stv^ vojske in mornarice razglaša, da sprejme do 30 oficirjev iz rezerve v aktivno službo. — Tozadevne prijave morajo biti predložene temu oddelku najdalje do 1. dec. 1928, kjer se bodo pregledale in o rezultatu ob vestil vsak kandidat. Vsi sprejemni po-gdji so interesentom na razpolago v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št. 11 dnevno med uradnimi urami, -n Mariborski občinski svet bo imel v četrtek, dne 15. novembra, ob 18. uri v mestni posvetovalnici redno javno sejo. Na dnevnem redu so med drugim: Prenos ženske obrtne šole na dekliškem zavodu »Vesni« na oblastno samoupravo, elektrifikacija Krčevine, prošnja pravoslavne cerkvene občine za prispevek za gradnjo cerkve, ustanovitev »Doma narodnega zdravja«, predlog Olepševalnega društva za povečanje magdalenskega parka, imenovanje novih ulic, regulacija najemnine v mestnih hišah, izprememba voznega cenika mestnega avtobusnega podjetja, prošnja mariborskega narodnega gledališča za izdatno podporo, prošnja Društva slovenskih književnikov za subvencijo, popravilo ograje in mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju, kanalizacija odtoka Treh ribnikov, kolektivna pogodba ter izplačilo 30.000 Din prostovoljni požarni brambi za rešilni avto. — Kapetan Alfonz Tominšek f. V Beogradu je po kratki in težki bolezni nepričakovano preminul artiljerij-ski kapetan v generalnem štabu, g. Ai-fonz Tominšek, sin ugledne rodbine gim nazijskega ravnatelja v Mariboru, g. dr. Josipa Tominška. Nadarjeni častnik, ki ga je kruta smrt iztrgala iz najlepše dobe njegovega življenja, je bil ravno pred kratkim sprejet med pripravnike za ge-neralštabno stroko in se mu je torej od-pirala še najlepša vojaška karijera. Truplo pokojnika polože jutri, ob treh popoldne, k večnemu počitku. Težko prizadeti rodbini naše globoko sožalje! — Zimsko porotno zasedanja se otvori v Mariboru letos v pondeijek 10. decembra in bodo imeli topot ljudski sodniki precej več posla s hudodelci najrazličnejših vrst, kakor pa v jesenskem zasedanju. — Smrt bivšega mariborskega drž. poslanca Resia. V Gradcu je umrl včeraj znani voditelj delavstva, deželni svetnik Johann Resel, star 67 let. Resel, ki je bil svoje- časno krojaški pomočnik, se je že v svojih mladih letih živahno udejstvoval v organizaciji socialno-demokratske stranke na Štajerskem in je bil nekaj časa tudi urednik »Arbeiter\villa«. Pripadal je dolga leta tudi avstrijski poslanski zbornici ter je bil eno zakonodajno dobo tudi zastopnik Maribora v parlamentu, pozneje pa je propadel proti nemško-nacijonalnemu kandidatu Wastianu. —■ Hrana za mestne ubožce. Mestna občina mariborska bo nudila svojim najpotrebnejšim ubožcem poleg redne mesečne podpore tudi hrano v mestni ljudski kuhinji. V ta namen naj se prizadeti zglasijo v socialno - političnem uradu mestnega magistrata, Rotovški trg št. 9- V poštev pridejo samo oni mestni ubožci, ki prejemajo ubožno podporo. Prinesejo naj s seboj tozadevno izkaznico. -- Okoli nove kavarne. Preurejanje velikega poslopja poleg mariborskega gradu zelo hitro napreduje, tako da bo po načrtih g- Streharja menda res za novo leto že otvorjena nova kavarna. Razen kavarne pa bodo v gornjih prostorih tudi moderno urejene hotelske sobe, kar bo za Maribor gotovo velika pridobitev. — Konkurenčni duh bo tudi v tej stroki pridobil našemu mestu še eno novost; ki jo je v interesu tujskega prometa le pozdraviti. Nasproti kavarne g. Streharja bo namreč tudi g. Zemljič dvignil restavracijo »Črni orel« za eno nadstropje in uredil poleg modernih hotelskih sob tudi večjo dvorano, ki bo Mariboru še posebno dobro došla, ker manjka sredi mesta zlasti dvorana za srednje prireditve zabavnega in zbo-rovalnega značaja. G. Zemljič ima stavbeno dovoljenje že nekaj let in bo v kratkem pričel s prezidavanjem. — \ Poneverba. Engelber* Dirnplatz, zastopnik neke tvrdke, ki je dajala blago na obroke, je kasiral okroglo 100.000 Din ter izginil preko meje. Mož je pristojen v Gradec. Baje si je pri nekem denarnem zavodu v Mariboru na poroštvo neke tvrdke najel tudi menično posojilo 20.000 Din, da je imel več za — pot. Nekaterim Jjudem se neverjetno zaupa. TEMPLE THURSTON: SimMna im Ije naš novi roman — pretresljiva zgodba ljubezni, ki je junakinjo Jano Carroll zajela v londonskem salonu ter privedla v strašno neizprosnost irskega boja za narodno svobodo, Iz slučajev usode In neizprosnosti boja je nastala velika tragedija. Delo je velike psihološke hi zgodovinske vrednosti. Češka Filharmonija v Mariboru. V času od 13. do 25. novembra priredi priznana »Študentska Filharmonija« v Pragi, ki združujejo najboljše glasbeni ke visokošolce, s 70-članskim orkestrom veliko turnejo po Jugoslaviji. Koncerti prično v Novem Sadu in se bodo vršili nato v Beogradu, Sarajevu, Dubrovniku, Splitu, Šibeniku, Zagrebu in duš 2-\ novembra v Ljubljani ter 25. novembra v Mariboru, kjer prireja koncert ;:Gla,be-na Matica«. Povsod vlada za koncert upravičeno veliko zanimanje. Koncerti se vrše v okrilju široko zasnovanih češkoslovaških proslav 10-letiiice Č?R. Samomor visokošolca v Mariboru. Včeraj je dopotoval v Maribor iz Pančeva 221etni slušatelj beograjske univerze — jurist Emil Šinkel. Najel si je sobo v nekem hotelu ter se zopet odpravil v mesto. Okrog dveh popoldne se je vrnil in bil je na videz dobro razpoložen. Kramljal je še s hotelskimi uslužbenci in potem odšel v svojo sobo. Kratko na to se je — ustrelil v desno sence- Ko so prišli v sobo, je bil že mrtev. Nesrečni mladenič ni imel nobenih pisem, iz katerih bi se dalo sklepati o vzroku prostovoljne smrti. Imel je listnico z večjo vsoto denarja in prazno kuverto, naslovljeno na nekega odvetnika v Pančevu. Trupi.' £0 odpravili v mrtvašnico, poročilo o tragediji so pa poslali policiji v Pančevo. — Drava odnesla par konj. Na bredu preko Drave pri Zgornjem Dupleku, kjer je promet zelo živahen, se je pripetila predsinočnjetn težka nesreča. Ob šestih zvečer, ko je bila žc trda tema, se je nameraval z desnega brega vkrcati na brod dvovprežen voz trgovca Topovška od Sv. Barbare v Siov. goricah. Tu pa je mostiček,'ki veže breg z brodom, radi preperelosti lesa popustil in je voz s konjema vred zginil v več metrov globoko Dravo- Hlapec se je k sreči rešil, tako da ni bilo človeških žr-tov. Iskanje konj je bilo radi teme in globočine reke brezuspešno, akoravno se je tamošnji brodar mnogo prizadeval, da prihrani trgovcu veliko izgubo. Svojo požrtvovalnost bi bil skoro sam plačal z življenjem in se je komaj rešil iz zavratnih valov. — Zopet nov dokaz, kako potreben je pri Zg. Dupleku radi vedno naraščajočega prometa most čez Dravo. Naj bi se merodajni krogi čim resneje zavzeli zanj! — Martinov večer Sokola v Studencih se bo vršil v soboto dne 10. t. m. ob 20. uri z običajnim sporedom. Ker je to pr-,a prireditev po daljšem odmoru in se ž njo otvori zimska sezona, zato je pričakovati številne udeležbe. Drž. razredna loterija. Jutri je zadnji dan za obnovljenje srečk državne razredne loterije. Na razpolago je še par četrtink novin naročhikom. - Upravni odbor of Jm' ega doma v Mariboru priredi v Cujoto, dne 10. tm. v veliki dvorani Narodnega doma družabni večer s plesom. Začetek ob 21. url. Obleka promenadna. Prijatelji častnikov so vabljeni s svojimi rodbinami. 2133 Ljudje, ki trpijo na obolenju debelega črevesa, navali kr* vi v možgane in druge organe, na glavobolu, na zaprtju, prehitrem srčnem utripanju itd. na» vzamejo Vsako jutro in zve čer četrt čaše naravne Franc-Jožefove vode. Zdravniki velikih kirurgičnih zavodov potrjujejo, da se pred in po želodčnih operacijah uporablja Franc-Jožefo-va voda z največjim uspehom. 2098 Morllieva zapuščina EPILOG ZLOČINOV DRUGEGA LAN DRUJA. — PRAVDE ZA NJEGOVO ZA PUŠCINO. V marseillski jjetniSnicf le ne.lacloma umrl drugi Landru — morilec žen Pierre Rey. Umrl je še pred začetkom sodnij-ske razprave in do zadnjih svojih trenutkov je molčal. Vse tajnosti svoiega življenja in svojih zločinov je vzel seboj v grob, v katerega so ga tajno položili, da ne bi bilo kakih izgredov vsled ogorčenja prebivalcev proti morilcu. Zločinec je mrtev, njegova afera pa s smrtjo ni končana. Povzročala bo še mnogo vznemirjanja, ker bo prišlo do procesov radi morilčeve zapuščine. Pierre Rey je imel v dveh bankah večje vsote denarje. 600.009 frankov je pa dala nanj prepisati njegova žrtev gospa Ebel. Ko je od te nesrečne žene, izvabil denar, jo je par dni pozneje umoril. Gospo Ebel. so našli vso razmesarjeno v njeni vili. Radi denarja, ki ga je ta žrtev prepustila svojemu morilcu.; bo gotovo proces, velezanimiv s pravnega kakor tudi psihološkega stališča. Umorjena gospa Ebel je zapustila več sorodnikov, ki so že priglasili svoje zapuščinske zahteve. Vsi ti sorodniki so mnenja, da je darovanje denarja gospe Ebel z njeno in tudi morilčevo ?,mrtjo brez vsake pravne jn, faktične vrednosti. Če bi zločinec še živel in bi se proces izvedel, bi se pa itak zaplenilo njegovo imetje ter razdelilo med dediče njegovih žrtev. Na morilčevo zapuščino pa reflektira-jo tudi morilčevi otroci. Pierre Rey je bil namreč v Alžiru oženjen in imei je troje otrok. Ti se priglašajo za dedščino z utemeljevanjem, da je imel cče denar že poprej, ko še ni ničesar zagrešil in Obsodba nepaboijšljiuega zločinca Redkega zločinca so imeli pred kratkim pred sodiščem v Bratislavi. Sodili so o roparskih umorih, vlomih, ubojih in drugih nasilstvih nekega Bognar.ia in nje govega pajdaša Martija. Imenovana dvo j'ica je napadla banko v nekem manjšem mestecu Slovaške, držala vse osobje z revolverji v šahu,. umorila enega izmed uradnikov ter si nato prilastila ves denar banke. Kajpak da sta nato lepo pobegnila. Tudi zasledovalci, ki so se spustili čez nekaj časa za roparjema v kar patske šume, so slabo naleteli. Dvojica orožnikov in trije seljaki so plačali to: zasledovanje s svojim življenjem. Ker sta imela tudi oba roparja v gozdovih večjo četo svojih zvestih, ki so jima pomagali odbijati napade oblastvenih organov, je tudi na strani rokovnjačev tek la kri: ubita sta bila dva razbojnika. Nazadnje so vendar polovili celo bando. Poglavar teh roparjev, gori omenjeni Bognar, je star 29 let in je bil med vojno častniški namestnik. Po prevratu je bil pristaš Bele Kuna. Kmalu nato je bil obsojen na 12 let težke ječe, ker ie oropal v Aradu nekega trgovca za 300.X)0 lejev. Toda že 1. 1925- jo je pobrisal iz temnice ter poslal oropanemu trgovcu nesramno pismo, v katerem zahteva, naj mu pošlje obresti od onih 300.000 lejev za dobo 12 let. na katero je bil obsojeni ki je pa ni odsedel. Bognarja so zopet ujeli, a jim je ponovno ušel. Sele letos so ga prijeli in zavarovali tako, da bi moral biti pravi čudež, če bi se mogel ogniti kazni. V Bratislavi so moža obsodili v smrt na vešalih, njegovega prvega pomočnika Martija pa na dosmrtno Ječo. S smehom na ustih je vprašal obsojenec predsednika razprave, če mu bodo brez odloga pretrgali nit življenja. Prejel je odgovor, da naj še samo malo potrpi na tem svetu... Kritična doba zakonskega ziuJ|enja _ Ameriški sodnik George Appel, ki je baje znan kot specijalist za razvode zakona, je objavil v novinah zanimive podatke iz svoje bogate sodniške prakse. Med drugim pravi: Niti najmanj se ne morem strinjati z ohimi črnogledi, ki trdijo, kako strašno propada ameriška rodbinska morala. L. 1910. je bilo' poročenih 38 odstotkov prebivalcev USA, 3:eviio onih, ki žele rodbinsko življenje, ul -idlo kakor trdijo nekateri — temveč je ce- lo porastio za dva odstotka. Tudi z raz- da je v njegovo posest prišlo tudi imetje njegove žene, odnosno matere otrok. Najvažnejši moment v teh prccesih za zapuščino bo z jurističnega stališča ta, da je Rey umrl pred sodno razpravo. Ra di tega trditev, da je ravno Pierre Rey umoril gospo Ebel, ni sodnijsko dokazana ir. tudi nikdar ne bo, ker >o proti mrtvim ne vodijo procesi. Na to deistvo se bodo skličeva?! Rey-evi otroci in prav lahko se jim to pred sodnijo tudi pos;e-Č'.. Tem popolnoma pravnim argumentom pa ste.i;.-> nasproti človečanski. Za normalno čuteče ljudi je strašna misel, da bi si potomci morilca lastili imetje nje govih žrtev. Kako se bo našel izhod iz nasprotja med črkami zakona in zahtevami človeškega pojmovanja in čutenja? — 'l o jc jako težko in zanimivo vprašanje. . ' Točno je le to, kar je Landru II, dobil od umorjene gospe Ebel. Odkod ie ostali denar? — Najbrž- od drugih žrtev. Od katerih, koliko od ene, koliko od druge?. Pravega odgovora na vsa taka vprašanja se ne bo dalo dobiti. Morilec ri ničesar priznal in sodnijsko se ne bo dalo ničesar dokazati, ker ne bo razprave, ker je obtoženec mrtev. Če se bo 600.000 frankov priznalo dedičem gospe Ebel, kaj se bo potem zgodilo z denarjem v obeh bankah? Ta denar je bil naložen dolgo, časa, vsote so se spreminjale in pri vsej verjetnosti, da je od žrtev, se izvora le ne bo dalo ugotoviti. Zapuščinski procesi kot epilog strašnega zločinstva bodo težko našii podobno zanimiv primer v judikaturi. vodi zakona, ni tako hudo. Od 2-1 miliji-nov zakonskih parov se jih je razvedlo le 180.000, od katerih jih^pripada večina gornjim družabnim slojem. Materialističen pogled na svet in življenje, ki je tako značilen za današnje čase, dalje egoizem in brezobzirnost, ki ju pri nas tako pogosto, srečujemo....niso, mogli uničiti ameriškega zakonskega, življenja. Seveda se je zakon pri_ naš-moderniziral. Nad vse pa je zanimivo, da kaže statistika razvodov zakona v prvem poročnem letu le 48% razvodov. Zato pa .skoči ta številka v dr.ugem letu kar na 66%. V tretjem letu zakonskega življenja pa pade zopet na 40% in ostane približno enaka do sedmega leta, nakar rapidno pada Tako se more torej imenovati drugo leto skupnega zakonskega, življenja kot kritična dc ba zakoncev. To dejstvo je razlag, t: tako, da deca ovira starše pred tna’o premišljenimi koraki za razvod zakona. Saj je' pomirjenje med zakoncema baš radi otrok splošen in razumljiv po-jav. , Naljepši spomenik padlim britanskim mornarjem so se odločili postaviti v Novi Zelandiji. Tamošnji far-merji so imeli nedavno sestanek, kjer so sklenili tudi na zunaj pokazati svojo hvaležnost do onih pomorščakov, ki so dali v:svetovni vojni svoje•• življenje pri obrambi spojnih zvez m'ed Noyo Zelandijo in ostalim svetom. Bogataši so imeli ta koj zagotovljeno znatno vsoto za ta spomenik in so se že skorer pričeli razhajati. Tu pa se je dvignil neki član zveze far marjev in povdaril. da je v svetu že dovolj kajnenitih vojnih-spomenikov. Zbra ni denar naj bi sp raje pametneje uporabil za izobrazbo revne dece vojnih vdov. V§i navzoči so navdušeno sprejeli to mišek ter sklenili postaviti »živ vojni spomenik«. To svojo odločba so javili na Angleško, kjer. so zbrali 30 fantov in 6 deklic v starostiTod 14 do 16 let — samih otrok v vojni padlih — ter jih poslali v Novo Zelandijo, kjer se bodo izobrazili v poljedelstvu. Tudi drugod bh trebalo postavljati take vojne spomenike! — Sfntfi Zima in spori . Zima je postala tudi našim športnikom priljubljen letni čas. Mladina se ne tišči več gorke peči, temveč išče zdravja in razvedrila v naravi — na snegu in ledu. Smuči so premagale najvišje vrhunce, drsalke najgladkejšo ploskev in sani nevarne strmine. Pijonirji zimskega sp ir ta so v začetku s težavo zmagovali ovire, danes pa je zimski šport v vsej Sloveniji že zelo popularen. Prednjači Ljubljana z Gorenjsko; v Mariboru pa je utrl v snegu prvo. pot ISSK Maribor in dvignil interes za zimski šport v razmeroma kratki dobi delovanja na odiično višino. Stremljenja »Maribora« so vzpodbudila tudi naše planince, ki so ustanovili v svojem kroga v Mariboru in v Ru šah močne zimsko, športne odseke: Velik delež na razvoju zimskega športa v državi pa ima predvsem JZSS-v Ljubija' ni, ki z izrednim razumevanjem spremlja in podpira delo podrejenih organizacij.' Prireja tečaje, razpisuje ‘ tekmovanja in deli nagrade. Da bi se zanimanje za zimski šport dvignilo, je JZSS ustanovil sa-vezni zimskošportni znak priznanja, ki bo podel jen. onim tekmovalcem, ki'dosežejo predpisane športne uspehe; dalje onim, ki z najmanj triletnim delom na zimskošportnem polju izvrše kako. pomembnejše delo; iti pa da izrazi priznanje in prijateljstvo zunanjim prijate/cin. Pogoje za pridobitev ličnih znakov priznanja, — ki se dele na tri skupine: L razred znak v zlatu; II. razred znak v srebru in III. razred znak v bronu, — ima tajništvo zim, sp. odseka ISSK Maribora, kjer so članom na razpolago. Razen tega bo Savez trdi letos organiziral tečaje za smučanje in smuške sko ke- Vodil jih bo lanskoletni trener, Norvežan inž. Hanssen. Desetdnevni smučarski tečaj za tekmovalce pa se bo vršil na Pohorju. Po obisku saveznega delegata v Mariboru je tudi ISSK Maribor razvil večjo agilnost in pričel s pripravami za bližajoči se zimo. Ne bo dolga'in Pohorje bo belo. Na Klopnem vrhu je v detu pru’ merna skakalnica, ki bo v splošno .zadb-, voljstvo smučarjev * v najkrajlfem čašii dograjena. Doslej na,Pohorju nisiafe irtie- V soboto se je poročil V Monakovem vojvoda Nikolaj pl. Leuchtenberg s služkinjo neke frizerke, Elo Mtiller. Mož jc 321etni nečak onega vojvode Leuchten-berga, na čigar gradu v Seeonu je živela delj časa namišljena, carjeva hči Anastazija. Bil je nekoč rifmojster v kozaškem polku carjeve osebne garde in je služil tudi v generalnem štabu. Pozneje :'e študiral v Berlinu in nastopal ponovno kot dirigenti .............. skakalnice — torej pomeni delo ,v tej smeri veliko pridobitev za naš zimski šport. Tudi sankači bodo prišli na račun. V nedeljo se bo vršil ogled nove bota) 401 potniški Zagreb (Ljubljano) 5-20 fl 6*28 » Kotoribo (Mur. Soboto) 5-35 • Poljčan 7-31 P Celovec 5-40 Prevalj a ( Slovenjgradac) 7-38 t* Dunaj C-:5 meSani Št. lija 7-42 meSasi Št. Ilj 6-40 potniški Dunaja 8*14 potniiki Val. Kanižo (Mnr. Soboto) 8-24 » Velike Kanižo (Mar. Sob.) 9*10 • Dunai 8 55 n Ljubljane (Zagreb) 937 99 Poitojno (Zagreb) 0-20 n Trata (Zagreb) 11 52 n Falo lo-iO * Fale 11-58 H Ormož 1040 n Semmeringa 12’3i! • Duna) 13-10 « Celovca 12-53 a Gelovao 13-žO hrti Prage (Dunaj) 13-53 mešani Rakek 13-25 potniški Ormoža (Mur. Sobota) 14-40 Št. Ilj 13-30 brzi Baograda (Split) 14 51 brzi Trst 14-25 M Trsta (Reka) 1502 p Beograd (Split) 14-35 meSani Št. lija 15 11 fl D«uaj (Praga) 15-37 potniški Trsta (Zagreb) 1634 potniški Vel. Kanižo (Mur. Soboto) 1018 Dunaja 18-20 » Falo 17*10 ■ Vel. Kanižo (Mur. Sobota) 18-21 n Ljubljano (Zsgreb) 17-20 tl Fale 18 41 9 Celovec (Sloventgradee) 18-34 me ani Št. lija 20-31 mešani Št. Ilj 18 45 potnUki Beljaka 2I-— • Pragersk* 19 20 ff Brucka ob Muri 21-34 potnUki Dunaj aor— g Kotoiibe (Mur. Sabota) 21-47 » Čakovca 21-06 9 Zagreba (Ljubljane) 22- » Trst 23-2Č Zahvala Povodom prebridke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega nepozabnega očeta, gospoda Ivana Koroša izrekamo vsem, ki so nam skušali lajšati neizmerno bol, našo naj-prisrčriejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo glasbenemu društvu »Drava* za petje v srce segajočih žalostink ter godbi ža žalne koračnice, dalje ujedinjenju iugosl. železničarjev ter njega zastopniku g. Ivanu Kejžarju za tolažilne besede ob odprtem grobu, Katoliškemu prosvetnemu društvu v Melju, darovalcem krasnega cvetja ter vsem onim mnogim, ki so predragega pokojnika spremili k njegovem poslednjem domu. 2134 ŽaluJoil ostali Koftsorcii »Jutra« v Ljubljani; predstavnik tzdaktelja in urednik: F r a,n B r o z o v i č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna (L cU predstavnik Stanko Detela* Mariboru. 'Strast Marltiorsfc! V F C F P V t K Mr£ V rTtJortt,, ČTne S. ^ /olstvo v mariborski ©Iblasfl STATISTIKA. — STROŠKI ZA ENEGA UČENCA — 175 DIN NA LETO. — NOVE ZGRADBE. Oblast je razdeljena na 14 šolskih srezov, v katerih posluje 12 sreskih šolskih nadzornikov. Mesti sreskega šolskega nadzornika v Konjicah in Gor-njemgradu sta ukinjeni ter so posli sreskega šolskega nadzornika za Gornji-grad poverjeni sreskemu šolskemu nadzorniku v Slovenjgradcu, za Konjice pa sreskemu šolskemu nadzorniku za srez Maribor, desni breg. Število vseh osnovnih šol — vštevšl sreza Prelog in Čakovec — je 447. Število učnih oseb znaša 644 moških in 1034 ženskih, skupno 1678. Število šolskih otrok je znašalo koncem šolskega leta 1927/28 63661. Nezasedenih učnih mest je približno 120. Ostavko na državno službo je podalo 12 učiteljev, služba je prestala 5 učiteljem, upokojenih je bilo 9 učiteljev, umr- li pa so 3 učitelji oziroma učiteljice. V mariborski oblasti je v tekočem letu pet državnih srednjih šol: Državna realna gimnazija v Celju, državna realna gimnazija v Murski Soboti, državna realna gimnazija v Ptuju, državna humanistična gimnazija v Mariboru, državna realka v Mariboru. Vse te srednje šole so popolne izvzem-ši državno realno gimnazijo v Murski Soboti. Privatne višje razrede vzdržuje velika občina Murska Sobota iz lastnih sredstev. Vpisanih je na teh razredih 75 učencev in 3 učenke, g. ? "MMrniv•Tjiiigaagii Wii i ,;. , ,i,-s Na državnih,srednjih šolah mariborske oblasti je v tem šolskem letu 35 temeljnih razredov s 27 vzporednicami. Te srednje šole obiskuje 2.242 učencev in sicer 1909 dečkov in 33 deklic. Nameščenih je 9l rednih in 26 honorarnih nasfav-nikov. V mariborski oblasti so 3 učiteljišča: Državno moško učiteljišče v Mariboru, državno žensko učiteljišče v Mariboru, zasebno žensko učiteljišče šolskih sester v Mariboru. V zvezi z vsemi učiteljišči so 4 oziroma 5 razredne osnovne šole (vadnice). Na državnem meškem učiteljišču v Maribpru je na vadnici 156 učencev, v 4 letnikih 190 gojencev. Poučuje 14 rednih in 2 honorarna nastavnika. Na ženskih učiteljiščih je osem temeljnih letnikov s 3 vzporednicami. V teh letnikih se šola 360 gojenk. Na vadnicah obeh ženskih učiteljišč je 412 učenk. Na obeh ženskih učiteljiščih poučuje 28 rednih in 7 honorarnih nastavnic in nastav-nikov. V mariborski oblasti je 15 državnih in 2 zasebni meščanski šoli. Izmed državnih sta 2 deški, 3 dekliške, v 10 pa se vzgajajo dečki in deklice skupaj. Obe zasebni meščanski šoli sta dekliški. Na novo so se otvorili štiri razredi rta meščanskih šolah v Dolnji Lendavi, Slovenski Bistrici in Vojniku ter III. razred na meščanski šoli v Mežici. Vse meščanske šole so popolne s 4 razredi, le meščanska šola v Mežici ima 3 razrede. Na meščanskih šolah je 91 razredov in sicer 67 temeljnih in 24 vzporednic. Vseh učencev je 3.153, med temi 1.209 dečkov in. 1.944 deklic. Rednih učiteljev ie 160. Med temi 71 moških in 89 ženskih. Zunanjih in honorarnih učiteljev je 15 in sicer 13 moških (kateheti) in 2 učiteljic. Za meščanske šole je usposobljenih 115, za osnovne šole pa 45 rednih nastavni-kov. Oblastni šolski odbor vodi evidenco izdatkov za osnovno šolo v vsej oblasti ter je na podlagi šolskih proračunov za leto 1928 sestavil statistiko izdatkov za osnovno šolstvo mariborske oblasti, ki kaže nastopno sliko: Skupni izdatki za stvarne potrebe na osnovnih šolah znašajo 10,877.672 Din. Od te vsote odpade na srez Celje Din 1,379.443. (Celje okolica sama: Din 614.800). Dravograd Din 2,016.152. (Mežica, sama Din 1,250.000). Gornjigrad Din 233.677, Konjice Din 297.524, Ljutomer Din 369.436, Maribor, desni breg Din 798.138, Maribor, levi breg Din 1,533.931, Ptuj Din 1,002.284, Slovenj-gradec Din 317.207, Šmarje pri Jelšah Din 615.235, Murska Sobota Din 392.039, a) verske šole 145.000 Din, b) obč. šole 14.459 Din, c) drž. šole 232.550 Din, Dolnja Lendava Din 373.051, a) verske in občinske šole Din 338.601.41, b) drž. šole 34.450 Din, Prelog Din 649-551, Čakovec Din 900.000. Povprečni izdatki za stvarne potrebe za 1 učenca znašajo za leto 1928. in sicer v srezu: Celje Din 205, Dravograd Din 623, (Mežica)!, Gornjigrad Din 148, Konjice Din 132, Ljutomer Din 99, Maribor, des- ni breg Din 164, Maribor, levi breg Din 236, Ptuj Din 132, Slovenjgradec Din 100, Šmarje Din 125, Dolnja Lendava Din 84, Murska Sobota Din 65, Prelog Din 147, Čakovec Din 203. Povprečni izdatek za 1 osnovnošolskega učfenca V oblasti znaša torej Din 175 za leto 1928. Iz navedenih statističnih podatkov je razvidno, da prejemajo osnovne šole v srezih Murska Sobota in Dolnja Lendava razmeroma najmanjše dotacije za stvarne potrebe, kar je gotovo tudi vzrok, da se narodno šolstvo v Prekmurju ne more tako razvijati kakor v ostalih delih mariborske oblasti. Oblastni odbor je dovolil obmejnim šolam podpore za prireditev božičnic. Podpore po Din 600 je dobilo 12 obmejnih šol v srezu Maribor, levi breg, in 10 obmejnih šol v srezu Dravograd. Oblastni šolski odbor je izdal posebno okrožnico glede postopanja pri gradnji novih šol oziroma pri prezidavi starih šol skih poslopij. Tozadevno se je vršilo v letu 1928 14 komisijskih obravnav na licu mesta. Dovolilo se je 17 siromašnim šolskim občinam mariborske oblasti podpore za zgradbo novih šolskih poslopij, odnosno za razširjenje in za popravila šolskih zgradb. Skupne podpore, ki so se nakazale siromašnim šolskim občinam v gradbene svrhe, znašajo Din 210.000. Upati je, da se bode s tem šolska gradbena akcija v oblasti kolikor toliko pospešila, ako v tem oziru tudi občine same, kolikor jim to dopušča njihova davčna moč, store svojo dolžnost, ter začno zbirati gradbene fonde za potrebne nove šolske stavbe.